ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Študentska organizacija Univerze v Mariboru, je v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, organizirala projekt ŠTEKO (Študentje in ekologija). »Študentska« čistilna akcija na širšem območju študentskih naselij Gosposvetska in Tyrševa, ki je potekala v sredo, 22. aprila 2015, z zborom ob 11. uri pred ŠTUK-om. Vsak udeleženec je prejel majico, topel obrok po končanem delu ter simbolične nagrade.

Alen Brkić, predsednik ŠOUM: »Z omenjenim projektom želimo na ŠOUM študentom, dijakom in ostalim obiskovalcem študentskih kampusov pokazati, da je lepše živeti v čistem okolju. Hkrati pa jih želimo spodbuditi, da ves čas negujejo čistočo v študentskih kampusih.«

Projekt poteka v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru. Lidija Divjak Mirnik, direktorica dodaja: »Vedno večji poudarek dajemo ločevanju odpadkov, varčevanju z vodo, električno in toplotno energijo. Verjamemo, da bodo bodoči intelektualci pridobljene navade nadalje uporabili tudi pri snovanju svojih lastnih gospodinjstev.«

Projekt ŠTEKO je postal že tradicija med mariborskimi študenti, ki se vedno bolj zavedajo tudi okoljevarstvene problematike. Dobro delo se kaže tudi skozi sodelovanje, saj se vsako leto akciji pridruži vedno več mladih. ŠOUM na projektu sodeluje s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, Študentskim svetom Univerze v Mariboru, Študentskim svetom stanovalcev študentskih domov UM, UŠC Leona Štuklja, Dijaškim domom Drava ter Dijaškim domom Maribor.

Hkrati se pričenja akcija »Spomladansko čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor«. Na ta način želi ŠOUM pomagati tistim občanom, ki si sami ne morejo očistiti in urediti okolice svojih domov. Projekt se izvaja v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni.

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije in entitetami ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS že dlje časa zaskrbljeno spremljamo in opozarjamo na situacijo na področju pripravništev. Država in pristojne institucije temu ključnemu obdobju organiziranega usposabljanja mladih in strokovnih kadrov za samostojno delo po končanem izobraževanju namreč posvečajo vse premalo časa in pozornosti ter ob tem pozabljajo na prepotrebno pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj. Osnovna problematika pripravništev tiči v nezadostnem zagotavljanju priložnosti mladim v zvezi z opravljanjem pripravništev, kar posledično seveda pomeni, da niso ustrezno usposobljeni za vstop v organiziran proces dela. S tem se začne in sklene začaran krog brezposelnosti med mladimi.

Še posebej zaskrbljujoče je stanje na področju socialnega dela, kjer se vse od leta 2013 čaka na potrebna državna sredstva, ki bi omogočila izvajanje pripravništev, v tem času pa se je v čakalni vrsti znašlo že več kot 500 diplomantk in diplomantov Fakultete za socialno delo. V praksi to za dotične diplomante pomeni, da bodo morali počakati na opravljanje pripravništva. V tem času kljub pridobljeni izobrazbi strokovnega dela ne bodo mogli opravljati, temveč bodo prisiljeni v iskanje alternativnih možnosti opravljanja pripravništva, kar v mnogih primerih pomeni volontersko delo.

Socialno delo je še posebej občutljivo področje, saj delo poteka v nenehni interakciji z najbolj ranljivimi in marginaliziranimi člani družbe. Socialno delo je tako eno izmed ključnih področij za dobrobit celotne družbe, zato še posebej ne moremo razumeti (ne)delovanja s strani odgovornih. Pomanjkanje znanja in delovne sile na področju socialnega varstva tako pomeni ogroženo oskrbo tistih delov družbe, ki pomoč najbolj potrebujejo, kolaps socialnega varstva pa lahko ogrozi celotno slovensko družbo.

Študentska pogajalska skupina za ureditev pripravništev v socialnem varstvu je bila na sestanku v četrtek, 16. 4., obveščena, da ima Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZEM) v naslednjih osmih letih na voljo le 25 milijonov evrov za financiranje pripravništev. Žal višina sredstev, ki so na voljo, ni zadostna za ureditev in izvedbo pripravništev na področju socialnega varstva.

Na ŠOU v Ljubljani v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije in ostalimi entitetami zato pozivamo MDDSZEM in Ministrstvo za finance, da zagotovi dodatna sredstva za ureditev in izvedbo pripravništev. Obenem pozivamo vse študente Univerze v Ljubljani, da se v znak podpore udeležijo javnega shoda, ki bo potekal v torek, 21. 4., ob 8.00, s pričetkom pred Fakulteto za socialno delo ter nadaljevanjem pred MDDSZEM.

Skupaj zahtevajmo boljšo prihodnost!

Pripravništvo v socialnem varstvu je obvezno za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za zaposlitev v socialnem varstvu. Volontersko pripravništvo je na tem področju zakonsko prepovedano. Sedaj nekateri študentje že od aprila 2013 (ko je bil razpisan zadnji razpis na tem področju) čakajo na pripravništva. Število čakajočih študentov iz leta v leto narašča in sedaj znaša že približno 500 diplomantov. Na tem področju se zaposlujemo predvsem socialni delavci, v manjšem številu pa še približno 10 drugih strok. Na Fakulteti za socialno delo se je tako z namenom ureditve pripravništva v socialnem varstvu samoiniciativno organizirala skupina študentov.

Področje pripravništva v socialnem varstvu je bilo do aprila 2013 urejeno preko Socialne zbornice Slovenije, od takrat dalje pa razpisa na tem področju še ni bilo. Že dve leti se predstavniki iz Študentske skupine za ureditev pripravništva v socialnem varstvu obračamo na MDDSZ in do nedavnega več kot dveh odgovorov, sestanka na ministrstvu in praznih besed o ureditvi situacije nismo dobili. Pred kratkim smo se odločili, da imamo dovolj in tako smo ministrici Anji Kopač Mrak poslali dopis s katerim zahtevamo, da do 17. 4. 2015 poravnajo svoj dolg in omogočijo pripravništva za čakajoče diplomante in magistre ter pripravijo shemo ureditve področja pripravništva vnaprej, v nasprotnem primeru bomo 21. 4. 2015 organizirali protest pred ministrstvom. Naša osnovna zahteva je, da se za teh približno 500 čakajočih diplomantov in magistrov iz večjega števila strok zagotovi finančna sredstva za izpeljavo zakonsko določenega pripravništva, ki po naših izračunih znašajo skupno 9 301 000 evrov. Po opozorilu o morebitnem protestu, smo bili na dan pred iztekom roka za ureditev situacije, v četrtek, 16. 4. 2015, povabljeni na sestanek na MDDSZ. Na včerajšnjem sestanku nam je državna sekretarka Martina Vuk povedala, da v tem trenutku ne moremo skleniti dogovora o številu pripravništev ter tudi ne o tem, kdaj bo to področje urejeno ter da bo njihov prvi korak izvedba analize, ki mora biti zaključena do 2. 5. 2015, rezultate pa pričakujejo konec istega meseca. Analiza bo nato predstavljena državnemu zboru v juniju 2015, prvi razpis za pripravništva v socialnem varstvu pa naj bi bil, po besedah sodelavcev na MDDSZ, najhitreje šele septembra 2015.

Naše mnenje je, da bi moralo MDDSZ to področje urediti že aprila 2013, ko je bil izdan do sedaj zadnji razpis za pripravništvo. Če bi se te problematike lotili že v času pred iztekom zadnjega razpisa ali vsaj takoj po izteku slednjega, tako kot smo študentje že takrat opozarjali, vendar s stvari pristojnega ministrstva nismo dobili nobenega odgovora, bi bilo področje pripravništva v socialnem varstvu urejeno sproti in tako ne bi prišlo do situacije v kateri smo se znašli sedaj.

Kot smo izvedeli na včerajšnjem sestanku, namerava MDDSZ po dveh letih neurejenega pripravništva v socialnem varstvu sedaj to rešiti na neustrezen način – s krajšanjem časovnega poteka pripravništva v socialnem varstvu, za katerega bodo razpis pripravili najhitreje v roku petih mesecev. S tem dejanjem lahko, brez predhodnih uskladitev in dopolnitev študijskega sistema ter priprave celostne strategije na teh področjih, ogrozijo stroko ter kvaliteto storitev, ki jih prejemajo naši uporabniki. Enoletna oblika pripravništva je ob trenutni ureditvi in strukturi študijskega procesa pomembna, saj se delavci na področju socialnega varstva srečujemo z različnimi socialnimi stiskami ljudi, ki so v današnjem času vse bolj kompleksne.

Na sestanku smo izvedeli, da imajo na MDDSZ na voljo le 25 milijonov evrov za financiranje pripravništev v naslednjih osmih letih, kar zajema vsa področja pripravništva pod okriljem MDDSZ in ne samo področje socialnega varstva. Po naših izračunih pa je samo za 500 pripravnikov, ki so se v času od zadnjega razpisa do sedaj v socialnem varstvu nabrali, potrebno 9 301 000 evrov, tako da 25 milijonov evrov predstavlja občutno premalo denarja, zaradi česar je še posebej pomembno, da bo shema, ki bo zagotovila pripravništva že čakajočim diplomantom in magistrom ter urejala to področje vnaprej korektno, konkretno ter čim hitreje pripravljena.

Z izidom sestanka na MDDSZ nismo zadovoljni, saj od zadnjega sestanka pred skoraj pol leta niso pripravili nobenega konkretnega predloga, kako imajo namen urediti problem pripravništva v socialnem varstvu.

MDDSZ mora sprejeti odgovornost za dvoletno zavlačevanje problematike pripravništev v socialnem varstvu in razumno, sistemsko ter moralno nesporno rešiti problem nastalega dolga in pripravništva, ki je na področju socialnega varstva pogoj za samostojno in profesionalno delo vseh strok iz 69. in 70. člena Zakona o socialnem varstvu.

Naša prizadevanja so veliko več kot le boj za pripravništva. Gre za celotno stroko socialnega varstva in ohranitev strokovnosti, gre za organizacije, društva in centre, da ne bodo pokali po šivih od preobremenjenosti in da zaposleni ne bodo pregoreli. Najpomembneje pa je, da gre za ljudi, ki koristijo različne programe in storitve socialnega varstva, da dobijo to, kar jim pripada. To je strokovna podpora in pomoč v izvirnih individualnih delovnih projektih pomoči za posameznika, skupino in skupnost.

Se vidimo 21. 4. 2015 ob 8. uri pred Fakulteto za socialno delo ter nato kasneje pred MDDSZ, kjer bodo z nami izbrani govorci, protest pa bodo s svojimi rimami pospremili tudi znani slovenski raperji!

Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu

Klub mariborskih študentov je v petek 17. aprila začel z mednarodno mladinsko izmenjavo »Eco heART«, podprto s strani MOVIT-a v sklopu programa Erasmus+. Projekt bo potekal v Mariboru, kjer bo 33 mladih iz 6 različnih držav skupaj soustvarilo medkulturno mladinsko izmenjavo.

Tema mladinske izmenjave je ekologija v povezavi z umetnostjo. Uporabile se bodo alternativne tehnike recikliranja in ponovne uporabe za ustvarjanje eco-art instalacij, ki bodo dale estetsko-participatorno vrednost lokalnemu okolju. Delavnico bo vodila hrvaška mentorica Emina Mučići.

Za zaključek aktivnosti bo pripravljena razstava instalacij, ki jih bodo ustvarili mladi iz Malte, Estonije, Latvije, Grčije, Hrvaške in Slovenije. Razstava eco-art instalacij bo potekala v sodelovanju z Društvom Hiša! na Živih Dvoriščih na  Koroški cesti 6. Otvoritev se bo začela 22. aprila ob 16:00, na sami otovoriti bo pa prav tako glasbena dogodek. Vstop na razstavo je prost. 

V Športnem centru Triglav v Ljubljani bo v petek 17., soboto 18. in nedeljo 19. aprila potekala 6. Mednarodna tattoo konvencija. Izbirali bodo najboljše tematske tatuje, ki jih bodo lahko predstavili vsi sodelujoči umetniki tetoviranja.  V petek bo za obiskovalce Športni center Triglav odprl svoja vrata ob 14. uri in zaprl ob dveh zjutraj. Izbirali bodo najboljše okrasne, barvne in najboljše tatuje manjših velikosti. V soboto se bo konvencija za obiskovalce pričela ob 12. uri in trajala prav tako do dveh zjutraj. Najboljše tatuje bodo izbirali na temo tradicionalnosti, najboljši živalski portret ter izbrali še najboljši črn oziroma siv tatu. V nedeljo bo za obiskovalce konvencija potekala od 12. do 22. ure. Zadnji dan bodo tekmovalci pokazali tatuje na temo smrti, realističnosti in azijske ter japonske (orientalske) teme ter izbrali najboljšega. Tekmovanja se v petek in soboto pričnejo ob 21. uri ter v nedeljo ob 19. uri. V petek obiskovalci za vstop plačajo osem evrov, študenti šest evrov, v soboto in nedeljo pa je vstopnina deset evrov, za študente osem. Cena tridnevne vstopnice znaša 22 evrov.

Na tattoo konvenciji pa bodo obiskovalci lahko videli in kupili ter se prepustili tudi delom različnih drugih ustvarjalcev. Svoja dela bodo razstavljali fotografi, bodypainting in bodyart umetniki, izdelovalci nakita, umetniki ličil, likovni umetniki, izdelovalci oblačil. Predstavila pa se bo tudi plesalka Naja Furlan s plesom Ori Tahiti. V petek bodo izmed udeleženk izbrali eno dekle, ki najbolje nosi svoje tatuje in piercinge – s ponosom, zgodbo in zdravim zavedanjem. Zmagovalka, Miss Bodyart, bo prejela bon v vrednosti dvesto evrov, ki ga bo lahko koristila na konvenciji za svoj naslednji tatu. Sobotni dan bo posvečen eleganci, šarmu in dobri glasbi. Tudi v soboto bodo izmed deklet izbrali tisto, ki bo najbolje koketirala s fotografi in si tako pridobila naziv Miss Pin-up. Zmagovalka se bo prepustila vrhunskemu fotografiranju Boštjana Tacole in bo na naslovnici revije Bodyart.

Ana Planinšek

Že 18. Škisova tržnica bo 7. maja 2015 na travnati zelenici Kardeljeve ploščadi za Bežigradom združila mlade iz vse Slovenije. V pestro glasbeno in kulturno dogajanje bo Zveza ŠKIS tudi letos vnesla dobrodelno noto, saj bo del sredstev, zbranih z vstopninami, namenila za projekt Botrstvo v Sloveniji.

Škisova tržnica, največja kulturno-zabavna prireditev za mlade na prostem v Sloveniji, bo svoja vrata obiskovalcem odprla 7. maja ob 12. uri. Prireditev, ki temelji na promociji slovenske kulture in kulinarike med mladimi, se bo tudi letos odvijala s pridihom dobrodelnosti.

Zveza ŠKIS preko številnih dogodkov in vsebin spodbuja solidarnost med mladimi ter osvešča o pomenu skrbi za sočloveka. V okviru Škisove tržnice bo posebno pozornost namenila projektu Botrstvo v Sloveniji in del sredstev, zbranih z vstopninami, namenila v botrski sklad.

S podporo projektu želi Zveza ŠKIS obiskovalce – predvsem mlade – opominjati, da možnost izobraževanja in ukvarjanja z obšolskimi dejavnostmi, šolska prehrana ter dobri socialni pogoji niso samoumevni. Številni mladi so za zdravo in kvalitetno življenje, prosti čas, enakovredne pogoje za razvoj in nenazadnje za druženje z vrstniki prikrajšani. Preko projekta Botrstvo lahko vsak vsaj malo prispeva za otroke in mladostnike, ki so v materialni stiski ter potrebujejo finančno pomoč in spodbudo.

Informacije iz prve roke na sejmu ameriških šol v Ljubljani!

Prvi sejem lani, ki se ga je udeležilo 7 šol, je privabil več kot 200 obiskovalcev, letos pa bo svoje programe in možnosti štipendiranja predstavljalo kar 16 ameriških visokošolskih izobraževalnih institucij. Udeleženci bodo lahko njihove predstavnike povprašali vse o sprejemnih postopkih, kako potekata življenje in študij v ZDA, kakšna finančna pomoč je na voljo in še veliko več!

Sejem je namenjen tako tistim, ki razmišljajo o študiju, kot tistim, ki jih zanimajo krajše mobilnosti v ZDA.

Med drugimi se bodo sejma udeležile Univerza Kalifornije, Irvine, ki se uvršča med najboljših 50 univerz na svetu, Newyorška filmska akademija, Univerza Bentley, ki nudi odlične programe poslovnih ved, Foothil and De Anza Colleges iz slovite Silicijeve doline in številne druge institucije. Na sejmu bodo prisotni bodo tudi predstavniki sklada in svetovalci EducationUSA centra, ki bodo nudili informacije o štipendijah za študij in mobilnosti v tujini.

Dogodek bo potekal v ponedeljek, 20. 4. 2015, od 15. do 18. ure v prostorih City Hotela na Dalmatinovi 15 v Ljubljani. Udeležba na sejmu je brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava prek spletne strani javnega sklada (http://bit.ly/EdUSAljubljana2015), kjer so na voljo tudi ostale informacije o dogodku in vseh sodelujočih institucijah.

Dogodek organizira EducationUSA center, ki deluje v okviru Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije in nudi nepristranske in zanesljive informacije o vseh akreditiranih visokošolskih institucijah v ZDA.

Na Teološki fakulteti je 27. in 28. marca Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZDT.SI) organiziralo šesti Mednarodni kongres na temo Kvaliteta (so)bivanja, ki se ga je udeležilo okrog 130 ljudi. Letos so na kongres povabili priznanega profesorja in direktorja programa zakonske in družinske terapije iz Združenih držav Amerike dr. Todda Edwardsa in dr. Jo Ellen Patterson iz Univerze San Diego, ki sta prikazala primere dobrih praks uveljavitve družinske terapije v primarnem zdravstvenem sistemu. Poleg tujih strokovnjakov sta na kongresu predavala tudi dr. Igor  Švab,  družinski zdravnik  in  predstojnik  katedre  za  družinsko  medicino  na  Medicinski fakulteti in  dr.  Nataša Potočnik  Dajčman,  specialistka  psihiatrije  in  psihoterapevtka. Slovenska strokovnjaka sta se strinjala, da »pogrešata interdisciplinarno sodelovanje  in  da bi  bilo to  področje potrebno  okrepiti, saj lahko le povezovanje različnih strok doprinese h kvalitetni in celoviti obravnavi človeka.« ZDT.SI poudarja, »da  bi  bila nujno potrebna urejenost tega področja z zakonom o  psihoterapevtski  dejavnosti« Na kongresu  je  bilo v dveh dneh 37  različnih predavanj oziroma  prispevkov  in  5  delavnic,  ki  so  jih  vodili  strokovnjaki  z  večletnimi  izkušnjami  na področju  terapevtskega  dela,  vzgoje  in  izobraževanja,  zdravstva,  socialnega  dela,  policije in drugi. Lucija Hrovat, predsednica ZDT.SI, pravi, da je bila izbira  med predavanji zelo  pestra, »predvsem  pa  so  se  posamezniki  večinoma odločali za predavanja na podlagi osebnega zanimanja za določeno temo ali področja na katerih delujejo«. Organizacijska ekipa ZDT.SI se je na kongres pripravljala več mesecev. Vodja organizacije kongresa, Romana Čolić, pravi, da je bil kongres uspešen, saj so z doseženim namenom zelo zadovoljni.

Glavni  namen  kongresa  je  bil združiti mnenja strokovnjakov s področja medicine in družinske terapije, kar v Sloveniji še ni v uveljavi, medtem ko je v tujini to že dobra praksa, sta s primeri prikazala tuja strokovnjaka. Hrovatova pravi, da je bilo podanih nekaj konkretnih predlogov, »ki jih bomo  v  prihodnosti  skušali  uresničiti  in  prilagoditi  ameriško  prakso  za  slovensko  področje.« Tovrstno prakso  že  uveljavljajo  na  različnih  koncih  sveta –  pogosto se pojavlja pod pojmom Collaborative  Care in omogoča  terapevtsko  obravnavo  že  v  primarni zdravstveni oskrbi. To  pomeni,  da  ko  človek  pride  k  zdravniku  in  zdravnik  opazi  stisko,  ki  potrebuje  poglobljen pogovor, ali opazi simptome, ki jih ne pripisuje fizični bolezni, posameznika  napoti  k  terapevtu. Zdravnik terapevtu tudi zaupa  in  skupaj  se  pogovorita  o  celostni  obravnavi,  delujeta  kot  ekipa, razlaga predsednica in dodaja: »Temu pa bi  vsekakor  lahko  rekli  napredek  v  zdravstvu, saj sta duševno in fizično zdravje med seboj zelo povezana.« Zdravnikom namreč pogosto primanjkuje ustreznega znanja iz področja nudenja psihološke pomoči, prav tako pa tudi nimajo časa za psihološke intervence. Na tem mestu vstopijo zakonski in družinski terapevti, ki lahko s svojim znanjem veliko doprinesejo k duševnemu zdravju klientov, pravi Hrovatova.  Za družinskega terapevta je pravzaprav pomembna celostna obravnava družine, kar pomeni, da ga ne zanima zgolj posameznik, temveč primarno okolje iz katerega posameznik izhaja, navajajo strokovnjaki.  Terapevt se tako osredotoča na delovanje družine v določenih situacijah in potek komunikacije med družinskimi član. Na podlagi tega raziskuje delovanje posameznika na sistem in obratno ter preverja vzorce  iz primarne družine –  kaj  posameznik  prinaša iz  svojega  otroškega  sveta  v  odrasli  svet odnosov. S tem mu terapevt lahko pomaga razbijati  obrambne  mehanizme,  ki  mu preprečujejo  vzpostaviti  ljubeč  odnos  s  samim seboj in najbližjimi.

Na kongresu je ZDT.SI želelo opozoriti tudi na to, da je temelj  kvalitetnega  sobivanja  spoštovanje  vsakega  posameznika – naj  bo  to  v  družinskem okolju,  prijateljskem,  šolskem  ali delovnem. Poudarili so, da je zelo  pomemben  iskren  odnos  do  sebe  in  drugih ter uravnotežena  skrb za  fizično  in  duševno  zdravje, ki ga prepogosto zanemarjamo. Prav tako  je pomembno prevzemanje odgovornosti  za  svoje  besede,  dejanja  in  nenazadnje  tudi  čutenja. »Starši  pa so tisti,  ki  naj  učijo in bodo vzgled,  da  si  otrok  lahko  vzame  čas  zase  brez  občutka  krivde,  pomagajo  naj mu  pri  prepoznavanju  lastnih  potreb,  občutkov,  želja,« poudarja predsednica Hrovatova. Ovira, ki naj bi mnogokrat preprečevala kvalitetno sobivanje je, da  posamezniku  ni dovoljeno,  da  ima  svoj  prostor  znotraj  družine in družbe. Otroku  nihče  ne  pomaga  spoznavati njegovega  enkratnega  notranjega  sveta  in  ob  njegovih  stiskah  odrasli  ne  zdržijo. Njegov notranji  svet  ni  spoštovan,  prepoznan, zrcaljen  in  reguliran  ali pa  gre  za  porušene  meje  v družini – ko otrok postane »skrbnik« svojih staršev. »Tovrstnih primerov je danes ogromno,« razlaga predsednica in pravi, da si vedno  manj  pustimo, da  pridejo na  plano  občutja in  doživljanja ter smo tako nemočni pri vzpostavljanju stika  s  samim  seboj  in z drugimi: »Ko smo v stiku s samim seboj, lahko kvalitetno sobivamo tako, da prepoznamo in empatično ovrednotimo doživljanje tistih, s katerimi smo v tesnejših odnosih.«

Ana Planinšek

Na vašem faksu poiščite novo, brezplačno revijo Študent, ki vam tokrat spet prinaša zanimivo branje. Izvedeli boste ali bodo študentje po novem lahko ponavljali izpit le trikrat, za vas smo piskali nekaj namigov o tem kako je lahko kakovostno študentsko življenje mogoče kljub tanjši denarnici, vse o aktualni problematiki mladih, pa preberite v članku “Volontersko pripravništvo”? V središču smo za vas pripravili zanimive vsebine s področja, ki čaka skoraj slehrnega študenta – kako se spopasti s časom po diplomi. Preverite!