Podelitev nagrad na Nacionalnem inštitututu za biologijo

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je ob 55. letnici obstoja že šestič podelil nagrade in priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovana po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil eden njegovih ustanoviteljev. Nagrade so doc. dr. Matjaž Kuntner, izr. prof. dr. Bojan Sedmak in prof. dr. Radovan Komel.

Na podelitvi, ki je bila 11. novembra 2015 na Nacionalnem inštitutu za biologijo, sta častni nagovor imeli ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič in direktorica NIB prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Kot vsako leto so najprej priznanja prejeli vsi mladi sodelavci, ki so v obdobju od. 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 pridobili doktorske nazive. Trije med njimi pa so prejeli še posebne nagrade za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti NIB-a, in sicer dr. Jana Erjavec, dr. Nina Prezelj in dr. Nejc Rački.


Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2015 je prejel doc. dr. Matjaž Kuntner, predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU za izjemne dosežke na področju arahnologije. Dr. Kuntner se je v začetku kariere strogo usmeril v sistematiko živali, kamor spadata taksonomija, torej odkrivanje in opisovanje novih vrst, ter filogenetika, torej ugotavljanje njihovih sorodstvenih odnosov. Opravil je ogromno terenskega dela predvsem v tropskih krajih, obdelal velike muzejske zbirke in opisoval desetine novih vrst za znanost. Med novimi vrstami sta po zanimanju medijev izstopali dve, Komacov zlati mrežar (Nephila komaci) iz Južne Afrike in Darwinov drevesni pajek (Caerostris darwini) z Madagaskarja. Prvi je največji pajek mrežar, drugi pa ne izstopa po telesni velikosti, temveč po velikosti mrež, kjer je absolutni rekorder. Mreže namreč prečkajo reke, njihove strukture so do 25 metrov široke. Na terenu je raziskoval arhitekturo mrež svojih tarčnih vrst ter si beležil in primerjal različna vedenja, s katerimi pajki gradijo mreže. V laboratoriju je potem raziskoval anatomijo teh pajkov. Vse te podatke je obdeloval filogenetsko, torej v evolucijskem kontekstu. Torej so njegove filogenije v preteklosti slonele na morfoloških in vedenjskih podatkih.

Nagrado Miroslava Zeia za izjemen razvojni dosežek v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB je prejel izr. prof. dr. Bojan Sedmak za izum, ki sega na področje okoljskih tehnologij. Rezultat timskega dela in sposobnosti izr. prof. dr. Bojana Sedmaka za komunikacijo in upravljanje med akademsko in poslovno-tehnično sfero je prijava izuma na evropskem patentnem uradu za metodo in sistem za hkratno neinvazivno zaznavanje, razlikovanje sestave, strukture in morfologije mikroskopskih množic in združb, njihovih sprememb ter stanj s pomočjo pulzno inducirane osvetlitve. Izum je namenjen širši uporabi na različnih področjih. Novost je v izrabi signalov, ki jih omogoča nehomogeno področje osvetlitve mikrodelcev v prostoru. To pomeni pocenitev proizvodnje senzorja ob istočasnem zajemanju večjega števila različnih informacij. Napravo izdeluje podjetje ARHEL d.o.o. v več različnih verzijah, kot laboratorijsko opremo za analize mikrodelcev v suspenziji, kot prenosno napravo za terensko delo pri ugotavljanju prisotnosti fitoplanktona v vodnih telesih in kot vgradni element za robotizirano plovilo za monitoring fitoplanktona. Na podlagi prototipa plovila, katerega del je tudi naprava za fluorimetrično merjenje prisotnosti fitoplanktona, je podjetje ARHEL izdelalo v okviru demonstracijskega projekta LIFE+ še dvoje robotiziranih plovil od katerih ima eno pristan na Koseškem bajerju in drugo na Blejskem jezeru. Cilj je poenostaviti in avtomatizirati nadzor nad pojavljanjem škodljivega in strupenega fitoplanktona v naših vodah. Prednost je v pridobitvi realnega stanja biološkega stanja voda. Biološki monitoring voda, ki ga predpisuje Evropska zakonodaja, je bil do sedaj zelo zamudno in drago opravilo, saj zahteva tako terensko kot laboratorijsko delo visoko usposobljenega kadra. Izsledki o pojavljanju škodljivih cvetenj so zato bili na voljo javnosti najhitreje po enem letu, ko je bil pojav že zdavnaj mimo. Nov fluorimetrični sistem v kombinaciji z robotiziranim plovilom lahko pošilja informacije o stanju voda v realnem času, skupaj še z številnimi drugimi podatki kot so: čas meritve, položaj plovila in različni fizikalno-kemični parametri.

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju NIB za leto 2015 je prejel prof. dr. Radovan Komel, vodja Medicinskega centra za molekularno biologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Komel je vrhunski mednarodno uveljavljeni raziskovalec s področja biokemije in molekularne biologije ter eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike kot tudi genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji v Sloveniji. Pri svojem delu si je vedno prizadeval za »rušenje zidov« med različnimi ustanovami in je podpiral povezovalno policentričnost v slovenski biokemijski in medicinski razvojno raziskovalni sferi.

Prof. dr. Radovan Komel je že v času svoje doktorske naloge deloval v tujini, kjer je opravljal tudi podoktorsko delo.  Po vrnitvi v Slovenijo je svoji takratni področji delovanja, tehnike genskega inženirstva in medicinske molekularne genetike, začel vpeljevati v slovenski raziskovalni prostor. Vodili ste različne laboratorije, vodenje mešane skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta in farmacevtske družbe Lek pa je privedlo do proizvodnega postopka prvega slovenskega biološkega zdravila. Med drugim je bil  predsednik vladne komisije za pripravo zakona o genski tehnologiji in od letos delovne skupine za pripravo osnutka Zakona o biomedicini. Bil je nacionalni koordinator za področje Biotehnologije.  Od 2006 je  predsedujoči v Znanstvenem odboru za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih pri Ministrstvu za okolje in prostor.

V zadnjih letih se aktivno posveča raziskovanju molekulskih osnov raka in pri preiskovanju malignih proteomov in identifikaciji proteinskih označevalcev raka se poslužujejo ene od vej funkcijske genomike – naprednega pristopa proteomike z nanotelesi. Nanotelesa so z gensko tehnologijo pridobljeni enoverižni antigen-vezavni fragmenti posebnih težkoverižnih protiteles, ki skupaj z običajnimi protitelesi predstavljajo imunski sistem kamel in lam. To so zelo majhni (4,0 x 2,5 nm) in stabilni delci z veliko podobnostjo z variabilno domeno težke verige običajnih človeških imunoglobulinov, kar jim dajo veliko uporabnost pri iskanju mrežno in funkcijsko povezanih proteinov raka ter pri načrtovanju novih diagnostičnih in terapevtskih pristopov. Po imunizaciji južnoameriške lame z izvlečki proteinov iz tumorja možganov glioblastoma oz. njegovih rakavih matičnih celic so identificirali nekaj obetavnih bioloških označevalcev bolezni, ki jih sedaj preučujejo z vidika njihovega funkcijskega pomena in načrtovanja na nanotelesih temelječega usmerjenega zdravljenja. Projekt je nadaljevanje mednarodnega projekta čezmejnega sodelovanja GLIOMA, katerega nosilna ustanova je bil NIB, koordinatorica prof. dr. Tamara Lah Turnšek, center pa je sodeloval kot slovenski univerzitetni partner.  

Vroča savna

Sama sem bolj zmrzljive vrste, zato me vedno zebe. Nisem ravno ljubiteljica mraza, zime in snega, zato sem se odločila, da si privoščim nekaj vročega razvajanja. Obožujem žgoče sonce in razgreta telesa, na katerih se nabirajo kapljice potu. V naravi bom sicer morala še malo počakati na te prizore, a sem si jih lahko vsaj malo priklicala v spomin, s tem ko sem odšla v savno. Pričakovala sem le veliko potenja in uživanja v savni, a je moje razvajanje postalo veliko bolj vroče kot sama para v savni.

Odšla sem v najbližji salon, kjer imajo savne. Tam nisem bila prvič. Prijazno osebje, ljubek majhen salon, kvalitetne storitve in ugodne cene me vedno znova pritegnejo. Kot vedno me je prijazna gospodična lepo pričakala, me pozdravila in odpeljala v garderobe. Bila je zelo seksi. Očitno na novo zaposlena, saj sem jo kljub pogostim obiskom salona videla prvič. Imela je dolge, čokoladno rjave lase. Speti so bili v konjski rep, kar je poudarilo njene čudovite obrazne poteze. Oči pa je imela čisto črne, ko sem jo gledala v oči, se je zdelo, kot da gledam v brezkončno brezno. Njen prijazen pogled se je kmalu spremenil v pogled poželjivosti. V očeh sem takoj videla, da si me želi. Iz garderobe se ji ni mudilo. Na srečo je bila ura ravno taka, da sem bila v salonu sama. V garderobi sva se zapletli v pogovor. Med pogovorom je ona stala med vrati in me opazovala, jaz pa sem se počasi slačila. Po očeh je bilo videti, da sledi vsakemu mojemu gibu rok. Ko sem si odpenjala zadrgo in z roko počasi spolzela čez prsi, je globoko vdihnila. Enako ji je dih vzelo odpenjanje zadrge na oprijetih kavbojkah, ki sem jih imela na sebi. Pred njo sem v hipu stala samo v spodnjem perilu. Obrnila sem se stran od nje in si počasi začela odpenjati modrček. Čez ramo sem jo zapeljivo gledala in še naprej odgovarjala na njena vprašanja. Pogled na moj gol hrbet jo je vidno vzburil. Postajala je vse bolj živčna in nestrpna. Glas se ji je tresel in dihanje se ji je pospešilo. Ko sem ravno začela s slačenjem spodnjih hlačk, se mi je opravičila in rekla, da gre samo preverit, če je mogoče prišla kakšna stranka. Takoj je odvihrala skozi vrata. Slišala sem nekakšno žvenketanje ključev in zvok zaklepanja vrat. Nisem se dosti ozirala na to. Slekla sem hlačke in se ogrnila v brisačo za v savno. Odšla sem pred ogledalo in si spenjala lase, ko sem v ogledalu opazila, da se vrata počasi odpirajo. Skozi rahlo odprta vrata je najprej v prostor pomolila samo glavo. Še vedno sem bila obrnjena proti ogledalu in jo v odsevu opazovala. Ko je videla, da jo z zanimanjem opazujem, je vrata močno potisnila stran od sebe, tako da so se v celoti odprla. Bila je popolnoma gola. Imela je najlepše telo, kar sem jih kdaj videla. Temna polt, kot bi bila po celem telesu oblita s čokolado. Globoke oči, v katerih je pisalo, kako pohotna je in lepo urejena muca, katero je krasila čisto tanka črna črtica. V odsev ogledala se mi je nasmehnila in se mi počasi začela približevati. Stopila je za mano in se popolnoma pritisnila ob moje telo. Neprestano me je gledala v ogledalo in strmela naravnost v moje oči. Iz njenih črnih oči sem prebrala, kako noro se želi igrati z mano. Z nežnimi rokami me je božala po vratu in se približevala vozlu na brisači, ki sem ga naredila ravno med svojimi prsmi. Čisto počasi je spolzela do vozla in ga kar na enkrat sunkovito, z enim gibom razvozlala ter brisačo spravila dol z mojega telesa. Od zadaj se mi je približala z obema rokama in začela masirati moje prsi. Prijela me je za rame in me obrnila k sebi. Božala me je po obrazu in me začela z nagajivim jezičkom dražiti po vratu. Poljubljala me je od ušes pa čedalje nižje od vratu. Prišla je do že zelo nabreklih bradavičk. Začela jih je lizati in sesati, čedalje bolj me je vzburjala in tudi sama sem jo začela dražiti z nagajivimi prstki. Božala sem njene čvrste in velike prsi. S kazalcem sem spolzela po njenem vratu, med njenimi prsmi do popka, potem pa čedalje nižje vse do njene muce. Ko sem jo prijela za muco, sem začutila, kako zelo mokra je in ta občutek me je popolnoma obnorel. Želela sem si, da me obdela s svojim jezičkom in se igra z mojo muco. Najprej sem za njene užitke poskrbela sama. Prstke sem ji porinila globo v mokro muco in gibanje samo pospeševala. Ležala je na tleh in se že čisto tresla od užitkov. Z jezičkom sem jo dražila po ščegetavčku. Vzburjalo me je njeno glasno in globoko stokanje od užitka. Postajala sem vse bolj hitra in groba. Telo ji je začelo še bolj drgetati in začela je glasno ponavljati: „Še, še! Prišlo mi bo, prišlo mi bo!“ V tistem trenutku se je zaslišalo trkanje na vrata. Stranka, ki si je želela v savne, je čakala, da ji pride odpret vrata. Samo še en močan gib v njeno muco je bil potreben, da ji je prišlo. Hitro se je oblekla in odšla uredit zadeve s stranko. Sama pa sem se oblekla nazaj v oblačila in se odločila, da ne grem v savno, saj je bil seks s črnolasko veliko boljši od vsake savne. Čez nekaj dni sva s črnolasko dogovorjeni pri meni doma, saj mi mora vrniti nekaj užitkov …

 

 

Pričeske iz sedemdesetih so tu

V soboto, 14. novembra 2015, smo v podjetju Lassana izvedli že 8. dogodek London po Londonu, na katerem smo predstavili modne trende prihajajočih sezon, ki so nam jih v Londonu na dogodku Salon International 2015 predstavile vrhunske frizerske hiše, kot so Toni&Guy, Akademija Sassoon in druge.

Za nasvete glede modnih pričesk smo se obrnili na člana Lassaninega kreativnega tima, Damijana Umeka.

 

Kakšne trende narekuje londonski Salon International 2015?

»Sam sem si v Londonu na dogodku ogledal predstavitev Akademije Sassoon, kjer pravijo, da bodo trend kratki paži, temne barve in dvojni fru-fruji. Vsaka frizerska hiša predstavi svojo vizijo – tako smo na primer videli veliko pastelnih blond odtenkov. IN pa je tudi siva barva. Kar se spenjanja tiče, bodo še naprej zelo modne kitke.«

 

Kako urejene pa naj bomo dame izven modnih brvi?

»Kot sem že omenil, se dame z daljšimi lasmi lahko poigrajo s kitkami in preprostimi figami. Pri tem pa takšne pričeske ne smejo delovati povsem urejene – iz kitke na primer potegnite tanke pramene. Poigramo se lahko tudi s kodri, ki naj bodo bogati ali rahlo razkuštrani – gre za tako imenovani »boho« slog. Tudi pri kratkih laseh ne bo greh, če se zjutraj le nekoliko razkuštrate in utrdite pričesko z lakom za lase, ali pa si oblikujete plažni videz. Velik hit po prestolnicah so tudi pričeske, ki so ob straneh »zalizane«. Možnosti je ogromno, se pa moda glede pričesk tokrat spogleduje s sedemdesetimi.«

 

O barvnih trendih smo se pogovarjali tudi z gostom dogodka in koloristom iz podjetja La Biosthetiquea Florianom Lenzlom.

 

Florian, kakšne barve bodo in?

»Na odru sem predstavil trend, ki se je pri dolgolaskah zelo dobro prijel, tehniko »balayage«. Pri svetlolaskah se seveda lahko poigramo s pastelnimi odtenki, ki lahko delujejo tako romantično kot tudi nekoliko uporniško.«

 

Predstavili ste tudi kolekcijo svojega kreativnega tima Club Star. Kakšne trende narekuje?

»Našo novo kolekcijo Club Star so navdušila sedemdeseta s svojimi sproščenimi pričeskami in glamurjem. Kar se barv tiče, smo vključili odtenke, ki bi jih najlažje opisal kot pudrasta blond, kašmir blond in topli odtenki lešnikovo rjave. Vsa barvanja so nadgrajena s tehniko »glossinga«, pri katerem barvo in lesk še poudarimo s semipermanentnim prelivom. Lesk, lesk in še enkrat lesk je »must have« sezone.«

Maja Založnik & Moonshine predstavlja single ‘You are my Life’!

Maja Založnik je pevka, ki s srcem in dušo živi za oder in petje.

S pojavljanjem na vseh različnih televizijskih talent šovih je opozarjala nase in na svoj talent, tokrat pa opozarja nase s svojo avtorsko glasbo, v katero daje delček sebe.

Ob sebi ima svojo novo spremljevalno skupino Moonshine iz Novega Sada (Kosta Madjarevic, Ljubisa Ponjevic, Predrag Djuric Tica, Milos Marceta), ki jo spremlja v njihovem skupnem projektu avtorske glasbe.

Pesem ‘You Are My Life' je ljubezenska pesem, saj je izpoved dekleta, ki  je iskala svojega fanta in ga tudi končno našla!

Maja Založnik je slovenska pevka z energijo velikih svetovnih pevskih zvezd. Leta 2014 se ji je med 10.000 prijavljenimi pevci iz Nemčije, Avstrije in Švice kot prvi in edini Slovenki uspelo prebiti med 135 najboljših kandidatov v svetovno znani šov pevskih talentov, THE VOICE OF GERMANY. Maji je med petimi žiranti uspelo prepričati prav njenega najljubšega, Samuja Haberja, sicer pevca svetovno znane finske skupine Sunrise Avenue. Tako je čez noč postala ena najbolj zaželenih slovenskih medijskih osebnosti. Sledila je borba v duetu, kjer je prepevala s sotekmovalko Floriano Imeri in jo premagala. Odpotovala je v Helsinke, kjer je nastopila skupaj s skupino Sunrise Avenue. V knockout boju se je pomerila še z dvema kandidatoma, a se ji žal ni uspelo se uvrstit v zadnje oddaje, ki potekajo v živo. Dejstvo, da se ji je uspelo uvrstiti med najboljših 36 kandidatov iz celotne Nemčije, ter da je imela možnost sodelovanja s svetovno znanimi glasbeniki, jo navdaja s ponosom.

V Sloveniji smo Majo lahko slišali skupaj z Galom in Severo Gjurin v oddaji Izštekani, ki jo vodi Jure Longyka. Dvakrat je kot glasbena gostja sodelovala v oddaji Hri-bar. Kot back-vokalistka je izkusila oder na EMI. Sodelovala je s Trkajem, Samuel Lucasom, Cvetom Polakom (Šank Rock), Sweet Peak – z njimi je tudi posnela odličen videospot za skladbo ”Le Croissant” ter blues, soul in jazz pevcem in pianistom Urošem Perićem s katerim sta izdala duet ”Sweet sugar honey”. Sodelovala je tudi s skupino Papas, kjer so našli skupni jezik v soul, blues ritmih, ter posneli in izdali pesem ”Vzemi vse ti dam” pri založbi Dallas Records, ter s francosko ekipo za isto pesem posneli videospot.

Link za prenos skladbe: http://bit.ly/1QJ27mW

 

NEPOZABEN KONCERT MAJE ZALOŽNIK & MOONSHINE 

Energičen glas in stas pevke Maje Založnik ne pusti ravnodušnega še tako zahtevnega poslušalca. Maja Založnik je Slovenska pevka z energijo velikih svetovnih pevskih zvezd. Leta 2014 se ji je med 10.000 prijavljenimi pevci  iz Nemčije, Avstrije in Švice kot prvi in edini Slovenki uspelo prebiti med 135 najboljših kandidatov v svetovno znani šov pevskih talentov, THE VOICE OF GERMANY. Maji je med petimi žiranti uspelo prepričati prav njenega najljubšega, Samuja Haberja, sicer pevca svetovno znane finske skupine Sunrise Avenue. Tako je čez noč postala ena najbolj zaželenih slovenskih medijskih osebnosti. Sledila je borba v duetu, kjer je prepevala s sotekmovalko Floriano Imeri in jo premagala. Odpotovala je v Helsinke, kjer je nastopila skupaj s skupino Sunrise Avenue. V knockout boju se je pomerila še z dvema kandidatoma, a se ji žal ni uspelo se uvrstit v zadnje oddaje, ki potekajo v živo. Dejstvo, da se ji je uspelo uvrstiti med najboljših 36 kandidatov iz celotne Nemčije, ter da je imela možnost sodelovanja s svetovno znanimi glasbeniki, jo navdaja s ponosom.

V Sloveniji smo Majo lahko slišali v skupini Luminodoche, s katerimi je posnela CD zgoščenko Tobogan, slišali smo jo tudi skupaj z Galom in Severo Gjurin v oddaji Izštekani, ki jo vodi Jure Longyka. Dvakrat je kot glasbena gostja sodelovala v oddaji Hri-bar. Kot back-vokalistka je izkusila oder na EMI. Sodelovala je s Trkajem, Samuel Lucasom, Cvetom Polakom (Šank Rock), Sweet Peak – z njimi je tudi posnela odličen videospot za skladbo ”Le Croissant” ter blues, soul in jazz pevcem in pianistom Urošem Perićem s katerim sta izdala duet ”Sweet sugar honey”. Sodelovala je tudi s skupino Papas, kjer so našli skupni jezik v soul, blues ritmih, ter posneli in izdali pesem ”Vzemi vse ti dam” pri založbi Dallas Records, ter s francosko ekipo za isto pesem posneli videospot.

Letos je obrnila list, ko se je vrnila iz ladje križarke, ter začela sodelovat s srbsko ekipo iz Novega Sada! Band Moonskine sestavljajo basist Kosta Madjarević, bobnar Ljubiša Ponjević, klaviatrist Miloš Marceta in kitarist Predrad Djuric Tica.

 

Več na: http://www.zaloznikmaja.com/

Vsaka poteza je lahko ključnega pomena

V torek, 17. novembra, je na Fakulteti za družbene vede potekal 6. PR teater. Na konferenci so se osredotočili na področje komuniciranja in odnosov z javnostmi, ki so ga predstavili kot polje strategij, ki potrebuje vizijo in vizionarsko komuniciranje. Udeleženci so spoznali, da je vsaka poteza lahko ključnega pomena.

 

Najprej je spregovorila Jasna Suhadolc, direktorica VIRTUA PR d.o.o.. Povedala je, da so se odnosi z javnostmi v zadnjih letih močno spremenili in tudi tradicionalna orodja, denimo sporočilo za javnost, se digitalizirajo. Gregor Zalokar, Ustanovitelj in vodja projekta TrickyDisco! PiArt je predstavil posebnosti PR-a v današnji popkulturi in kako pomembno je v sodobnem PR-u povezovanje znanj in spretnosti. Z zanimanjem smo prisluhnili Luki Dolarju, ki je piarovec Anžeta Kopitarja. Zaupal nam je,katere poteze so značilne za PR v športu ter kakšne so razlike med slovenskim in ameriškim načinom zastavljanja komuniciranja. Imeli smo vpogled v enega prvih primerov osebnega PR-ja v Sloveniji ter delovanje blagovne znamke AK11. Prve korake za uspešno komunikacijo predstavlja poslušanje, o tem je predavala Brigita Žvikart, Customer Success Manager pri Mediatoolkitu. Prisluhnili smo nekaterim zanimivim primerom, kako nas lahko t. i. social listening približa ciljni skupini, poskrbi za učinkovitejšo komuniciranje, vzdržuje dobre odnose in nas dobro pripravi na morebitno krizo. Katja Krasko Štebljaj, vodja Službe za odnose z javnostmi, ELES, d.o.o. je izpostavila razprave o sevalnih vplivih energetskih objektov. Dejstvo je, da so prepogosto obremenjene s čustvi in predsodki, le redko pa temeljijo na strokovno utemeljenih dejstvih. Mojca Ocvirk, svobodnjakinja s področja komuniciranja in upravljanja dogodkov je odkrito spregovorila o tem, kako poteka delo z naročniki in kaj pri njih šteje. Na konferenci pa je o kriznem komuniciranju spregovoril tudi Krešimir Macan, direktor in senior partner Manjgura Ltd. Vzporedno s programom je bilo poskrbljeno še za dve delavnici. Delavnico z naslovom »Digitalne poteze ambasadorstva« sta vodili Alenka Jakomin in Milena Prša iz agencije Pristop. Udeleženci so bili postavljeni pred izziv okoljevarstvene kampanje Pozor(!)ni za okolje, ki jo ekipa Pristopa snuje skupaj z družbo Goodyear Dunlop Sava Tires. Drugo delavnico z naslovom »Vrhunske poteze z malo figurami« pa jevodila Ana Plut iz Simobila. Udeleženci so na tej delavnici spoznali inovativne načine komunikacij, ki jih lahko ustvarjamo tudi z nizkimi proračuni. Na okrogli mizi z naslovom Je politika le še predstava (kot v Igrah lakote)?, ki jo je moderiral dr. Dejan Verčič, pa so skupaj s publiko debatirali digitalni strateg Vuk Ćošić, direktor Agencije za strateške študije, Borut Šuklje in vodja Pisarne evropskega poslanca Franca Bogoviča, Lejla Kogej.

 

Dogodek je nastal pod vodstvom 23 študentov Študentske sekcije PRSS. S pomočjo sponzorjev in predavateljev so obiskovalci, pretežno študentje odkrili kaj je v komuniciranju šah-mat.

 

Za vse, ki ste dogodek izpustili, več fotografij na Facebook profilu, povzetki predavanj pa bodo na voljo na spletni strani www.pr-teater.si.

 

PR teater 2015 so podprli partnerji Zala, Pristop, Barcaffe in Podoba. Zlati sponzorji: Goodyear Dunlop Sava Tires, ŠOU v Ljubljani, STIKS, Mladinska knjiga, Marketing Magazine, Fakulteta za družbene vede, Delo in Europlakat. Srebrni sponzorji: Petrol, ŠO FDV, Aerodrom Ljubljana, Fini mediji, revija Študent, Računalniške novice, MojaObčina.si in Dostop.si. Bronasti sponzorji: Haribo, SNG Drama, Cockta, Kino Šiška, Gorenjka, AVON, Orto.si, Cosmopolitan Slovenija, ŠOU na Primorskem, Mediatoolkit, Koncerti.net, Gospodarsko razstavišče in Jet Bar.

Kultivator

Klub študentov občine Koper v sodelovanju s TRITE organizira KULTIVATOR. To je sklop štirih večerov v novembru in decembru, kjer bomo mladim in starim predstavili različne načine umetniškega izražanja. Drugi večer se bo odvijal v soboto, 28.11.2015 v Centru mladih Koper.


PROGRAM:
▪ 15:00 – 17:00 // OSNOVNI TEČAJ SNEMANJA S KULTURNO IZOBRAŽEVALNIM DRUŠTVOM PiNA – PREDAVANJE: 
Naučili se bomo osnove snemanja in spoznali snemalno opremo, ki jo bomo kasneje uporabljali.

▪ 17:00 – 19:00 // DELAVNICE: 
Znanje bomo uporabili pri snemanju promocijskega videa za CMK.

▪ 19:00 – 20:00 // PREDSTAVITEV U. S. I.: 
Trite predstavlja projekt U. S. I., gledališko skupino, v katero se lahko vključi vsak, ki si želi sodelovati v procesu pisanja scenarijev, režiranja in igranja. Namen projekta je povezati skupino kreativnih ljudi na področju igre in filma, ki bi ustvarili svojo novo zanimivo igro in jo tudi predstavili širši publiki. Predstavitev bo vodil Alen Rivić.

▪ 20:00 – 21.00/22.00 // STAND-UP/OPEN MIC: 

Vabimo vsakogar, ki se želi preizkusiti v stand-up komediji. Vsak ima na voljo dobrih pet minut, da nas nasmeje.


Prijave na tečaj snemanja: 
http://goo.gl/forms/tEmqnkgaMh
Prijave na U. S. I. in OPEN MIC: 
http://goo.gl/forms/f3oRFFqjdC
Udeležba je brezplačna. 

Namenitev dela dohodnine za donacije

December je čas obdarovanj oziroma v davčnem jeziku donacij. Zato (bo)ste verjetno tudi vi deležni pozivov različnih zavodov ali društev, ki vas bodo prosili za namenitev donacije.

V pozivih je pogosto poudarjeno, da vas donacija nič ne stane in res je. Zakonodajalec je zavezancem za davek omogočil, da del dohodnine namenijo upravičencu ali več upravičencem po lastni izbiri. Če donacije ne namenite nikomur, gre celotna odmerjena dohodnina v proračun Republike Slovenije.

 

Kdo lahko nameni donacijo? 

Donacijo lahko namenijo zavezanci za davek, ki jim je bila na letni ravni odmerjena dohodnina (tudi v obliki akontacij dohodnine) in so prejeli informativni izračun dohodnine.

 

Tisti, ki informativnega izračuna dohodnine niso prejeli, donacije ne morejo nameniti. To so zavezanci za davek, katerih dohodki v preteklem letu ne presegajo zneska splošne olajšave (3.302,70 evra) oziroma ne presegajo zneska posebne olajšave za študente (2.477,03 evra). Enako velja za tiste zavezance, ki jim je bila vrnjena celotna dohodnina (skupaj z akontacijami dohodnine).

 

Pravna podlaga 

Pravna podlaga za namenitev dela dohodnine za donacije je določena v 142. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Rezident (kdor ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji) lahko zahteva, da se do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

 

Za splošno koristne namene se štejejo humanitarni nameni (skupaj z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije (organizacij, ki imajo sedež ali poslovno enoto v Sloveniji), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti (na primer društva, zavodi) in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna.

 

Komu podeliti donacijo? 

Vlada RS vsako leto sprejme sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za posamezno leto. Priloga letošnjega sklepa se torej imenuje Seznam upravičencev do donacij za leto 2015. Seznam lahko najdete na spletni strani Finančne uprave RS (http://www.fu.gov.si/) pod področjem Davki in druge dajatve, rubrika Letna odmera dohodnine, med zakonodajo. Upravičenci so razdeljeni glede na področja, iz seznama pa lahko razberete vse podatke o upravičencu, ki jih potrebujete: ime oziroma naziv, naslov sedeža in davčno številko.

 

Kakšen je postopek? 

Zavezanec za davek obrazec Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije najde na spletni strani Finančne uprave RS (http://www.fu.gov.si/) pod področjem Davki in druge dajatve, rubrika Letna odmera dohodnine, med obrazci. Zavezanec za davek lahko odda zahtevo za namenitev kadarkoli v sistemu eDavki (kvalificirano digitalno potrdilo), pisno ali ustno na zapisnik pri Finančni upravi.

 

Za pravilno izpolnitev zahteve se vpišejo:

–          ime, naslov in davčna številka zavezanca za davek,

–          ime oziroma naziv in davčna številka vsakega upravičenca, ki se mu namenja del dohodnine, ter del (odstotek) dohodnine, ki se mu namenja.

 

Zavezanec za davek lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1, 0,2, 0,3, 0,4 ali 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh pa ne sme presegati 0,5 odstotka dohodnine. Finančna uprava upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja.

 

Zahteva velja do trenutka, ko Finančna uprava prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Podatki o namenitvi dohodnine se štejejo za davčno tajnost in se smejo razkriti tretjim osebam samo na podlagi pisnega soglasja zavezanca za davek, ki je namenil del dohodnine za donacije.

 

Zaključek 

Finančna uprava je sporočila, da se je za namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2014 odločilo 399.970 (41,2 odstotka) zavezancev, za katere je bil pripravljen informativni izračun dohodnine, kar je za 6,7 odstotka več kot leto poprej. Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 4.591 različnim upravičencem (lansko leto 4.402) v skupnem znesku 3.839.578,56 evra (lansko leto 3.599.945,62 evra).

 

Zato mladi, ki imate možnost nameniti del dohodnine upravičencem, to izkoristite. Brez donacij bi bilo delovanje marsikatere družbeno pomembne organizacije precej osiromašeno. Zato pomagajmo tistim, katerih pomoč nam je vse prevečkrat samoumevna. 

 

Tomaž Kuralt

Kam po ugodne rezervne dele, ko se nam pokvari avto?

Rezervni avto deli so danes na voljo na praktično vsakem koraku. Zasičenost ponudbe danes ni nič novega. V naši deželi to zasičenost poznamo nekaj več kot dve desetletji. Pred tem je bila v največ primerih situacija ravno nasprotna. Rezervni avto deli so takrat delili usodo z praktično vsemi artikli. Zasičenosti ni bilo, ampak je bilo prisotno pomanjkanje. Zato je danes nekaterim kupcem tudi težje kupovati. Navajeni so bili na skromno ponudbo, izbira je bila temu primerno enostavna. Danes so rezervni avto deli na voljo v zelo pestri ponudbi. Rezervni deli po ugodnih cenah so dosegljivi v veliko spletni trgovinah.


V primeru, da želi kupec obdržati svojo enostavno izbiro, se mora najprej naučit ločevati med posameznimi ponudbami. Izbiro velikokrat olajšajo cene in cenovni razredi. Po njih je lahko v veliko primerih moč ločiti med posameznimi kakovostnimi razredih. Glede na nje nakup kupec, ki želi enostavno nakupovati, prilagaja svojih zahtevam in potrebam. Seveda pa obstajajo nekatere izjeme. Kupec, ki želi enostaven nakup, jih večkrat spregleda. Včasih tudi namerno, saj se noče obremenjevati z izgubo časa, porabljeno energijo, dodatnimi stroški in drugimi negativnimi lastnostmi.


>> Iščete rezervne avtodele za vozila Opel? Najdete jih na Rezervniavtodeli24.si (oglasno sporočilo)


Rezervni avto deli so komponente, ki omogočajo varno uporabo avtomobila.

Razlike so pomembne za ozaveščenega kupca. To so kupci, ki se radi dodobra oskrbijo z informacijami pred samim nakupom. Zavedajo se, da je informacija več vedno dobrodošla. Z večanjem informacij se ne veča zgolj razgledanost na točno določenem področju, ki ga opisuje informacija. Velikokrat se mnoge osnovne značilnosti informacije lahko prenesejo na druga področja. Potrebno je zgolj nekaj logičnega razmišljanja za doseganje dobrega nakupa.


Pri avtomobilskih delih se je potrebno predvsem zavedati, da gre za veliko in obsežno industrijo. Ponudniki, proizvajalci in vsi ostali udeleženci, ki želijo biti uspešni, so primorani k iskanju vedno novih rešitev. Vedno nove rešitve prinašajo prihranke, konkurenčne prednosti in mnoge druge pozitivne lastnosti. Za ozaveščenega kupca so najbolj pomembne aktivnosti s področja ekonomije obsega. Ekonomija obsega je pri avtomobilskih proizvajalcih in proizvajalcih avtomobilskih komponent zelo prisotna in tudi sodobna.


Ozaveščen kupec bo z nekaj logičnega razmišljanja prišel, do pomembni ugotovitev. Na podlagi njih bo tudi oblikoval nakup, ki bo ne le optimalen, ampak bo prinesel mnoge prihranke, ki načeloma niso možni. Velikokrat so tudi neverjetni.


>> Nova Opel Corsa (oglasno sporočilo)

Kovačnica v Kranju

Kovačnica je novo podporno okolje v Kranju za razvoj podjetniških idej in kreativnosti ter omogočanje delovnega prostora zainteresiranim.

V Kranju je na podlagi potreb in trendov, ki se kažejo pri zaposlovanju mladih, dozorela ideja za vzpostavitev KOVAČNICE, t. i. coworking centra kot prostora za podporo ustvarjalnosti in inovacijam za podjetniški razvoj Kranja. S ciljem izboljšanja pogojev za ustvarjanje delovnih mest sta Mestna občina Kranj in Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj, predlagali in pristopili k vzpostavitvi in zagonu KOVAČNICE, novega coworking centra v neposredni bližini starega mestnega jedra (v nekdanji Trgovski šoli). Mestna občina Kranj in Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj, skupaj s partnerji in zainteresiranimi mladimi tako vzpostavljata osnovne pogoje za začetek delovanja Kovačnice. Eden izmed glavnih ciljev vzpostavitve coworking centra je zmanjševanje brezposelnosti predvsem med mladimi, tako s spodbujanjem samozaposlovanja kot tudi aktivnega povezovanja mladih z gospodarstvom.

 

Coworking (sodelo) je svetovni fenomen, ki je v zadnjih letih doživel neverjeten razcvet. Gre za sodoben način dela, ki samozaposlenim ali drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovno okolje. Med njegove prednosti se uvrščajo pogoji za ustvarjalno sodelovanje, odprto komunikacijo, mreženje med raznovrstnimi uporabniki, vse od kreativnih in inovativnih posameznikov, podjetnikov, oblikovalcev do iskalcev idej. Je vsekakor več kot le skupen prostor – je skupnost.

Vse več ljudi je samozaposlenih ali dela v manjših (lastnih) podjetjih. Za nekatere posameznike je to svobodna izbira, spet druge pa je v to prisilila gospodarska situacija. Projekcije kažejo, da se bo delež tovrstne delovno aktivne populacije povečeval. Skladno s tem je potrebno razmišljati, kako zagotoviti optimalne pogoje temu segmentu profesionalcev, da bodo lahko učinkovito izrabili svoj potencial in aktivno prispevali k zagonu gospodarstva tudi v lokalnem okolju. Za uspešen razvoj coworkinga (sodela) kot nove oblike gospodarstva je ključno tudi vključevanje večjih podjetij, podpornih organizacij, vladnih in nevladnih, ki v tej obliki povezovanja prepoznajo svojo razvojno priložnost.

Osnovni cilj projekta Kovačnice je vzpostavitve coworking (sodelavnega) središča z zagotavljanjem primernih prostorov, oblikovanjem ustreznih programov in podpornih storitev za tiste posameznike, ki to potrebujejo na svoji poslovni poti in bi s svojo dejavnostjo želeli prispevati tudi k hitrejšemu gospodarskemu razvoju mesta in regije, višji dodani vrednosti in povečanju možnosti za nova delovna mesta in zaposlovanje.

Kovačnica se vzpostavlja z namenom spodbujanja vzpostavljanja novih oblik dela in povezav med gospodarstvom, obrtjo, šolstvom in zasebno iniciativo. Je novo podporno okolje v Kranju za razvoj podjetniških idej in kreativnosti ter omogočanje delovnega prostora zainteresiranim.

Predvidene ključne dejavnosti Kovačnice so:

  • SODELOVNI PROSTOR, kjer so uporabnikom na voljo stalne mize ali fleksibilna delovna mesta, prostori za sestanke ter druženje in izvedbo najrazličnejših dogodkov z namenom ustvarjanja skupnosti tudi za nadaljnja poslovna sodelovanja;
  • PODJETNIŠKE DELAVNICE in svetovanja, ki so namenjena posameznikom in podjetniškim timom;
  • organizacija različnih izobraževalnih, družbenih, kulturnih DOGODKOV, razstav, druženj in drugih skupnostnih dogodkov;
  • PODJETNIŠKI IZZIVI in organizacija praks v dogovoru s šolami in podjetji;
  • KLUB PODPORNIKOV KOVAČNICE, v okviru katerega bi omogočali mreženje in izmenjavo informacij med člani skupnosti Kovačnice in uspešnimi podjetniki prek mentorstva, predstavitev dobrih praks, pogovornih večerov, organizacij različnih druženj, obiskov podjetij …

S Kovačnico se v Kranju vzpostavlja novo podporno okolje za dinamično podjetništvo, kjer se z ustvarjanjem coworking skupnosti, skupnostnih oblik dela, omogoča sodelovanje med različnimi strokovnjaki v ustvarjalnem sodelovnem okolju.

Trenutno je v KOVAČNICI predvidenih 20 delovnih mest, ob razvoju lokacije pa bi se lahko to število tudi povečalo.


Kovačnica se bo povezovala tudi z drugimi centri po Gorenjski in Sloveniji, BSC pa si bo prizadeval tudi za vzpostavitev novih središč po Gorenjski. Vzpostavitev novega coworking centra Kovačnice v Kranju je usklajena tudi z razvojnimi strategijami in politikami tako na nacionalni, regionalni kot tudi lokalni ravni. 

Konference medijskih trendov SEMPL

26. novembra 2015, se bo v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu začela 17. konferenca medijskih trendov SEMPL. V dveh dneh bodo udeleženci – organizatorji jih pričakujejo okrog 900 – izvedeli, kateri trendi prevladujejo v medijsko-komunikacijski panogi in prinašajo nove izzive za vse, ki delujejo v njej.

 

V že sedemnajsti izvedbi bo konferenca medijskih trendov SEMPL gostila več kot dvajset mednarodnih govorcev, spremljalo jo bo pet praktičnih delavnic, podeljene pa bodo tudi nagrade najboljšim medijskim strategijam leta Sempler, vključno z dvema novima nagradama TOP SEMPL medijskemu menedžerju leta in medijski zvezdi prihodnosti.

 

Konferenco bo s svojim prispevkom o zmagovalnih pravilih marketinga odprla ameriška marketinška strateginja Cathey Armillas, energična govorka, ki je prepričana, da je bistvo uspešnega marketinga v tem, da ljudje vzljubijo podjetja in njihove blagovne znamke. Med ključnimi govorci na SEMPL-u so še Les Binet, vodja oglaševalske učinkovitosti v londonski oglaševalski agenciji Adam&EveDDB, dr. Max Mckeown, britanski strokovnjak za strategije in inovacije, Mats Persson, glavni operativni direktor v danskem podjetju Adform, in Mike Bevans, višji direktor marketinga za oglaševalske produkte pri Yahooju.

 

Program 17. SEMPL-a bodo popestrili trije pogovori o trenutnem položaju oglaševalskih in medijskih agencij ter medijev. Prvi dan konference se bo Marjan Novak, direktor in odgovorni urednik revije Marketing magazin, pogovarjal s Srđanom Šaperjem, ustanoviteljem in direktorjem srbske oglaševalske agencije I&F McCann Group, ki bo razkril svojo poslovno filozofijo in spregovoril o delu z ljudmi in doseganju ciljev, drugi dan konference pa bo z Robertom Čobanom, soustanoviteljem in predsednikom srbske revijalne založniške hiše Color Press, razpravljal o tem, ali oglaševalci pričakujejo preveč od medijev – in obratno. Četrtkov program se bo končal s sproščenim in zabavnim pogovorom o napakah, ki so vodile k (ne)uspehu, ki ga bo z gosti Cathey Armillas in Matsom Perssonom ter Mattom Longstaffom, pomočnikom kreativnega direktorja v londonski agenciji AKQA, vodila Barbara Modic, direktorica medijske agencije Pristop Media.

 

Udeleženci konference bodo praktično znanje lahko pridobili na petih delavnicah o učinkovitejšem oglaševanju, ki bodo potekale vzporedno z glavnim programom. Saša Stanković,  strokovnjak za spletne strategije iz hrvaškega podjetja Pro Media Group, bo s konkretnimi primeri ponazoril, kako se učinkovito lotiti mobilnega oglaševanja. Zorin Radovančević, projektni vodja za spletni marketing in e-trgovino v hrvaškem podjetju Escape, bo predstavil orodje Google Tag Manager, Nika Papić in Tilen Šali, ustanovitelja slovenske digitalne agencije Ideaz, pa bosta izvedla delavnico naprednega oglaševanja na Facebooku za upravljavce blagovnih znamk. Kako postati zvezda na poslovnem družbenem omrežju LinkedIn, bosta razkrila predavateljica in svetovalka Brigite Lazar Lunder in višji skrbnik ključnih kupcev na Httpoolu Tadej Rovtar, medtem ko bo Nataša Mohorč Kejžar, direktorica podjetja Ipsos Slovenija, predstavila ključna pravila za učinkovito televizijsko oglaševanje.

 

Po koncu prvega dneva konference bodo podeljene nagrade Sempler najboljšim medijskim strategijam leta, letos prvič v devetih tekmovalnih kategorijah. Podeljeni bosta tudi novi nagradi TOP SEMPL – dobitnik prve, za medijskega menedžerja leta, je že znan, to je Pavel Vrabec, generalni direktor medijske družbe Pro Plus, medtem ko bo prejemnik nagrade za medijsko zvezdo prihodnosti razkrit šele na slavnostni prireditvi.

O konferenci medijskih trendov SEMPL

SEMPL je mednarodno priznan izobraževalni dogodek, ki je namenjen predstavitvi aktualnih medijskih trendov v jadranski regiji ter analizi tuje in domače dobre prakse. Namenjen je vsem, ki delajo v medijih, z mediji ali za medije in vsem tistim, ki krojijo medijske trende in se po njih ravnajo.

V okviru konference poteka tudi tekmovanje za nagrade za medijske presežke leta Sempler, na katerem medijski strategi, naročniki in mediji predstavijo svoje najboljše projekte in se od letošnjega leta dalje potegujejo za devet zlatih semplerjev in glavno nagrado veliki sempler, ki je podeljena najboljši medijski strategiji preteklega leta.

 

O organizatorjih

SEMPL že od leta 1998 dalje nastaja pod okriljem in v organizaciji enega največjih zakupnikov medijskega prostora v Sloveniji, družbe Media Pool, ki so jo ustanovile večje slovenske oglaševalske agencije z namenom natančnega spremljanja dogajanja na medijskem trgu in zagotavljanja transparentnosti poslovanja. Media Pool vseskozi skrbi tudi za razvoj stroke: poleg konference SEMPL izvaja tudi raziskavo poslušanosti radijskih programov Radiometrija, pripravlja celovit pregled slovenskega medijskega trga Mediaskop in številne druge, manjše projekte.

Od leta 2011 pri izvedbi konference SEMPL sodeluje tudi podjetje Medijski partner, izdajatelj specializirane marketinške revije Marketing magazin, ki izhaja že od leta 1981.