Nasveti ob prihodu v Kanado

Ena bistvenih stvari, ki sem se jih naučil v življenju v tujini, je, da je treba osebi poleg sebe pomagati. V luči tega razmišljanja podajam nekaj informacij za vse, ki jih zanima življenje v Kanadi, nasvetov, ki koristijo pri prihodu.

Postavljanje svoje kanadske identitete – Rok Djastin Bibr Urbancek

Začnimo, tri, štiri, zdaj: za prvo bivališče svetujem hostel in rezervacijo že iz Slovenije. Čeprav boste imeli kar nekaj denarja na računu (Kanada zapoveduje vsem, ki ne pridejo tja z namenom počitnikovanja, denarno količino bančnega računa vsaj 2.400 kanadskih dolarjev, kar je 84.386 filipinskih pesov, kar je seveda 1.625 evrov, količina, ki jo mora imeti vsak, ki želi vstopiti v državo; Kanada to počne z namenom, da si prišleki zagotovijo socialno varnost v prvih tednih bivanja), ta sredstva lahko hitro kopnijo. In ena najcenejših možnosti na začetku bivanja je hostel. Predlagam rezervacijo vsaj za 10 do 14 dni, kajti tako boste lahko v miru našli dobro stanovanje. Ko se v hostlu namestite, svetujem, da naslednji dan poskusite urediti tri obveznosti, ki jih potrebujete za svojo novo kanadsko identiteto: davčna številka (Social Insurance Number), ki jo boste potrebovali za delo, a tudi na splošno brez tega ne gre. Za lokacijo urada, kjer jo uredite, se lahko pozanimate na recepciji hostla. Druga obveznost je izbira kanadske banke: potrebujete račun, na katerega bodo delodajalci nakazovali vašo direktorsko plačo, sami pa želite bančno kartico, s katero ne boste imeli provizij dviga v tujini. Pri izbiri banke prav veliko zgrešiti ne gre, predlagam račun pri banki TD Canada: prijetna rešitev predvsem zaradi velikega števila bankomatov, ima pa tudi zgledno urejeno elektronsko bančništvo. Tretja obveznost je ureditev kanadske telefonske številke: ker sva Gorenjca, sva se z Žigom seveda odločila za poceni operaterja, ki pa se je izkazal tudi kot kakovosten, saj nikoli nisva imela težav: Fido. Ko te tri zadeve uredite, si v hostlu privoščite liter vodke, ker ste uredili tri četrt tega, kar je treba urediti za bivanje v Kanadi.

Hočeš službo? Evo, na. Tamle, potrebuješ službo? Evo, še ena zate. Ti, zraven, hočeš službo?

Naslednji korak je iskanje službe in stanovanja. Kaj prej, je vprašanje, ki je lahko zapleteno, toda predlagam, da se prilagodite prvi dobri stvari, ki jo najdete: če najdete dobro stanovanje v vam ljubi soseski, potem ga vzemite in prilagodite iskanje službe lokaciji tega stanovanja. Seveda isto velja, če najprej najdete dobro službo. Pri iskanju stanovanj priporočam stran Kijiji.ca, kjer lahko kupite in prodate vse. Kar se tiče lova na službo, pa priporočam naslednje: samostojno dobiti službo v uvodnih dveh tednih je težko, zato pojdite po nekaj dneh na agencije za iskanje dela, kot sta Randstad in Manpower, ali pa manjše agencije, kot je Headstart Employment Solutions. Če dobite službo prek teh agencij, je urna postavka ponavadi minimalna ali blizu nje, kar pa na mesec še vedno znese recimo 900 evrov, poleg tega pa lahko brez stresa zaradi vedno manj denarja v miru iščete drugo, boljšo službo. Pri teh agencijah se zgodi, da dobite nelagoden občutek, sploh manjše spominjajo (po pisarniških prostorih) na cenena podjetja, toda vse agencije so poštene pri izplačilih in nikoli ne pride do kakršnihkoli prevar – kar je konec koncev edino pomembno. Izredno pozitivna lastnost agencij pa je tudi ta, da boste za razliko od samostojnega iskanja dela, kjer lahko iščete službo tudi mesec dni in je ne boste ujeli, tu našli službo v eni uri. Za nadaljnje iskanje službe predlagam portal Indeed.ca in podobne strani – tam se da dobiti »super-duper« službe in pripravništva. In medtem ko za agencije ni nujen kanadski življenjepis, za iskanje službe na portalu Indeed.ca svetujem, da se pisanja omenjenega in spremnega pisma naučite brezplačno v ustanovi Youth Employment Services (YES). Gre za ustanovo, namenjeno mladim, ki iščejo zaposlitev. (Uau!) Svetujem, da si vse naštete kanadske ustanove pogledate na internetu, tako vam bodo ob prihodu znane, mesto pa v trenutku bolj domače. Svetujem tudi povezavo v kakšno skupino na Facebooku, kot je Nigerians in Toronto, šalim se, Slovenci v Torontu, Preskok …

Zadnji sestavek tega zapisa ne bo posvečen Kanadi, temveč Kanadčanu: Rob Ford, nekdanji župan Toronta je 22. marca po 18-mesečni bitki z boleznijo izdihnil. Mnogo slabega je bilo o njem napisanega; res je: v času, ko politiki prikrivajo, da kadijo, je on kadil … »crack«. Naredil je več političnih samomorov, ki so pripeljali do tega, da so v njem ljudje videli samo slabo. Toda njegovo župansko delovanje je prežeto v lepoti, ki je znotraj kompleksnosti te zgodbe. Bil je iz izredno bogate, gospodarsko uspešne družine. Ena njegovih prvih županskih potez je bila ukinitev luksuznega prevoza na delo župana z voznikom, zaradi manjših stroškov se je raje vozil sam. Kanadčanka slovenskih korenin mi je o njem nekoč povedala, da se je kot župan močno boril za nižji sloj in da mu je uspelo – mnoge je dvignil iz teme vsakdana, kamor je pred svojim koncem padel sam.

Čakajo nas številni zanimivi koncerti

V prihajajočih dneh in mesecih se nam obeta zanimivo koncertno dogajanje. Preverili smo kdo, kje in kdaj bo nastopal. Na veliko koncertov se lahko odpravite tudi z organiziranim prevozom ali pa le kupite vstopnice.

 

Kam in kdaj?

  • Mariah Carey, 19. 4. 2016, Stadthalle, Dunaj, Avstrija.
  • Adam Lambert, 2. 5. 2016, Gasometer, Dunaj, Avstrija.
  • Enrique Iglesias, 8. 5. 2016, Zagreb, Hrvaška.
  • 5 Seconds Of Summer, 12. 5. 2016, Stadthalle, Dunaj, Avstrija.
  • AC/DC, 19. 5. 2016, Dunaj, Avstrija.
  • Andre Rieu, 20. 5. 2016, Stadthalle, Gradec.
  • Bryan Adams, 31. 5. 2016, Stadthalle, Dunaj, Avstrija.
  • Black Sabbath, 1. 6. 2016, Budimpešta, Madžarska; 28. 6. 2016, Dunaj, Avstrija.
  • Iron Maiden, 5. 6. 2016, Dunaj, Donauinsel; 27. 7. 2016, Split, Spaladium Arena.
  • Paul McCartney, 10. 6. 2016, Olympiastadion, Munchen, Nemčija.
  • Alice Cooper, 12. 6. 2016, Ljubljana, Dvorana Tivoli.
  • The Offspring, 13. 6. 2016, Milano, Italija.
  • Simply Red, 22. 6. 2016, ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška.
  • Simply Red, 22. 6. 2016, Zagreb, Hrvaška.
  • Coldplay, 29. 6. 2016, Berlin, Nemčija.
  • ZZ Top, 7. 7. 2016, Arena Open Air, Dunaj, Avstrija.
  • Van Morrison + Tom Jones, 9. 7. 2016, Lucca, Italija.
  • Santana, 13. 7. 2016, Parco della Lesa, Čedad, Italija.
  • Skunk Anansie, 17. 7. 2016, Brenta, italija.
  • Beyonce, 18. 7. 2016, stadion San Siro, Milano, Italija.
  • Rihanna, 9. 8. 2016, Dunaj, Avstrija.

 

Po neprecenljive izkušnje v tujino

Mladi se vse pogosteje odločajo za nadaljevanje svoje karierne poti in študij v tujini.

Izobraževanje v tuji državi daje širino, širi obzorja, poleg nepozabnih spominov lahko na ta način nadgradimo znanje tujega jezika, sklenete številna poznanstva in nenazadnje dobite pomembne kompetence in reference za kasnejšo zaposlitev.

 

Pripravite se dovolj zgodaj in ne obupajte zaradi birokracije

Na študij v tujini se je potrebno začeti pripravljati vsaj eno leto prej. Izbira študijskega programa je odvisna od pogojev, ki jih univerza postavi ter interesov in možnosti, ki jih študent ima. Posvetujte se s profesorji na slovenskih univerzah.

Pred odhodom na študij v tujino je potrebno izbrati univerzo in program študija, podatke o postopku prijave in o rokih za prijavo, preveriti, kaj vse potrebuješ za prijavo (prevedena in preverjena potrdila o dosedanjem šolanju, potrdilo o znanju jezika, priporočila profesorjev), pozanimati se o možnostih financiranja (domače in tuje štipendije, posojila, študentsko delo v tujini), načinu življenja v državi, kamor odhajaš in še kaj.

Pred izbiro študija v tujini je pomemben tudi podatek o šolnini in znanju tujega jezika (v katerem jeziku sploh potekajo predavanja). Bodite pozorni še na akreditiranost študijskega programa v tujini. Vsaka država ima seznam akreditiranih (javno priznanih) študijev. Če se  vpišete na program, ki ni akreditiran, ne more biti predmet vrednotenja izobraževanja.

 

Pozanimajte se o možnostih štipendij

Za študij v tujini obstaja veliko možnosti financiranja, le poiskati jih je treba. Informacije o štipendijah dobite na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, Ad Futura, Cmepius, Slovenske znanstvene fundacije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru itd.

Veliko informacij o študiju v tujini nudi Zavod študentska svetovalnica (www.svetovalnica.com), kjer najdete informacije o študiju v tujini, virih financiranja, študijske izmenjave, prakse, poletne šole in drugo.  

 

Treba se je odločiti in iti

Najbolj znani programi izmenjav za fakultete po celem svetu: Erasmus+, Ceepus, Leonardo Da Vinci, Grundtvig, Basileus, Maui in Aen.

Izkušnje študentov s študijem v tuijini so večinoma pozitivne in jih opisujejo kot nepozabne, nevšečnosti jim je pozročala le birokracija in administrativne zadeve. Zato jih tudi priporočajo drugim. Za tujino pa se odločajo predvsem zaradi širjenja obzorja, medkulturnih stikov, spoznavanja drugih držav, kultur in načina življenja, sklepanja novih poznanstec in širjenja socialne mreže. Vendar si je treba upati in iti. 

Spolnost na trgu

Popularni mediji nam vsiljujejo idejo, da je kakovost seksa odvisna od našega poznavanja tehnik ljubljenja, spolnih položajev in uporabe spolnih igrač, s katerimi lahko celo nezanimiv seks začinimo in ga spet naredimo zanimivega.

Časopisi so polni nasvetov, kako lahko v petih korakih omrežimo svojega moškega, postanemo izjemna ljubimka ali doživimo orgazem. Kot da bi bila zadovoljitev tehnično vprašanje! Tovrstno poenostavljanje in trženje spolnosti nas lahko naredita še bolj negotove v naših spolnih zvezah, poleg tega, da ustvarjata tudi občutek, da premalo vemo. Nam torej ne pomaga kaj dosti, zagotovo pa dviguje naklado časopisov. Zakaj bi se morali bati, da bo izmenjava naše življenjske energije, esence našega bitja z drugim, postala nezanimiva? In če se že to zgodi, mora biti problem drugje, ne v tehniki. Ne želim reči, da poznavanje našega telesa in tehnik ne more izboljšati kakovosti naše spolnosti. Seveda jo lahko, vendar to ni tisto, kar jo bo naredilo resnično izpolnjujočo. Že dvajset let poskušam ženskam dopovedati, naj ne nasedajo tej propagandi, da je to tipično moška in hkrati tržna logika in naj ostanejo zveste sebi. Doživljanje orgazma samo po sebi ni garancija za dober seks, čeprav je seveda pomembno, da ženska razvije svojo orgazmično sposobnost, vendar spolni odnos lahko pusti v nas občutek neizpolnjenosti, kljub doživljanju orgazma. Zakaj? Ker je kakovost spolnosti odvisna od naše sposobnosti predajanja, globine intimnosti in avtentičnosti. V podporo temu pogledu dodajam prevod ankete, ki jo je naredila seksologinja dr. Peggy Kleinplatz v Kanadi. Anketirance (moške in ženske) je spraševala, kaj so bile bistvene komponente tistih spolnih odnosov, ki so jim ostali v spominu kot nepozabni. In rezultat ankete je bil:

 

OSEM KOMPONENT NEPOZABNEGA SEKSA

 

1. Biti prisoten/na, osredotočen/a, s pozornostjo v telesu 
V tej študiji je bila sposobnost, da smo popolnoma prisotni med odnosom, najpogosteje omenjena kot pomembna komponenta nepozabnega seksa. To pomeni, da smo osredotočeni na partnerja. Ko govori, ga dejansko poslušamo in nismo z mislimi drugje ali pa pri razmišljanju, kaj mu bomo odgovorili. V intimnosti smo popolnoma osredotočeni na njegovo/njeno telo in na to, kako se odziva na naš dotik. »To pomeni, da smo dovzetni in živi v svoji koži,« pravi dr. Kleinplatz, »ter popolnoma združeni s svojim partnerjem – čustveno, intelektualno, fizično in duhovno –, da smo prisotni v trenutku.«

 

2. Povezanost, usklajenost, sinhronost, zlivanje 
Povezanost nam daje občutek, da smo razumljeni, slišani in upoštevani. Globina povezave med partnerjema je bila navedena kot eden najbolj bistvenih elementov pozitivne izkušnje, ne glede na trajanje odnosa med partnerjema.

 

3. Globoka seksualna in erotična intimnost 
Globoko medsebojno spoštovanje, skrb za drugega, pristno sprejemanje in občudovanje predstavljajo osnovo za možnost optimalne izkušnje spolnosti. »Ne moremo zaupati kar komurkoli,« pravi dr. Kleinplatz.

 

4. Izjemna komunikacija in povišana empatija 
Dr. Kleinplatz je udeležence v tej raziskavi opisala kot ljudi, ki imajo »črni pas« v medsebojni komunikaciji – torej nadpovprečne sposobnosti medsebojnega komuniciranja. To niso ljudje, ki so se naučili vse o genitalijah nasprotnega spola in potem samo uporabili tehniko. To so bili ljudje, ki so bili tako globoko povezani s partnerjem in njihovim telesom, da niso samo brali odzivov partnerja, ampak jih tudi dejansko čutili.

 

5. Avtentičnost, pristnost, transparentnost, brez zadržkov 
»To predstavlja nasprotje od nesproščenosti in sramežljivosti,« pravi dr. Kleinplatz. »To pomeni, da si dovolimo, da se čustveno razgalimo pred partnerjem.« Eden od udeležencev ankete je dodal: »Ne morem imeti kakovostnega seksa z nekom, za kogar mi človeško ni mar.«

 

6. Transcendenca, blaženost, mir, zdravljenje 
Udeleženci študije so velikokrat omenili občutek brezčasja in neskončnosti med nepozabnim seksom. Ta izkušnja je bila tako vzvišena, da so si morali izposoditi izraze iz religije, da so jo lahko opisali, ker seksološki besednjak takih izrazov nima.

 

7. Raziskovanje, tveganje, radoživost 
To pomeni, da smo pustolovski na potovanju vase, drzni v odkrivanje sebe in seks je naša pot.

 

8. Ranljivost in predajanje 
Avtentičnost je povezana s tem, da smo se pripravljeni čustveno razgaliti, ranljivost pa je bolj povezana s tem, da smo pripravljeni, da nas partner tako razgaljene tudi vidi. »To je kot zavedanje, da spustimo drugega vase, zato da lahko prodreva v dušo drug drugega,« pravi dr. Kleinplatz.

 

Če se želimo s partnerjem povezati na nivoju duše, pa lahko uporabimo tudi TEHNIKO ZRENJA V OČI, ki se imenuje TRATAK. Tratak je jogijska tehnika, pri kateri usmerimo pogled na recimo plamen sveče, ki ga gledamo tako, da pri tem ne mežikamo. V našem primeru pa partnerja usmerita pogled na oči drug drugega in se gledata brez mežikanja. Pravijo, da so dojenčki, ko se rodijo, še povezani z izvorom, da so nekaj časa še v stanju enosti, iz katere so prišli. In dojenčki zelo malo ali pa sploh ne mežikajo. Z vsakim mežikom namreč prekinemo ta tok enosti in vzpostavimo svoj »ločeni jaz«. Če ste kdaj morda srečali visoko realizirane jogije ali svete može, ste zagotovo opazili, da imajo poseben, direkten, prebadajoč pogled. Torej, ko smo s partnerjem v razprtijah in imamo občutek, da nismo v stiku, nam lahko pomaga tratak na partnerjeve oči: v kateremkoli položaju zremo v oči drug drugega, sproščeno dihamo, sprostimo pogled (ne bolščimo) in poskušamo ne mežikati oziroma čim manj. Ko tako gledamo drug drugega, se notranje odpremo temu toku enosti in zlivanja. Pri tem se nam lahko začnejo solziti oči, vendar to ni nič hudega, pomeni samo, da se čistijo naši solzni kanali, kar je celo zdravo. Ne prizadevajmo si, da ne bi mežikali, samo sprostimo se in se spustimo v ta tok, ki vodi v enost na nivoju duše. Po kakšni minuti, se objemimo.

 

Polona Sepe Hitchcox

www.kriyatantra.com

 

Naši ali vaši begunci?

Svoja »High School Musical« leta sem preživel na takratni Ekonomski gimnaziji Kranj, ki danes nosi drugo ime. Takratna izobraževalna ustanova je imela staro stavbo preteklosti in v imenu naziv prihodnosti.

Gimnazijski frizerji in krščanski ksenofobi: ironiji

Ker so bili prostori gimnazije premajhni za vse bodoče Kordeže, smo »gostovali« na Tekstilni šoli Kranj, kjer je bilo zaradi pomanjkanja njihovih dijakov prostora dovolj ne le za nas, gimnazijce, ampak so nam družbo delali tudi bodoči frizerji in gradbinci. Mladostniško ponosni (kar pomeni ponosni na prazen nič) smo se gimnazijci v pogovoru z dijaki drugih šol v Kranju vedno trudili narediti distinkcijo med nami in drugimi na tej šoli: »Ekonomska gimnazija, čakaj, a to je tista šola, kjer so frizerji in gradbinci?« »Kaj? Ne, mi smo gimnazija!«

Danes so gimnazijci nastanjeni v modernem objektu na skrajno zahodnem delu Kranja, šoli, zgrajeni samo zanje. Nekaj korakov stran je Srednješolski tehniški center, bolje znan kot Iskra kolidž, vmes med njima pa dijaški dom. V hudi begunski krizi se je ravnateljica tega doma letošnjega februarja odločila pomagati in hvalevredno ponudila prostor šestim otrokom beguncem. Sledila sta pritožba staršev dijakov v domu in pismo 24 profesorjev bližnje gimnazije, ki so protestirali nastanitvi. Otroci niso bili nastanjeni.

Danes ima ta šola nove prostore prihodnosti in ime preteklosti: Gimnazija Franceta Prešerna. A ko nas, bivše gimnazijce, danes po teh dogodkih povprašajo, »Ekonomska gimnazija, a ni to zdajšnja Gimnazija Franceta Prešerna?« jim odvrnemo: »Kaj? Ne, mi smo bili frizerji!«

Niso vsi na gimnaziji za to odločitev, a dovolj jih je, da bo v prihodnosti ime šole napisano s temnimi črkami. Še večja komedija kot strah pred šestimi otroki pa se je malo pred tem dogajala v bližnjem Šenčurju: na zborovanju proti naselitvi beguncev v prazni trgovski center se je zbralo nekaj več kot 3.000 jeznih občanov, ki so s traktorji uprizorili drugo pustno povorko, gledalci pa so ob ogledu traktorske procesije imeli možnost strokovne ocene, katera kmetija je v zadnjih letih dobila največ subvencij. Večina tam zbranih se ima za kristjane. Pravi kristjan ne zavrača beguncev. Komičnost ironije, ko kristjan zavrača begunce, je, da je bila prva Jezusova vloga tik pred rojstvom – begunec. Za vse kristjane velja naslednja misel: ko bo padel naš dan, bomo vsi kristjani begunci: morali bomo zapustiti svoj dom in prosili bomo, da pridemo v novega, Sodnika, in on bo dejal: »Kaj ste rekli tistim, ki so vas prosili, naj jih spustite v svoj dom, ker njihovih več ni?«

Slovenski pogled na svetovni problem

Vedno, ko se v Sloveniji pojavi problem globalne razsežnosti, ga politični Slovenec dešifrira in prenese v slovensko okolje z izredno zapleteno visokotehnološko formulo: naši ali vaši? In kmalu so pomladansko zacvetela tudi politično-ideološka zborovanja glede teme begunstva, za eno ali drugo stran. A problem ni smešen: vsakršno zagovarjanje univerzalnih (!) vrednot, kot so enakost vseh ljudi, domoljubje, solidarnost, sočutje in svoboda, z neizbežno čedalje bolj ozkim ideološkim okvirjem, je napačno. Te vrednote so od vseh ljudi, so v vseh ljudeh, ne pripadajo nobeni ideologiji. So čista svetloba in uporabimo jih lahko samo same, brez vključevanja v ideologije, ki imajo v sebi vedno tudi negativnosti. Če kdo na zborih želi zagovarjati vrednote, je stvar enostavna: napišite jih na brezbarvne table, samo črke in čist pomen besed.

Zaključimo tako, enostavno in z dobrim srcem: beguncem je treba pomagati. Vsem Slovenija ne zmore. Pomagajmo čim več beguncem. Iz enega samega razloga: ker je prav, da se pomaga soljudem v težavah.

Japonski DnB: MAKOTO zopet v Sloveniji!

LiquiFi & d:light // Makoto // ZOO

  • Kdaj: petek, 8.4.2016 od 23.00 do 5.00
  • Kje: ZOO Ljubljana
  • Vstopnina: 6€ do 24h, 8€ po 24h
  • Kaj: Elektronska glasba
  • Prireditelj: DrumWise

Še nikdar nismo že četrtič predstavljali istega gosta. Ko je MAKOTO v Sloveniji nastopal prvič, to je bilo davnega davnega 2004 v GaliHali, smo vstopnino, ob eurih, pisali še v tolarjih. Takrat smo opevali njegov Progression Session mix na Goodlooking, sodelovanje s Conradom (Golden Girl, Future Calls), Musical Message EP. Drugič, leta 2007 se je zadeva zgodila decembra in je bila praznično obarvana. Ob vstopnini so delili posebna darilca, v predstavitvi pa poudarjali predvsem kakšen super parček sta z Deeizm. Takrat je bil z njim opravljen tudi intervju, kjer je MAKOTO poudaril svoja sveža sodelovanja z Markijem, XRSom, Dj Patifeom. Takrat je že zapustil GoodLooking in se vrgel predvsem v svojo lastno založbo Human Elements. Zadnjič pa smo ga v okviru Tabassco večera v K4, 6 let nazaj. Ravno takrat se je do dobra razplamtelo sodelovanje z Markijem, s katerim sta izdala nepozabne Aquarius, Togetherness in druge. No in od takrat je MAKOTO izdal odličen Album ‘Souled Out' in njegove remixe, sodeloval je s S.P.Yem, Lenzmanom, Packerjem, Wheelerjem, A-sidesom, nadaljuje z Markijem, obudil je bend Human Elements.

Se vidimo!

Lajna:

  • MAKOTO (Human Elements, GoodLooking, JAP)
  • Danaja
  • Klepetz
  • Lunic
  • Dub_Tone

Lokacija: Klub ZOO, Ljubljana

Vstopnina: Pred 24h: 6€; Po 24h: 8€

Kariera – pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja

Kariera je izraz za uveljavitev oziroma uspeh na kakem področju delovanja.

Tradicionalno pojmovanje kariere je nekoč pomenilo napredovanje z nižjih položajev na višje v okviru delovne organizacije ali delovnega mesta. Danes pa kariera ne predstavlja le poti na področju dela, temveč vse bolj posameznikovo celotno življenjsko pot in pomeni posameznikovo tranzicijsko, dinamično, fleksibilno napredovanje v različne smeri.

 

Kariera je vseživljenjski proces

Razvoj kariere je za posameznika aktiven proces večanja kompetentnosti, pridobivanja znanja na formalne in neformalne načine ter načrtovanja in vodenja svoje kariere. Nekateri avtorji jo opredeljujejo kot vzorec delovnih izkušenj, ki usmerjajo človekovo življenje. Kariera označuje zaporedje del, ki jih posameznik opravlja v sklopu svojega poklica in tudi vseh drugih, ki jih opravi v življenju.

Razvoj kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja. Načrtovanje in vodenje kariere pomenita večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. Obsega formalno, neformalno in informalno obliko učenja ter različne oblike zaposlitve, tudi vse neformalne oblike dela, kot so delo na domu, prostovoljno delo v skupnosti in drugo. Ustvarjanje in razvoj kariere sta tako vseživljenjski proces.

 

Karierni cikli in stadiji

V razvoju kariere avtorji ločijo več ciklov oziroma stadijev.

Prvi stadij (do 21. leta): rast posameznika; za ta cikel je značilno raziskovanje lastnih interesov in potreb ter prepoznavanje lastnih talentov, sposobnosti, motivov in vrednot.

Drugi stadij (od 16. do 25. leta): vstop na trg dela, učenje veščin iskanja dela, kandidiranje na delovna mesta.

Tretji stadij (od 16. do 25. leta): uvajanje, sprejemanje realnosti sveta dela, soočanje z delovno rutino in sprejetostjo s strani sodelavcev.

Četrti stadij (od 17. do 30. leta): doseganje polnopravnega članstva v organizaciji, pridobivanje veščin in znanja, potrebnih za napredovanje znotraj organizacije, prevzemanje popolne odgovornost za opravljeno delo in usklajevanje osebnih potreb s potrebami organizacije.

Peti stadij (po 25. letu): vstop v srednjo kariero, opredelitev za kakšno specifično delo ali odločitev za obvladovanje več področij.

Šesti stadij (od 35. do 45. leta): »kriza srednje kariere«, v kateri se soočamo z razliko med dejanskim napredkom v karieri ter željami in cilji, postavljenimi v preteklosti; opredeljevanje pomembnosti kariere v odnosu do drugih pomembnih področij posameznikovega življenja; pogosto odločanje med vodstveno in nevodstveno kariero v prihodnosti.

Sedmi stadij (po 40. letu): če se posameznik odloči za nevodstveno kariero, se pogosto uči novih znanj in veščin, potrebnih za vlogo mentorja, pri vodstveni vlogi pa se začne učiti predvsem specifičnih veščin vodenja.

Osmi stadij (do upokojitve): sprejemanje upada moči in zavzetosti za poklicno napredovanje ter z učenjem novih vlog, ki so povezane z zmanjšanjem kompetenc in motivacije.

Deveti stadij (upokojitev): kar ne pomeni nujno konca kariere, saj je kariera vseživljenjski proces; z upokojitvijo se izobraževanje in delo ne končata. 

 

Če ne najdeš zaposlitve doma, je rešitev lahko tudi tujina

Zaradi pomanjkanja prostih delovnih mest doma, je zaposlitev oziroma delo v tujini vse bolj zanimivo tudi za mlade iz Slovenije.

Nam, Slovencem, so najbolj zanimive sosednje države, predvsem Avstrija in Italija pa tudi Nemčija, vse več zanimanja pa naj bi bilo tudi za nekoliko bolj odmaknjene destinacije, kot sta Avstralija in Nova Zelandija. Vendar pred odhodom v tujino ne pozabite na dejstvo, da tudi v tujini običajno iščejo nove sodelavce za področja, na katerih jih je premalo že pri nas, tisti, ki tudi pri nas težko najdejo delo, pa ga bodo tudi v tujini verjetno težko našli.

 

Še vedno je zelo priljubljena Avstrija

Med sosednjimi državami je za iskalce zaposlitve najbolj zaželena Avstrija. Mikavna je zaradi nizke brezposelnosti, velikih finančnih vložkov v krepitev trga dela, višjih osebnih prihodkov, znanja jezika in bližine. Vendar se tudi tam stvari precej spreminjajo. Največ povpraševanja je po inštalaterjih (elektrika, voda), gradbenih delavcih, mizarjih in strojnikih, sezonsko pa potrebujejo turistične delavce, predvsem v gostinski in nastanitveni dejavnosti.

 

Italija – tehnične stroke in storitveni sektor

V krizi se je znašla tudi Italija, zato nudi manj prostih delovnih mest. Naša zahodna soseda se srečuje z vse višjo brezposelnostjo. V Italiji je lahko težava znanje tujega jezika oziroma sporazumevanje, saj domačini le redko govorijo kakšen svetovni jezik. Večina kandidatov za delo v Italiji zato prihaja iz obmejnih območij Primorske regije. V minulem letu se je v Italiji povečalo zanimanje za kandidate tehničnih strok, pa tudi v storitvenem sektorju, največ zanimanja pa je bilo za proizvodne delavce.

 

Nemčija: boljše razmere na zahodu

Za življenje in delo v tujini je Slovencem zanimiva tudi Nemčija, ki dobro kljubuje krizi, na kar kaže tudi konstantna gospodarska rast in rast zaposlovanja. Če boste iskali zaposlitev v Nemčiji, potem bodite pozorni na lokacijo, saj je v zahodnem delu Nemčije gospodarstvo precej bolj razvito in tudi brezposelnost je za skoraj polovico nižja v primerjavi z vzhodom. Na splošno se število prostih delovnih mest povečuje. Največ povpraševanja po delavcih je v avtomobilski industriji, veliko zapolujejo tudi začasnih del (delo na projektih, delo za določen čas), podjetja vse več najemajo svobodnjake.

 

Vse bolj mikavni Avstralija in Nova Zelandija

Za bolj avanturistične iskalce zaposlitve v tujini sta zanimivi še Avstralija in Nova Zelandija. V avstralijo naj bi se letno preselilo dobrih 100 slovenskih državljanov. Ta številka naj bi se še povečala, saj Avstralija še bolj intenzivno išče priseljence, na kar nakazuje povečano število stalnih vizumov, ki jih nameravajo podeliti. Avstralija privlačna zaradi velike slovenske skupnosti, v Avstraliji naj bi živelo in delalo okrog 15.000 ljudi slovenskih korenin. V Avstraliji so najbolj zaželeni zdravniki in drugo medicinsko osebje, računalničarji in kandidati z izkušnjami različnih obrtniških poklicev. Precej zanimanja je tudi za Novo Zelandijo. 

Slovencem so nam najbolj zanimive sosednje države, predvsem Avstrija in Italija pa tudi Nemčija, vse več zanimanja pa naj bi bilo tudi za nekoliko bolj odmaknjeni destinaciji kot sta Avstralija in Nova Zelandija. Vendar pred odhodom v tujino ne pozabite na dejstvo, da tudi v tujini običajno iščejo nove sodelavce za področja, na katerih jih je premalo že pri nas, tisti, ki tudi pri nas težko najdejo delo, pa ga bodo verjetno tudi v tujini.

 

Še vedno je zelo priljubljena Avstrija

Med sosednjimi državami je za iskalce zaposlitve najbolj zaželena Avstrija. Mikavna je zaradi nizke brezposelnosti, velikih finančnih vložkov v krepitev trga dela, višjih osebnih prihodkov, znanja jezika in bližine. Vendar se tudi tam stvari precej spreminjajo. Največ povpraševanja je po inštalaterjih (elektrika, voda), gradbenih delavcih, mizarjih in strojnikih, seonsko pa potrebujejo turistične delavce, predvsem v gostinski in nastanitveni dejavnosti.

 

Italija – tehnične stroke in storitveni sektor

V krizi se je znašla tudi Italija, zato nudi manj prostih delovnih mest. Naša zahodna soseda se srečuje z vse višjo brezposelnostjo. V Italiji je lahko težava znanje tujega jezika oziroma sporazumevanje, saj domačini le redko govorijo kakšen svetovni jezik. Večina kandidatov za delo v Italiji zato prihaja iz obmejnih območij primorske regije. V minulem letu se je v Italiji povečalo zanimanje za kandidate tehničnih strok pa tudi v storitvenem sektorju, največ zanimanja pa je bilo za proizvodne delavce.

 

Nemčija: boljše razmere na zahodu

Za življenje in delo v tujini je Slovencem zanimiva tudi Nemčija, ki dobro kljubuje krizi, na kar kažeta tudi konstantna gospodarska rast in rast zaposlovanja. Če boste iskali zaposlitev v Nemčiji, potem bodite pozorni na lokacijo, saj je v zahodnem delu Nemčije gospodarstvo precej bolj razvito in tudi brezposelnost je za skoraj polovico nižja v primerjavi z vzhodom. Na splošno se število prostih delovnih mest povečuje. Največ povpraševanja po delavcih je v avtomobilski industriji, veliko zaposlujejo tudi začasno (projektna dela, delo za določen čas), podjetja vse več najemajo svobodnjake.

 

Vse bolj mikavni Avstralija in Nova Zelandija

Za bolj avanturistične iskalce zaposlitve v tujini sta zanimivi še Avstralija in Nova Zelandija. V Avstralijo naj bi se letno preselilo dobrih 100 slovenskih državljanov. Ta številka naj bi se še povečala, saj Avstralija še bolj intenzivno išče priseljence, na kar nakazuje povečano število stalnih vizumov, ki jih nameravajo podeliti. Avstralija je privlačna zaradi velike slovenske skupnosti, tam naj bi živelo in delalo okrog 15.000 ljudi slovenskih korenin. V Avstraliji so najbolj zaželeni zdravniki in drugo medicinsko osebje, računalničarji in kandidati z izkušnjami različnih obrtniških poklicev. Precej zanimanja je tudi za Novo Zelandijo. 

 

Fundacija Študentski tolar – z različnimi programi pomaga študentom v stiski

Fundacija Študentski tolar je bila ustanovljena z namenom pomagati študentom v stiski – s povratno in nepovratno denarno pomočjo, z dodeljevanjem materialne pomoči in nenehnimi prizadevanji za izboljšanje socialnega položaja študentov.

Pogovarjali smo se z Damjanom Vinkom, predsednikom Fundacije Študentski tolar.

 

Kako pomagate študentom v stiski? Na kratko o vaši pomoči študentom.

ŠOU v Ljubljani je ustanovil Fundacijo Študentski tolar, da bi ta s svojim poslanstvom pomagala študentom v stiski, saj država žal za to področje ne skrbi dovolj. Izvajamo naslednje programe: dodeljujemo denarne, materialne in druge pomoči ter si prizadevamo za izboljšanje socialnega položaja študentov. To skušamo doseči z razpisi za redno in izredne denarne pomoči, z razpisi za subvencionirane jezikovne, strokovne in športne tečaje, za v rešitev usmerjenim kovčingom. Organiziramo pa tudi različne strokovne in praktične delavnice za študente. V okviru programa S Tolarjem do diplome nudimo tudi brezplačno lektoriranje in tiskanje diplomskih oziroma magistrskih del.

 

Koliko sredstev je namenjenih študentom v stiski?

V lanskem letu nam je ustanovitelj – ŠOU v Ljubljani – namenil 139.200 evrov sredstev. V letu 2016 načrtujemo, da bomo svojim programom namenili 137.000 evrov.

 

Koliko prošenj prejmete letno in katere so najpogostejše?

V programe fundacije se leto pridruži večje število mladih, na primer v letu 2015 smo aktivno vključili 812 udeležencev, leto poprej 997.

V letu 2015 smo za denarno pomoč prejeli 541 prošenj in 386 prošenj za subvencionirane programe, za preostale programe pa smo prejeli 151 prošenj. Najpogostejše prošnje so že vsa leta tiste za denarno pomoč, a se število prošenj za subvencionirane programe iz leta v leto povečuje.

 

Vaše mnenje o socialni stiski študentov – se ta povečuje glede na leta poprej in kako bi jo po vaše lahko odpravili?

Samo po številu študentov, ki se na nas obračajo za različne oblike pomoči, je težko trditi, ali se število socialno ogroženih študentov povečuje ali zmanjšuje. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se opazno povečujejo nenadne stiske študentov, ki so posledica izgube služb vzdrževalcev družine ali drugih okoliščin. Iz vlog, ki jih študentje naslovijo na nas, je tudi vidno, da se je višina republiških štipendij bistveno zmanjšala v primerjavi s preteklimi leti, predvsem na račun ukinjanja dodatka na bivanje, če študentje bivajo v študentskem domu. Na nas se vse pogosteje obračajo tudi študentje, ki ne najdejo oziroma težko dobijo začasno študentsko delo, s katerim si večina študentov omogoča lažje bivanje in preživljanje v Ljubljani. Za dostojen položaj vseh študentov je odgovorna država, ki pa na področju socialne stiske študentov žal naredi premalo.

 

Kje vas študentje najdejo?

Več informacij o naši pomoči lahko študentje najdejo na naši spletni strani www.studentski-tolar.si, vedno pa nas lahko tudi obiščejo v času uradnih ur v Študentskem kampusu na Pivovarniški ulici 6 oziroma nas pokličejo ali nam pišejo po elektronski pošti.

 

Veliko izkušenj in kompetenc lahko dobite tudi s prostovoljstvom

Ena izmed mogočih oblik delovanja in nabiranja kompetenc je tudi prostovoljstvo, ki ima velik pomen za skupnost.

Prostovoljstvo izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni, je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi.

 

Kje lahko delamo prostovoljno

Prostovoljno lahko delamo na različnih področjih: socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (gasilske organizacije, reševalci) in še kje. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni omejitev.

 

Zanimiva izkušnja je prostovoljno delo v tujini

Prostovoljstvo v tujini so sanje marsikoga, saj se da z njim lepo združiti potovanja, odkrivanja novih kultur in imeti zanimive dogodivščine. V svetu se pojavljajo različne ponudbe prostovoljstva. V Sloveniji obstaja več organizacij, ki vsako leto pošiljajo prostovoljce v tujino. Zavod Voluntariat je vodilna organizacija na področju mednarodnega prostovoljskega dela v Sloveniji. Nudi različne oblike prostovoljnega dela po vsem svetu, za ljudi vseh starosti. Najbolj priljubljena oblika mednarodnega prostovoljnega dela so tako imenovani prostovoljski delovni tabori, kjer skupina prostovoljcev s celega sveta dva do tri tedne sodeluje pri neprofitnem projektu, ki ga organizira lokalna organizacija. Evropska prostovoljna služba – EVS ponuja projekte, ki so lahko povezani z različnimi temami in potekajo na različnih področjih, kot so kultura, mladi, šport, socialno skrbstvo, kulturna dediščina, umetnost, civilna zaščita, okolje, razvojno sodelovanje in drugo. Prostovoljsko delo v tujini tradicionalno organizirajo še v Mladinsko informacijskem centru – MIC (program POTA), Društvu študentov medicine in še nekaterih drugih organizacijah.

Sistemska ureditev prostovoljstva v tujini je zelo različna. Nekatere države imajo sprejet zakon o prostovoljstvu, nekatere države urejajo prostovoljstvo s podzakonskimi akti in uredbami.

Kako postanem prostovoljec

Ponudba prostovoljskih del je raznovrstna, a če želimo najti zase najbolj primerno delo, si je na začetku dobro odgovoriti na nekaj vprašanj:

Katero področje v družbi mi je pomembno in mu želim nameniti svojo energijo ter prosti čas?

S kateri ciljno skupino bi želel delati ali pa bi raje pomagal živalim oziroma vložil svoj čas v podporo družbenim spremembam?

Koliko (prostega) časa sem pripravljen nameniti prostovoljstvu?

Katera znanja in veščine, ki jih imam, lahko prispevajo h kakovostnemu opravljanju prostovoljskega dela?