ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Poleg vsejedcev poznamo v današnjih časih zelo različne in raznolike oblike prehranjevanja: laktovegetarijansko prehranjevanje, strogo vegetarijansko, frutarijansko, presno, makrobiotiko, postenje in številne druge.

Vegetarijanstvo je zelo raznoliko

Vegetarijanstvo pomeni izogibanje mesu in izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. Gre za širok pojem. Vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore.

Obstaja veliko vrst vegetarijanstva. Osnovne in najbolj razširjene oblike so:

Laktovegetarijanstvo – poleg hrane rastlinskega izvora je dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov.

Ovovegetarijanstvo – dovoljeno je tudi uživanje jajc.

Laktoovovegetarijanstvo – dovoljeno je tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc.

Fleksiveganstvo – uživajo predvsem vegansko hrano, občasno, vendar redko tudi mleko, jajca in med, zlasti iz etično in ekološko manj sporne pridelave.

Sadjejedstvo

Sadjejedstvo oziroma frutarijanstvo pomeni le uživanje sadežev in plodov, kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare, oreščke in semena, ne pa tudi živil živalskega izvora, zelenjave in žit.

Veganstvo

Pri tem načinu prehranjevanja meso, mleko in jajca niso dovoljena, med le občasno. Etični vegetarijanci se izogibajo vsem izdelkom živalskega izvora (npr. usnje, volna, krzno), prehranski vegani ali popolni vegetarijanci pa živalske izdelke izključujejo le iz prehrane. Okoljsko veganstvo zavrača uporabo živalskih proizvodov ob predpostavki, da je industrijska praksa okolju škodljiva in netrajnostna.

Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski, ki imajo vsako svoje značilnosti.

Makrobiotika

Tisti, ki prisegajo na makrobiotiko, uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Ni nujno, da so popolni vegetarijanci, dovoljene so tudi ribe.

Presnojedstvo

Gre za način prehranjevanja, ki ni nujno vegetarijanski. Hrano se uživa le nekuhano, nepredelano in pogosto organsko. Odvisno je od življenjskega stila. Obsegajo pa izbor surovega sadja, zelenjave, oreškov, semen (vključno s polnovrednimi žiti, npr. gaba riž), jajc, rib (npr. sašimi), mesa (npr. pršut in karpačo) ter nepasteriziranih nehomogeniziranih mlečnih izdelkov (mleko, sir, jogurt iz nepasterizirangea mleka).

Nekatere poganjajo le voda in sokovi

Kot zanimivost – obstajajo tudi diharjanci, ki uživajo samo vodo in določene sokove.

Izraz superhrana se največkrat uporablja za nabor najdragocenejših naravnih darov z vsega sveta. So pa med njimi tudi povsem običajna živila, ki jih imamo vsi na vrtovih, npr. česen.

Bombe zdravja

Superhrana vsebuje veliko vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, polisaharidov, encimov in esencialnih aminokislin, telesu pomembne proteine in antioksidante. Te snovi povečajo našo vitalnost in energijo ter pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju. Spodbujajo tudi delovanje imunskega sistema ter pomagajo pri čiščenju in alkaliziranju telesa. Delujejo podobno kot zdravila.

Zelena superhrana

Gre za skupino prebavljivih hranil, ki varujejo telo pred boleznimi. Imajo tudi širok spekter koristnih proteinov, fotokemikalij in zdravih bakterij, s katerimi pomagajo telesu graditi čistejše mišice in tkiva.

Njihova glavna prednost je vsebnost klorofila. Sem spadajo zelo priljubljene alge, kot so Chlorella, Spirulina in modrozelene alge, ki so odličen vir beljakovin. Od nam bolj poznanih pa spadajo v to skupino tudi surova špinača, regrat, ohrovt, vodna kreša in zelena solata.

Sadje in oreški

Sadje in oreški se uspešno borijo s prostimi radikali v telesu. Uživanje dovolj sadja in oreškov pospešuje metabolizem in pomaga v boju proti staranju.

Izjemno priljubljene so goji jagode, ki originalno rastejo v Mongoliji in Tibetu, ter so bogat vir vitaminov C, vsebujejo ga kar 500-krat več kot pomaranča. Vsebujejo številne aminokisline in sledi mineralov. Priljubljena je tudi maca, ki povečuje vzdržljivost, izboljšuje imunski sistem in poskrbi za boljše razpoloženje. Vse bolj priljubljena je kokosova voda, pa tudi jagode acai, surova kakavova zrna, noni in drugi.

Celo paleto superhrane ustvarjajo čebele

Matični mleček je najbogatejši vir pantenonske kisline na svetu, ki odpravlja utrujenost in nespečnost. Cvetni prah vsebuje ogromno beljakovin in je zelo koristen dodatek v prehrani športnikov in za okrevanje po bolezni. Uživanje cvetnega prahu pomaga zdraviti alergije, še posebej seneni nahod. Propolis krepi naš imunski sistem in varuje pred bakterijami.

Domača superhrana

Med superhrano uvrščamo tudi navadno koprivo, ki je  odličen pripomoček pri hujšanju, pa tudi aloe vero in ehinacejo, ki ju uživamo v obliki soka. Česen je superhrana po zaslugi antibakterijskega delovanja in vsebuje več kot 180 aktivnih učinkovin, ki pomagajo preprečevati bolezni. Deluje protivnetno, protiglivično in protibakterijsko. Iz vrst gob med superhrano uvrščamo šitake in rejši. Med superhrano spadajo še jogurt, losos, brokoli, jagode in drugo.

Osnovno poslanstvo Zavoda Študentska svetovalnica je skrb za študente in mlade na vseh področjih.

Z zagotavljanjem pravnega, socialnega, psihološkega svetovanja in psihoterapij, svetovanja za študij v tujini, namestitev Srce in brezplačne posredovalnice sob m2 nudijo mladim celostno podporo na njihovi študijski poti. Pogovarjali smo se s Suzano Todorović, direktorico Zavoda Študentska svetovalnica.

Je za študente pri nas dovolj poskrbljeno?

V Zavodu Študentska svetovalnica menimo, da je za študente v Sloveniji relativno dobro poskrbljeno. Na podlagi statusa študenta jim pripadajo številne pravice, ki jih študentje v drugih (primerljivih) državah niso deležni. Kljub navedenemu opozarjamo, da bi bilo posamezna področja treba urediti bolj jasno oziroma določno in s tem študentom zagotoviti večje varstvo. V zvezi s tem poudarjamo predvsem področje dela preko študentske napotnice, ki kljub številnim (tudi javnim) razpravam in siceršnji pomembnosti za študente še vedno ni celovito zakonsko urejeno. Zaradi pomanjkljive pravne podlage tako v morebitnih sporih med delodajalci in študenti pogosto potegnejo krajši konec ravno študentje, ki za opravljeno delo dobijo manjše plačilo (ker jim je morebiti delodajalec samovoljno zmanjšal urno postavko ali pa jim zaračunal posamezne »stroške«) ali pa celo ostanejo brez plačila za opravljeno delo.

Kje opažate, da imajo največ težav?

Poleg že omenjenih težav na področju dela preko študentske napotnice opažamo, da imajo študentje pogosto težave tudi na področju državnih štipendij. Do teh prihaja predvsem zaradi neenotne prakse dela Centrov za socialno delo (CSD) in splošnih težav pri delovanju CSD-jev (dolgotrajnost odločanja o posameznih prošnjah, pogosta podaja netočnih in nestrokovnih odgovorov na vprašanja študentov idr.). Poudariti velja, da do težav študentov pogosto prihaja tudi zaradi njihove slabe informiranosti o posameznih pravicah in ugodnostih, ki jim pripadajo na podlagi statusa študenta. Neredko se dogaja, da študentje denimo ne vedo, da morajo, če prejemajo eno izmed štipendij, v primeru prepisa na drug študijski program predhodno pridobiti soglasje svojega štipenditorja, ali pa da se morajo v primeru izgube statusa študenta (do te pride tudi, če študent diplomira že pred zaključkom študijskega leta) sami obvezno zdravstveno zavarovati pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

S kakšnimi konkretnimi težavami se študentje največkrat obračajo na vas?

Študenti se na nas obračajo z različnimi težavami, ki so v pretežni meri vezane na pravice in ugodnosti, ki študentom pripadajo na podlagi statusa študenta. Največkrat se tako srečujemo z vprašanji, ki zadevajo širše področje študija (prepis in prehod, vzporedni študij, pravica do koriščenja absolventskega staža itd.), štipendij, subvencioniranega bivanja in dela prek študentske napotnice. Poleg navedenih pogostih vprašanj pa se v posameznih obdobjih srečujemo tudi z obilico vprašanj, ki so takrat aktualna. Tako je npr. v mesecih od februarja do maja aktualno področje dohodnine, v zadnjih mesecih posameznega študijskega leta pa je, razumljivo, aktualno predvsem iskanje možnosti za ohranitev statusa študenta.

Kako jim pomagate? Kaj vse nudite?

V okviru Zavoda Študentska svetovalnica usposobljeni svetovalci zagotavljajo brezplačno pravno svetovanje v zvezi s pravicami, ugodnostmi in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa študenta. Študentom odgovarjamo preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com) ali foruma, osebno v naših prostorih (Kersnikova 4) in po telefonu v času uradnih ur. Če gre za kompleksnejšo težavo, predlagamo, da se študentje oglasijo osebno in s seboj prinesejo vso dokumentacijo, ki je relevantna za razrešitev nastale težave. Svetovalci Zavoda Študentska svetovalnica se trudimo vsaki stranki pomagati po svojih najboljših močeh.

Študentom ponujamo pravno in socialno svetovanjem ter svetovanjem za študij v tujini. Na pravnem področju nudimo pomoč na področju dela in dohodnine, socialne varnosti, nastanitev, štipendij, študentskih družin in študija na splošno; pri svetovanju na področju študija v tujini študentom pomagamo dostopati do informacij o poletnih šolah, praksah, rednem študiju v tujini, študijskih izmenjavah in virih financiranja študija.

Izvajate tudi delavnice in izobraževanja, morda kaj o tem?

Na Zavodu Študentska svetovalnica poleg individualne obravnave in individualnega svetovanja mladim nudimo tudi izobraževalna predavanja in delavnice. V sklopu projekta POS(R)EDUJEM ZNANJE izvajamo dva cikla delavnic oz. izobraževalnih predavanj, in sicer pravne delavnice ter delavnice s področja socialne varnosti in študija v tujini. Projekt sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani. Delavnica iz vsakega cikla poteka enkrat mesečno, obravnavamo pa teme kot so študij, bivanje, štipendije, dohodnina, študentske družine, študentsko delo, delovna razmerja, samostojno podjetništvo, denarna pomoč, psihološka pomoč, iskanje zaposlitve, spoprijemanje s stresom, študij in praktično izobraževanje v tujini, in tako dalje. Namen pravnih delavnic je opolnomočenje študentov z uporabnimi znanji s področja prava, ki jim bodo pomagala tako v času študija, kot tudi pri iskanju zaposlitve in sami zaposlitvi. Namen delavnic s področja socialnega varstva in študija v tujini pa je opolnomočenje študentov z znanji, ki jim bodo pomagala pri osebnostnem in profesionalnem razvoju, ter pri končanju študija in samozavestnem prehodu v zaposlitev. Delavnica iz vsakega cikla poteka enkrat mesečno, obravnavamo pa teme, kot so študij, bivanje, štipendije, dohodnina, študentske družine, študentsko delo, delovna razmerja, , denarna pomoč, psihološka pomoč, iskanje zaposlitve, spoprijemanje s stresom, študij in praktično izobraževanje v tujini, in tako dalje. Namen pravnih delavnic je opolnomočenje študentov z uporabnimi znanji s področja prava, ki jim bodo pomagala tako v času študija, kot tudi pri iskanju zaposlitve in sami zaposlitvi. Namen delavnic s področja socialnega varstva in študija v tujini pa je opolnomočenje študentov z znanji, ki jim bodo pomagala pri osebnostnem in profesionalnem razvoju, ter pri končanju študija in samozavestnem prehodu v zaposlitev. V preteklem študijskem letu smo izvedli naslednje delavnice: Štipendije, Kako do denarne pomoči?, Kam po moč?, Dohodnina, Študijske izmenjave in usposabljanje v tujini, Vpis na fakulteto ter postopek prepisa in prehoda med študijskimi programi, Kako se predstaviti delodajalcu s CV-jem, Najemna razmerja, Travma, posledice in okrevanje, Vzorci vedenj, ki lahko preprečijo konflikte v komunikaciji, Oblike dela za študente, Študentske družine, Odvisnost od odnosov, Ugovor zoper informativni izračun dohodnine, Stres pred in med izpitnim obdobjem.

Koliko je zasedena Študentska Hiša SRCE, je povpraševanj veliko?

Zavodu Študentska svetovalnica nudimo brezplačno namestitev dvanajstim študentkam/študentom, ki so se znašli v socialni stiski. Po namestitvah je nenehno povpraševanje. Študenti in študentke so nastanjeni v prenovljenih, svetlih in prostornih dvoposteljnih sobah, opremljenih z dvema posteljama, pisalnima mizama in omarama. Delijo si kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico. Obdobje bivanja, ki ga izbrani študenti in študentke lahko preživijo v Študentski hiši SRCE, traja en študijski semester, študentje plačujejo le stroške bivanja v višini 50 €/mesec. Plačila najemnine so oproščeni. V Zavodu Študentska svetovalnica poleg tega študentkam in študentom pomagamo olajšati študij ter prispevamo k dostojnejšemu življenju v času študija. Za stanovalce in stanovalke Študentske hiše SRCE organiziramo tematske delavnice (pravne vsebine, razvijanje socialnih veščin, motivacijske), osebna svetovanja ter osebne razgovore. Med individualni pogovori imajo študentje možnost, da se lahko na koga v svetovalnici obrnejo, kadarkoli potrebujejo informacije, nasvet in podporo v obliki pogovora. Slednji omogočajo spremljanje študentov v času bivanja v študentski hiši SRCE in njihove nadaljnje načrte. Osrednjega pomena je tudi izdelava »individualnega načrta«, katerega namen je sistematična razdelitev ciljev, virov podpore in razpoložljivih možnosti, da bi jih dosegli. V času študija se stanovalke/stanovalci v miru posveti študiju, osebnostnemu razvoju ter reševanju socialne stiske. Osnovni namen je pomagati študentom in študentkam v stiski, in sicer tako, da se jim preko brezplačnega  bivanja v Študentski hiši SRCE omogoči lažje reševanje njihove trenutne socialne stiske. Poleg tega pa želimo študentkam in študentom olajšati študij ter prispevati k dostojnejšemu življenju v času študija. Na razpis se lahko prijavijo tiste prosilci/ke, ki imajo status študenta na visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju; so prvo leto brez statusa študenta in so hkrati še vedno vpisani na visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani (»pavzirajo«) ter niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb.

Kaj študentom sporočate

Študentom svetujemo, da se oborožijo s potrebnimi informacijami in znanjem, ki jim bodo pomagali prebroditi različne težave v času študija. Poznati  morajo svoje dolžnosti in pravice, pri razlagi katerih jim bo tudi ekipa Študentske svetovalnice vedno zanesljivo pomagala.

V sklopu Zavoda Študentska svetovalnica deluje na Kersnikovi 4 v Ljubljani Študentska hiša – SRCE (Student Resource Centre), ki nudi namestitev enajstim študentom ali študentkam, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli v socialni stiski.

Gre za neke vrste varno hišo za študente oziroma prostor, kamor se lahko zatečejo, če se znajdejo v življenjski ogroženosti zaradi različnih okoliščin, stisk in pomanjkanja. Z brezplačnim bivanjem v hiši se jim omogoči lažje reševanje trenutne socialne stiske, lajša študij ter veliko prispeva k dostojnejšemu študentskemu življenju.

Ko preprosto ne gre

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živi v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 290 tisoč ljudi. Med njimi je tudi precej študentov. Pri plačilu prevoza, prehrane, nastanitve in študijskega gradiva jim poleg štipendij največkrat pomagajo starši. Vendar so velikokrat tudi odvisni sami od sebe.

V Študentski hiši – SRCE so nastanjeni v prenovljenih, svetlih in prostornih dvoposteljnih sobah. Poleg postelje imajo  še  pisalne mize in omare. Kuhinja, dnevna soba in kopalnica pa so skupne. Študentje so oproščeni plačila najemnine, plačati morajo le stroške bivanja, ki znašajo 50 evrov mesečno. Posamezen študent lahko v Študentski hiši SRCE preživi en študijski semester. V tem času se lahko v miru posveti študiju, osebnostnemu razvoju ali reševanju socialne stiske

Prijava je možna do zapolnitve mest

Študentje, ki bi tako namestitev potrebovali, se morajo prijaviti na razpis, ki je  odprt do zapolnitve prostih mest. Pogoji so status študenta oziroma so prvo leto brez statusa študenta in hkrati še vedno vpisani na visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani (»pavzirajo«) ter hkrati niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb.

Upravičene prosilce Zavod Študentska svetovalnica pokliče na uvodni pogovor in podpis nastanitvene pogodbe, seznani se s pravilnikom in hišnim redom.

Tudi svetovanja in psihoterapije

Osnovno poslanstvo Zavoda Študentska svetovalnica je skrb za študente, zagotavljanje pravnega, socialnega in psihološkega svetovanja, svetovanja za študij v tujini in informiranja. Ustanovljen je bil z namenom pomagati študentom in mladim na njihovi študijski poti ter razreševati njihova pravno-socialna vprašanja.  Študentom nudijo odgovore na vprašanja o njihovih pravicah in možnostih, jim svetujejo in jih usmerjajo na prave naslove, pomagajo pa tudi pri globljih psihičnih in osebnih težavah posameznika.

Projekt Študentska hiša je sestavljen iz treh tematskih sklopov. Poleg namestitve nudijo še svetovanje na različnih študijskih področjih, od pravnega in socialnega svetovanja do svetovanja o študiju v tujini in študentskih družinah. Tretji tematski sklop pa zajema psihoterapije, psihološke delavnice in različne vrste izobraževanj o štipendijah, izpolnjevanju obrazcev o dohodnini, potovanjih in študiju v tujini.

Predprodaja subvencioniranih vozovnic za šolsko leto 2016/2017 se je za dijake in in udeležence izobraževanja odraslih začela že konec avgusta, za študente pa septembra.

Enotna subvencionirana vozovnica IJPP

V okviru uvedbe projekta integrirani javni potniški promet (IJPP) lahko upravičenci od 1. 9. 2016 naprej za namene potovanja v šolo in nazaj uporabljajo enotno subvencionirano vozovnico IJPP.

IJPP je kratica za integrirani javni potniški promet, s katerim Ministrstvo za infrastrukturo RS v sistem javnega potniškega prevoza v Sloveniji uvaja enotno vozovnico v obliki brezstične pametne kartice. Glavna prednost enotne vozovnice je izdaja in uporaba vozovnice brez predhodne izbire prevoznika, pri čemer potnik le določi relacijo ali cono potovanja na območju izbranega mestnega prometa. Enotna vozovnica velja za prevoz z medkrajevnim avtobusom, vlakom ter mestnim prometom v Ljubljani in Mariboru. Pomembna prednost je tudi to, da lahko na območju mestnega pometa potnik z mestno vozovnico poleg vozil mestnega prevoznika uporablja tudi avtobuse in vlake v medkrajevnem prometu, kadar ustavljajo na tem območju.

Priporoča se izpolnitev spletne vloge

Za pridobitev subvencionirane vozovnice je treba predložiti Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice. Do 31. 10. 2016 se lahko uporablja obstoječi obrazec vloge, kasneje pa bo objavljen nov obrazec, ki bo prilagojen IJPP. Za hitrejši postopek izdaje vozovnice na prodajnem mestu priporočajo izpolnitev spletne vloge. Vlagatelj na prodajnem mestu prevoznika predloži le izpis spletne vloge, ki je podpisan in potrjen s strani izobraževalne ustanove ali pa predloži podpisano in potrjeno vlogo in dodatno izpis spletne vloge.

Ključne novosti subvencionirane vozovnice IJPP

Nova subvencionirana vozovnica IJPP je enotna elektronska vozovnica, ki jo lahko upravičenec uporablja za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in tudi z mestnim avtobusom v Ljubljani in Mariboru. Uporabniku omogoča vsakodnevno prosto izbiro javnega linijskega prevoza za medkrajevno relacijo, navedeno na vlogi. Če vlagatelj potrebuje potovanja z mestnim prometom zunaj navedene medkrajevne relacije, mora kupiti kombinirano vozovnico, ki poleg medkrajevne relacije obsega še ustrezni mestni promet. Subvencionirana vozovnica za uporabo mestnega prometa v Kranju, Kopru, Novem mestu, na Jesenicah in v Murski Soboti, še ni produkt IJPP, zato jo lahko upravičenci pridobijo le na prodajnem mestu prevoznika v tem mestnem prometu in se uporablja izključno na vozilih tega prevoznika. Vozovnica IJPP (medkrajevne relacije ter mestni promet Ljubljana in Maribor) bo naložena na novo brezstično čip kartico IJPP, ki jo uporabniki ob nakupu vozovnice IJPP prejmejo brezplačno na prodajnem mestu prevoznika. Vsi prevozniki ne bodo izdajali subvencioniranih vozovnic IJPP na vseh svojih prodajnih mestih, zato mora vlagatelj pred nakupom subvencionirane vozovnice IJPP preveriti seznam prodajnih mest (podan v prilogi), kjer bo omogočen nakup subvencioniranih vozovnic IJPP.

Cene ostajajo iste kot lani

Cene subvencioniranih vozovnic IJPP ostajajo enake kot v šolskem/študijskem letu 2015/2016.

Cena mesečne vozovnice je 20 evrov (10 voženj), 25 evrov (do 60 km), 35 evrov (60 do 90 km) ali 55 evrov (več kot 90 km). Polletna vozovnica stane od 70 do 262,50 evra, letna pa od 135 do 500 evrov.

Študijsko leto se je začelo, vpis je za vami, sedaj pa vas čakajo predavanja in druge obveznosti na izbrani izobraževalni ustanovi.

Ker se nekateri morda sprašujete, kako bo potekalo delo čez leto, kaj vse vas čaka, vam na kratko predstavljamo študijski koledar za študijsko leto 2016/2017.

Študijski red

Študijski red Univerze v Ljubljani, ki je opredeljen v Statutu Univerze v Ljubljani in določa načine preverjanja znanja (izpiti, diplomski izpiti, način opravljanja izpitov, pogoji za pristop k izpitu, opravljanje izpitov, izpitni roki, prijave in odjave izpita, predčasno opravljanje izpitov, pritožba zoper oceno, ponavljanje izpita, ostale oblike preverjanja znanja), napredovanje v višji letnik in ponovni vpis (hitrejše napredovanje, nadaljevanje študija po prekinitvi), absolventski staž, diplomsko delo, magistrsko delo, doktorsko disertacijo, odvzem doktorata, prehajanje med programi, prehajanje med univerzami, vzporedni študij, interdisciplinarni študij, dvopredmetni študij, skupne študijske programe in individualni študij.

Dva semestra, 15 delovnih tednov

V obeh semestrih organiziranega pedagoškega dela je zagotovljenih 15 delovnih tednov. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, njegovo trajanje ne sme preseči 42 tednov v študijskem letu. Prvi semester bo trajal od 3. oktobra 2016 do 24. januarja 2017, drugi semester pa od 20. februarja do 9. junija 2017.

Tri izpitna obdobja

Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki so  podlaga za napredovanje v višji letnik. S kolokviji se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra ali pa le določenega dela predmeta. S študijskim programom je lahko predvideno, da opravljajo študenti ob koncu izobraževanja zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.

Za študente so zagotovljena tri izpitna obdobja, v okviru katerih posamične izobraževalne ustanove same razporejajo izpitne roke, ki jih je bo, če je le mogoče, več v istem obdobju, in ki zagotovijo, da bodo imeli študentje možnost trikratnega opravljanja izpita pred vpisom v višji letnik.

Zimsko izpitno obdobje bo trajalo od 25. 1. do 17. 2. 2016, spomladansko od 12. junija do 14. julija 2017 in jesensko od 21. avgusta do 15. septembra 2017.

Le en izpit na dan

Po 142. členu Statuta univerze v Ljubljani se razporeditev izpitov opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim pravilnikom članice Univerze v Ljubljani. Pri razporedu je treba upoštevati, da študent ni dolžan opravljati na isti dan več kot enega izpita.

Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in ne krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka. Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.

Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objavljen najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

Številni dogodki v Tednu Univerze v Ljubljani

Teden Univerze v Ljubljani, ki obsega številne dogodke, je letos predviden od 5. 12. 2016 do 9. 12. 2016.