ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V minulem tednu in začetku tega tedna je potekala že tradicionalna študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra!«, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije s svojimi organizacijskimi oblikam. Povabilu h krvodajalstvu se je tokrat odzvalo nekaj več kot 700 študentov; številka bi bila še višja, a so v nekaterih centrih za transfuzijsko medicino v tem času dosegli polne zaloge krvi in so študente žal odslovili oz. jih povabili k darovanju krvi tudi ob drugih terminih med letom. Vsem študentom, ki so se odzvali našemu povabilu se iskreno zahvaljujemo – tudi v imenu tistih, ki jim bo kri pomagala rešiti življenje!
 
Študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra!« je že tradicionalni projekt, ki ga študentske organizacije izvajamo dvakrat letno. Opažamo, da število krvodajalcev tudi stalno narašča, kar pomeni, da smo študenti pripravljeni nesebično pomagati tistim, ki potrebujejo našo pomoč, tudi v obliki te življenjsko nujne tekočine.
 
Letos so največji delež študentov krvodajalcev zabeležili na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, za kar so prejeli tudi posebno priznanje rektorja Univerze na Primorskem.
 
Vse študente, ki v teh 10 dneh niso mogli darovati krvi, ali pa so jih morda na centrih za transfuzijsko medicino zaradi polnih zalog odslovili, vabimo, da se nam pridružijo v jesenski krvodajalski akciji, ali pa se tudi samostojno kadarkoli napotijo na lokalne centre in opravijo krvodajalsko poslanstvo.

Študentska organizacija Slovenije, članica evropske zveze študentskih organizacij (European Students' Union – ESU) se pridružuje pozivu Evropskega združenja univerz (European University Association – EUA) k izkazanemu spoštovanju do preminulih kenijskih študentov – z minuto molka v ponedeljek, 27. aprila ob 12. uri. Kljub temu, da je 27. april v Sloveniji dela prosti dan in se ne bomo mogli pridružiti simbolični prekinitvi študijskega procesa, pozivamo vso akademsko skupnost, da se ob tej uri spomni preminulih študentov, s hvaležno mislijo, da lahko študiramo v miru.
 
ESU, ki združuje 47 nacionalnih študentskih organizacij, med njimi tudi ŠOS, se pridružuje pozivu EUA k počastitvi spomina na 147 preminulih študentov, ubitih v napadu na Garissa University College v Keniji, 2. aprila letos. Vse evropske visokošolske institucije in celotno akademsko skupnost pozivajo, da počastijo spomin na preminule študente z minuto molka v ponedeljek, 27. aprila, ob 12. uri po srednjeevropskem času.
 
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Ker je 27. april v Sloveniji dela prosti dan in študijski proces ne bo potekal, se žal akciji ne bomo mogli organizirano priključiti s simbolično prekinitvijo študijskega procesa. Vseeno pozivamo vso akademsko skupnost, da se ob tej uri v tišini spomni preminulih študentov. Kljub oviram, s katerimi se srečujemo v visokošolskem izobraževanju pri nas, moramo biti vseeno hvaležni za to, da lahko študiramo v miru in izražamo svoja stališča ne, da bi bili zaradi tega kakorkoli ogroženi ali preganjani.«
 
Kljub temu, da napad na študente v Keniji izstopa po samem načinu in velikem številu žrtev, pa opozarjamo, da se napadi na akademsko skupnost po svetu dogajajo praktično vsak dan. Vsako dejanje nasilja je v nasprotju s temeljnimi vrednotami univerze, ki izhaja iz svobode mišljenja in izražanja, strpnosti ter enakopravnosti. Prav tako pa pušča uničujoč vpliv na raziskovanje in poučevanje ter tako dolgoročno škodi ne samo znanstvenemu in kulturnemu napredku, ampak pa tudi razvoju demokratične družbe.
 
Na ŠOS ob tem opozarjamo na pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji za vse posameznike, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Po desetih letih bobri ponovno v ZOO Ljubljana! Iz živalskega vrta Brno, sta prav v tednu, ko smo praznovali Mednarodni dan bobra, prispela dva mlada bobra. Iz živalskega vrta Zagreb smo pripeljali šimpanza Borisa za družbo trem našim odraslim samicam. Žal je poginila kamela Karamela, ki smo ji jeseni za družbo pripeljali samca Seppa. Pomlad pa nas je obdarila s številnimi mladiči, tako med divjinskimi kot domačimi živalmi.

Kanadska bobra

Iz Živalskega vrta Brno na Češkem smo prav v tednu, ko obeležujemo Mednarodni dan bobra (7. april), pripeljali mlad par kanadskih bobrov. Mednarodni dan bobra je namenjen osveščanju javnosti o bobrih in njegovi ogroženosti v naravnem okolju. Bober je bil v Sloveniji iztrebljen daljnega leta 1643. K nam se je ponovno naselil iz Hrvaške leta 1998. Od takrat se uspešno razmnožuje in širi po reki Krki, Radulji, Dobličici, Muri, Sotli in Dravi. Ta ”krajinski arhitekt” pomaga od človeka spremenjene rečne struge vrniti v njihove naravne oblike in ponovno vzpostavlja naravne vodne ekosisteme.

Mlad par smo naselili v prenovljeno ogrado bobrov nad morskimi levi. Iz vode smo očistili mulj, uredili podzemna bivališča za bobre in jih s tuneli povezali s podvodnimi vhodi in izhodi.

Šimpanz Boris

Kar nekaj let smo čakali na rezultate genetskih raziskav krvi naših šimpanzov, iz katere smo potrdili podvrsto, kateri pripadajo naše samice. Genetsko se je za naše samice izkazal za najbolj primernega samec Boris, ki pripada isti podvrsti in je bival v

Zagrebškem živalskem vrtu. Šimpanz Boris je genetsko zelo pomemben za nadaljevanje populacije te podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih. Prejšnji teden smo ga pripeljali iz ZOO Zagreba ter ga namestili v karantenskem prostoru za šimpanze v našem vrtu. Po približno mesecu dni se bo lahko pridružil našim samicam. Upamo, da se bo nova skupina dobro ujela. Mojca ima 40 let in je ena najstarejših živali poleg jastrebov in slonice v našem ZOO-ju in po vsej verjetnosti ne bo več imela mladičev. Odigrala pa bo pomembno nalogo ”stare mame” in pomagala pri vzreji mladičev neizkušeni hčerki Neži. Tako bomo vsem šimpanzom nudili dobro socialno strukturo za življenje v skupini.  

Kamela Karamela

Kameli Karameli so odpovedale ledvice, zato smo jo humano usmrtili, da se ne bi mučila. Izguba nas je prizadela, saj se je Karamela skotila prav v našem ZOO-ju. Lani v jeseni smo ji za družbo pripeljali samca Seppa iz Danske, ter upali, da bosta zadovoljen par. Seveda se bomo sedaj potrudili, da tudi Seppu čim prej pripeljemo kameljo družbo.

Letošnji naraščaj

Naraščaja  se veselimo pri zelo ogroženi vrsti zlatolični gibon. Par, z imenom Liling in Liping, ki je genetsko najvrednejši par v Evropi, je star 27 let in se počasi bliža koncu reproduktivne dobe. Doslej sta rodila 7 samcev in 1 samico. To je njun deveti mladič. Sta izredno skrbna starša. Samec je zelo zaščitniški do samice in mladičev. Ko mladiči odrastejo, zapustijo svoje starše in se osamosvojijo. Tako smo 4 mladiče že oddali v evropske živalske vrtove, dva pa še čakata na oddajo in smo ju začasno namestili v domovanje poleg šimpanzov. 

Redka in ogrožena podvrsta liči antilop je skotila mladiča konec februarja. Te antilope so razširjene le v močvirnem predelu ob reki Kafue v Zambiji. V vodo bežijo pred plenilci, zato imajo podaljšane in razširjene parklje.

Pri divjih svinjah so se letos skotili štirje mladiči, ki jih krasi črtast vzorec na hrbtu, da se v naravi lažje skrijejo pred plenilci.

Najmlajša pa sta mladiča mar, glodavcev, ki živijo v pampah Južne Amerike.

Predvsem otroci pa se bodo razveselili številčnega naraščaja pritlikavih koz, ovc in pujsov v otroškem ZOO-ju ter drežniške koze, jezersko-solčavske ovce in zebuja v ogradi domačih živali. 

Bober   (Rod Castor)

Dve vrsti

Evrazijski bober (Castor fiber) je največji glodavec Evrope. V Evropi je bil že skoraj popolnoma iztrebljen, poznamo 8 podvrst. Včasih so jih ljudje lovili predvsem zaradi kožuha in bobrovine, ki naj bi imela zdravilne učinke.

Kanadski bober (Castor canadensis) je manjši in temnejši od evrazijskega ter ni ogrožen, razširjen je s 24 podvrstami. Kanadski bober ima širši rep od evrazijskega.

Razširjenost

Včasih so bili evrazijski bobri razširjeni po vsej Evropi in Srednji Aziji, danes pa živijo le še ob nekaterih rekah v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, v Skandinaviji in v Rusiji. Kanadski bobri so razširjeni po Severni Ameriki. Marsikje po svetu so bobri zavarovani in v zadnjih letih jih marsikje po Evropi uspešno znova naseljujejo. V Sloveniji so bobre iztrebili v 17. stoletju. Leta 1998 so ponovno opazili prve bobre v spodnjem toku reke Krke.

Življenjsko okolje

Življenjsko okolje so gozdnata območja ob zamuljenih ribnikih in jezerih ter v počasi tekočih rekah s številnimi meandri ter na obdelovalnih površinah. Na kakovost vode bobri niso zelo občutljivi. Evrazijski bober živi v nižinah, kanadski bober pa do 3.400 metrov visoko. Voda mora biti zagotovljena vse leto. Po vodi potujejo, vanjo se zatečejo ob nevarnosti, poleti se v njej ohlajajo, pozimi pa skladiščijo hrano.

Telesne značilnosti

Bober je drugi največji in najtežji glodavec (za kapibaro) na svetu. Tehta do 30 kg, samice so manjše in lažje od samcev. Dolžina je do 100 cm, rep je dolg do 40 cm. Je največji glodavec Evrope in malo večji od kanadskega bobra.

Telo je čokato z manjšo površino glede na volumen, zato je tudi v ledeni vodi manjša izguba toplote. Noge so mišičaste. Glava je velika. Uhlje ima majhne. Oči imajo prozorno mreno, ki poteka od notranjega očesnega kotička navzven in ščiti oko pred vodo.

Kožuh je gost in ščetinast, rjave do skoraj črne barve. Gosto podlanko prekriva daljša resasta dlaka.

Rep je ploščat in luskast in je namenjen krmarjenju pri plavanju. V njem se kopičijo zaloge maščobe za zimsko obdobje. Rep je pomemben za termoregulacijo v poletni vročini. Bober z repom lahko plosko udari po vodni gladini. Glasen pok opozori ostale bobre na nevarnost.

Močni in dletasti sekalci so preoblikovani v glodače, ki nenehno rastejo in so pokriti s sklenino oranžne do kostanjevo rjave barve. Z njimi lahko 40 cm debelo drevesno deblo preglodajo v eni noči. Bobri lahko s svojimi glodači v nekaj minutah podrejo drevo s premerom 10 cm.

So dobri plavalci in pod vodo lahko preživijo veliko časa, saj med potapljanjem lahko zaprejo sluhovod in nosnici. Pri plavanju jim je v pomoč tudi plavalna kožica med prsti zadnjih nog. Drugi in tretji prst zadnjih nog ima dvojni krempelj, s katerim si prečesavajo kožuh in odstranjujejo zajedavce.

Ob zadnjični odprtini imajo parno analno vrečko in parno vrečko z bobrovino, ki se odpirajo v stok. Bobrovina ima vonj po mošusu, ki so ga še nedavno uporabljali v zdravilstvu in pri izdelavi parfumov. Z izločkom obeh žlez bobri označujejo svoje ozemlje. Žlezo imata oba spola. Z maščobami analne žleze si mažejo in negujejo kožuh, da se ne premočijo do kože.

Bobrovo gnezdo in jezovi

Bobri s svojim načinom življenja vplivajo na okolje. V blatni breg si kopljejo rove in brloge. Vhod vanj se odpira pod vodno gladino. Brlog je lahko dolg 0,8 do 11 metrov. Izba ima v premeru 50 do 80 cm. V razsežnih močvirjih, kjer ni ustreznega brega, si bober naredi značilno bobrišče. Gnezdo je pod kupom iz drevja in vejevja, dodatno ga utrdijo z blatom. Zgradba je lahko do 2 metra visoka in izredno trdna. Gnezdo je zelo trdno in stoji poleg ali na sredini vode. Temelji so pod vodo, kjer je tudi vhod v gnezdo. Na površju z vejami in blatom naredijo nekakšno kupolo, kamor shranjujejo hrano.

Pred plenilci bobre varujejo tudi jezovi, ki jih gradijo preko potokov in manjših rek ter s tem ustvarijo umetna jezerca sredi katerega si zgradijo domovanje. Naredijo jih iz kamenja, blata, palic in vej. Običajno so jezovi dolgi od 5 do 30 m, pa tudi preko 100 m in visoki do 3 m. Za jezom se voda razlije in poplavi dolino. Tako si bober olajša dostop do hrane. Najmanjši nivo vode jezerca je pol metra. Bober lahko koplje tudi do 450 metrov dolge podzemne kanale.

Način življenja

Bobri so pretežno dejavni ponoči in v mraku, zato so tudi v živalskem vrtu vidni predvsem v popoldanskem času. Živijo v družinskih skupnostih in pari so skupaj vse življenje. Družina šteje okoli 14 članov. So teritorialni. Svoje območje označujejo z izločki žlez. Velikost območja je odvisna od populacijske gostote, razpoložljive hrane in letnega časa. Običajno meri od 0,5 do 12,8 kilometrov vodotoka. So odlični plavalci in potapljači. Pod zemljo kopljejo rove, na površju pa si gnezdo naredijo iz vejevja, kamenja in blata. Zime ne prespijo, vendar pozimi pri temperaturi okoli zmrzišča omejijo gibanje zaradi varčevanja z energijo. V vodi se lahko podhladijo za 4 stopinje, nato se na kopnem ogrejejo, ko si prečesavajo kožuh. Poleti se hladijo tako, da rep pomočijo v vodo.

Plavajo s hitrostjo 7,2 km/h. Poganjajo se z zadnjimi nogami, z repom pa krmilijo. Pod vodo zdržijo do 15 minut.

Na kopnem so počasni in neokretni. Premikajo se večinoma po vodi. V vodo se zatečejo ob nevarnosti.

Pestra prehrana

Bober je rastlinojed. Prehranjuje se z več kot 230 rastlinskimi vrstami (80 drevesnih in 149 zeliščnih vrst). Prevladujejo zelišča, ki rastejo na kopnem kot so: metlika, dresen, kislica, potonika, trst in tudi z vodnim rastlinjem, kot so lokvanj in blatnik ter listje in lubje grmovja in drevja (vrba, topol, jelša in hrast).

Pri prehranjevanju ne gredo več kot 10 metrov od vode. Poleti se večinoma hranijo z zelišči, pozimi pa z vejami.

Hrana se prebavlja šele v zadnjem delu črevesja, zato bober izkoristi le 30 % celulozne hrane. V slepem črevesu nastajajo z vitamini bogati mehki iztrebki, ki jih bober poje. Ta pojav imenujemo cekofagija. Bobri se lahko prehranjujejo tudi pod vodo, kar jim omogočata dve prilagoditvi: poklopec, ki v ustih leži nad mehkim nebom in mu omogoča dihanje samo skozi nosnici ter izbočen koren jezika, ki se prilega trdemu nebu in vodi zapira pot v dihala.

Razmnoževanje

Bobri se parijo v vodi od januarja do marca. Brejost traja 3,5 mesecev. Samice maja ali junija skotijo do 5 mladičev. Mladiči so že odlakani in vidijo, po nekaj dneh že plavajo, v družini pa ostanejo 2-3 leta. Živijo do 20 let.

Ugotavljanje prisotnosti bobra

Bobrovo prisotnost najlažje ugotavljamo po sledeh. Najznačilnejši so sledovi hranjenja. Bober, za razliko od ostalih glodavcev, gloda le s spodnjimi glodači. Z zgornjimi se pričvrsti na predmet, z gibi spodnje čeljusti pa gloda. Žlebasti sledovi na drevju so do 8 mm globoki. Deblo gloda po obodu približno pol metra od tal. Veje nagrize na meter dolge kose in jih zvleče na prostor ob vodi, kjer se hrani. Bobrovi iztrebki so dolgi do 4 cm in široki do 2 cm. Vedno se iztreblja v vodi. Značilni so sledovi stopal s plavalno kožico in ploščatega repa. Izdajo ga tudi markirni označevalni prostori iz kupov blata in vej, kjer pušča izločke analnih žlez in bobrovino ter vstopni in izstopni prostori ob vodah.

Ključna vrsta – pomen bobrov v naravi

Bober v svojem okolju velja za ključno vrsto, saj s svojo dejavnostjo vpliva na višjo raznovrstnost v okolju ter na povečanje rastlinskih in živalskih vrst. Bober ustvarja in vzdržuje mokrišča.

Jezovi vplivajo na hidrološki režim vodotokov z zadrževanjem vode in stabiliziranjem vodnega toka. S kopanjem brlogov in kanalov med vodotoki vpliva na sedimentacijo in zadrževanje naplavin. Vpliva na vsebnost hranil v vodi z vnosom hranil iz kopnega. Poveča se vsebnost ogljika in zmanjša vsebnost dušika. V nastala jezera se naselijo vrste značilne za stoječe vode. Vpliva na temperaturo vode, ki se nad jezovi hitreje ogreje. Prav tako zmanjša osenčenost reke s podiranjem dreves ob njej. Velik vpliv ima na rastline, ki se hitreje razvijejo na zaplatah s podrtimi drevesi. Spremeni se vrstna sestava vodnih nevretenčarjev, vrstna sestava rib, poveča se število dvoživk, plazilcev in ptic. Podrta drevesa so vir hrane jelenjadi, bobrove rove naseljuje vidra, ki za jezovi lovi ribe.

Plenilci

Bobre plenijo volkovi, medvedi in risi. Veliko bobrov pogine na cestah pod avtomobili ali ko se ujamejo in utopijo v mrežah. 

Kanadski bobri v ZOO Ljubljana

V ZOO Ljubljana smo februarja 1992 iz živalskega vrta Zürich pripeljali par mladih kanadskih bobrov. Njihovo domovanje smo postavili v manjšem tolmunu ob potoku, za današnjo novo ogrado sibirskih tigrov. Bobra sta odtok vode iz tolmuna dodatno zajezila in si tako povišala nivo vode, prav tako, kot to počnejo bobri v naravi. V blatne bregove tolmuna pa sta si skopala podzemna bivališča. Ker so bobri pretežno nočno dejavne živali, so jih obiskovalci večinoma lahko opazovali ob popoldnevih in v času hranjenja.

Bobra sta se pri nas dobro počutila in bila uspešna v razmnoževanju. Bregove tolmuna sta s svojimi potomci močno spodjedla s kopanjem rovov, zato smo jih preselili v novo domovanje v bajer, v bližini morskih levov. Tam smo z mrežo zaščitili tla pred kopanjem. Bobrom pa smo iz bajerja speljali podvodne cevi v nadvodne podzemne brloge z zračniki, kjer so spali in kotili mladiče. Trinajst let so se bobri pri nas uspešno razmnoževali in imeli skupaj 19 mladičev. Leta 2005 so poginili zadnji bobri od starosti ali bolezni.  

Obiskovalci so večkrat izrazili željo po ponovnem prikazu bobrov. Zato smo leta 2013 naše obiskovalce vključili v ponovno pridobitev bobrov tako, da so nam pomagali zbrati denar za obnovo njihovega domovanja, ki se nahaja ob jezercu nad morskimi levi, preko dela dohodnine, ki jo lahko občan nameni v splošno koristen namen. Zbrali smo 1.400,00 Evrov, ki smo jih namenili za obnovo.

Po desetih letih, smo iz živalskega vrta Brno, prav v tednu, ko praznujemo Mednarodni dan bobra, pripeljali mlad par.

Šimpanzi v ZOO Ljubljana

V Živalskem vrtu Ljubljana živijo tri samice šimpanza in sicer Mojca, ki se je rodila leta 1974 v Afriki in je k nam prišla kot mladič leta 1976 iz živalskega vrta Corten Rene v Belgiji, njena hčerka Neža, ki se je rodila leta 1998 v ZOO Ljubljana in vnukinja Nika, ki se je prav tako rodila v ZOO Ljubljana leta 2000.

Živalski vrt Ljubljana je član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev – EAZA. V okviru te zveze deluje svetovalna skupina za človeku podobne opice, v kateri koordinator iz ZOO Kopenhagen vodi rodovno knjigo za vse šimpanze v evropskih živalskih vrtovih. V naravi živijo 4 podvrste šimpanzov. Zaradi nujne potrebe po omejevanju rojstev pri šimpanzih v ujetništvu, zaradi pomanjkanja ustreznih kapacitet, zaradi njihove dolge življenjske dobe ter zaradi ogroženosti v naravi, je leta 1995 nastala pobuda, da bi z genetskimi raziskavami določili podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih ter v prihodnosti gojili le čiste podvrste in ne križancev med njimi. Strokovna skupina EAZA-e je 2 leti pridobivala vzorce divjinskih šimpanzov iz Afrike ter na podlagi teh razvijala ustrezne metode za analizo. Leta 2011 smo v Kopenhagen poslali vzorce naših šimpanzov, 2 leti pa je trajalo, preden so uspeli testirati večino šimpanzov v živalskih vrtovih. Izkazalo se je, da sta Mojca in Neža zahodna podvrsta šimpanza, Nika pa je križanec med zahodno in vzhodno podvrsto šimpanza. 

Ko smo prejeli rezultate genske analize smo sledili smernicam EAZA-e, da našim odraslim samicam pripeljemo odraslega samca iste podvrste, ki bi se lahko paril z Mojco in Nežo ter tako zadostili nujni socialni potrebi vsake skupine šimpanzov po skrbi za naraščaj in prenosu izkušenj, ki je za te, izrazito socialne živali, ena pomembnejših. Smernice skušajo zagotoviti reprodukcijo čistih osebkov ter omejiti reprodukcijo hibridov, z vstavljanjem reproduktivnih parov ali skupin med nereproduktivne osebke. Tako vsem živalim lahko nudimo dobro socialno strukturo za življenje v skupini.

Kot najprimernejšega samca za naše samice in genetsko pomembnega za to podvrsto šimpanzov, nam je koordinator za šimpanze, ki vodi rodovno knjigo v okviru EAZA-e, priporočil samca Borisa iz ZOO Zagreba. Boris se je rodil 22. novembra 1987 v ZOO Krefelde v Nemčiji. V ZOO Zagreb je prišel leta 1994. K nam smo ga pripeljali v začetku prejšnjega tedna in ga za en mesec namestili v karantenski prostor. Nato pa mu bomo omogočili, da se bo spoznal z našimi samicami. 

Prijavljenih že skoraj 100 ekip z vseh koncev Slovenije!

Po petih zelo uspešnih izvedbah in navdušenju udeležencev nad prireditvijo AJM team time ride, bomo letos doživeli novo atraktivno nadaljevanje. Organizatorji načrtujejo, da se bo prireditve v letu 2015 udeležilo že okrog 250 ekip, kar pomeni že blizu 1.000 kolesarjev iz vse Slovenije in tujine. Doslej prijavljenih že skoraj 100 ekip z vseh koncev Slovenije in tudi Hrvaške.

Največje in najbolj zabavno ekipno kolesarjenje v Sloveniji je res nekaj posebnega, saj se 2, 3 ali 4-članske ekipe kolesarjev »trudijo« najbolj približati povprečnemu času vseh ekip. Kolesarska prireditev nima značaja kolesarske dirke, čeprav se vsaki ekipi meri čas kolesarjenja. Ekipa, ki se bo najbolj približala povprečnemu času vseh ekip, bo velika zmagovalka. Vse do prihoda zadnje ekipe v cilj je negotovo, katera je zmagovalna ekipa. Povsem nesmiselno je torej divjanje po predpisani trasi, a tudi pretirano zavlačevanje ne prinaša uspeha.

Brez divjanja in z veliko užitkov do fantastičnih nagrad:

• Zmaga: gorska kolesa Fuji za celo ekipo
• 2. mesto: tedenske počitnice v objektih Maistra v Rovinju ali Vrsarju za celo ekipo
• 3. mesto: vikend paket a celo ekipo v Apartmajih Jojo v Bovcu
• nagrada za ekipo s 3. najpočasnejšim časom: vikend paket v Panonski vasi v Moravskih Toplicah
• … in druge lepe nagrade

NOVOST! Spremenjena trasa v letu 2015!

Novost letošnjega leta je nova in tokrat krožna trasa.25 kmdolgo traso, ki so jo organizatorji začrtali v hribih v neposredni bližini Maribora – od Kamnice preko Kobanskih gričev vse do Gaja in Sv. Urbana, je izjemno barvita in zanimiva ter bo tudi letos med vinograde in gozdove zagotovo privabila množico kolesarjev iz vse Slovenije.

Množična rekreativna kolesarska prireditev je namenjena vsem generacijam, najmlajšim, starejšim, družinam … Kolesari se z gorskimi ali treking kolesi.

V čudovitem okolju, vstran od mestnega prometa želijo organizatorji podreti nekaj organizacijskih rekordov. Pripravljajo namreč kar nekaj presenečenj za vse udeležence.

Video predstavitev lanske prireditve lahko najdete na www.timeride.si.

Termin: nedelja, 24. maj 2015

Trasa:  Kamnica – Šober – Gaj – Urban – Medič – Kamnica        

Dolžina:  25 km 

Program prireditve:

  8.00 – 9.30: štart kolesarskega trima

  8.00 – 13.15: čas za uspešno opravljen trim (žigi petih kontrolnih točk)

11.00 – 13.15: prihodi v cilj, druženje kolesarjev

13.30 – 14.00: razglasitev povprečnega časa vseh ekip in podelitev nagrad ekipam

Štartnina:

– za prijave in vplačila do 30. aprila 2015:

                                          48 eur / 4-članska ekipa

                                          42 eur / 3-članska ekipa

                                          32 eur / 2-članska ekipa

                                          32 eur / družina (ata, mama z enim ali dvema otrokoma do 16 let)

Hitra prijava se splača!

Letos še posebej vabijo družine, zato poseben popust za družine!

Vsi prijavljeni prejmejo: toplo malico na cilju, oskrbo z energetskimi napitki in vodo, prvih 100 prijavljenih ekip pa tudi multifunkcijsko bandana rutko.

Posebne nagrade bodo prejeli tudi:

• najmlajša štiričlanska družina (oče, mama + vsaj 2 otroka – vsak mora samostojno prekolesariti traso)
• najstarejša oz. najstarejši udeleženec
• zakonski par z največjo razliko v teži

… ki uspešno prekolesari začrtano traso.           

Cilj tega projekta je, da se kolesarskim navdušencem v Sloveniji ponudi drugačna in izjemno atraktivna prireditev za vse generacije in da se v njih prebudi ekipni duh prijateljstva. V idiličnem naravnem okolju, sredi vinogradov in gozdov ter s kolesarskimi prijatelji se obeta izjemno zanimiva kolesarska prireditev.

Vse informacije in prijave: www.timeride.si.

Zveza ŠKIS 7. maja pripravlja že 18. Škisovo tržnico, ki je prepoznavna kot največja kulturno-zabavna prireditev na prostem za mlade v Sloveniji. Organizatorji bodo letos kljub selitvi na novo lokacijo ohranili EKO koncept prireditve in v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. skrbeli za čistočo prizorišča.

Škisova tržnica, največja kulturno-zabavna prireditev za mlade na prostem v Sloveniji, se ponaša tudi z nazivom prve slovenske EKO prireditve. Ekološki koncept je uvedla že pred nekaj leti in postavila zgled ostalim tovrstnim prireditvam, danes pa uspešno tradicijo nadaljuje. Znana kot ‘Zeleni otok sredi mesta’ vsako leto v začetku meseca maja vabi iz mestnega vrveža v prijetno, čisto okolje. Kljub selitvi na novo lokacijo Zveza ŠKIS namerava slediti ekološki usmeritvi in ohraniti dobro prakso osveščanja mladih o pomembnosti varovanja okolja. ‘Zeleni otok sredi mesta’ tako ostaja zelen, le da se iz centra mesta seli v center študentskega življenja.

Na dogodku bodo organizatorji tudi letos v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. skrbeli za sprotno ločevanje, odvažanje in recikliranje odpadkov, poseben poudarek pa bodo dali samemu preprečevanju nastajanja odpadkov in osveščanju o problematiki zavržene hrane.

Podjetje Snaga d.o.o. s pobudo ‘Dvigni glas proti zavrženi hrani’ že problematizira odnos do hrane v družbi izobilja in pretirane potrošnje. Odnos do hrane med drugim spreminja z urbanimi intervencijami, dejavnostmi za šolarje, predšolske otroke ter sodelovanjem z mediji.

Ker je Škisova tržnica v prvi vrsti kulinaričen projekt namenjen študentom, želi tudi Zveza ŠKIS v sklopu letošnje prireditve študente spodbujati k preprečevanju zavržkov hrane, ne le na tržnici, temveč tudi v restavracijah in doma. Z uporabniki spletnih družbenih omrežij bo delila uporabne nasvete glede inovativnih načinov uporabe odvečnih živil, svoje ideje pa bodo lahko prispevali tudi obiskovalci Škisove tržnice in se s sodelovanjem v eko nagradni igri potegovali za privlačne nagrade.  

Matic Škufca, vodja Škisove tržnice 2015: “Organizatorji Škisove tržnice se zavedamo, da je za trajnostni razvoj družbe potrebno odgovorno ravnati z odpadki, pri čemer je ključno že samo obveščanje o problematiki kopičenja odpadkov ter informiranje o ustreznem ravnanju z njimi. Zato v sodelovanju s Snago tudi letos pripravljamo koncept ločevanja, ki bo obiskovalcem dal jasen signal, kako ravnati z odpadki. Na prireditvi bodo postavljeni ekološki otočki sestavljeni iz zabojnikov za ločevanje embalaže, papirja, stekla, mešanih in bioloških odpadkov. Da bodo obiskovalci kar najlažje razvrščali odpadke, bodo zabojniki opremljeni z napisi. Zaradi povečane količine ločenih odpadkov bomo v sodelovanju s Snago odpadke sproti stiskali in na ta način racionalizirali odpadne površine, s tem pa zmanjšali število odvozov in posledično izpuste CO₂.”

Kot napovedano smo se danes študenti in diplomanti s področja socialnega varstva zbrali na protestnem shodu, kjer smo zahtevali uresničenje pravic do pripravništva, kot zakonsko nujnega pogoja za delo v svojem poklicu. Na pristojno ministrstvo (MDDSZ) smo naslovili dve ključni zahtevi – kratkoročno: da se diplomantom »na čakanju na pripravništva« že od leta 2013 le to omogoči in dolgoročno: da se sistem socialnega varstva, in znotraj tega pripravništva, sistemsko preuredi tako, da bo finančno in organizacijsko vzdržen in bo mladim omogočal zaposlovanje v poklicih, za katere se izobražujemo. Namesto posluha smo od ministrice prejeli očitke; na stroko in podpornike se požvižga.
 
Na današnjem protestu se nas je zbralo okoli 450 – študentov in diplomantov Fakultete za socialno delo pa tudi drugih, ki si želijo poklic opravljati na področju socialnega varstva. Pri naših prizadevanjih so nas, poleg matične fakultete, podprli številni posamezniki in organizacije, npr. Socialna zbornica Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo, Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske enote, Sindikat Mladi plus, Mladinski svet Slovenije, številni delodajalci s področja socialnega varstva in drugi posamezniki, ki delujejo na področju socialnega varstva v Sloveniji in tujini.
 
Spomnimo: Pripravništvo na področju socialnega varstva je obvezno za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za zaposlitev v socialnem varstvu. Volontersko pripravništvo je na tem področju zakonsko prepovedano, kar pa pomeni, da če sredstev za plačana pripravništva ni, se ta pač ne razpišejo. Tako je celim generacijam onemogočeno pridobivanje ključnega pogoja za vstop na trg dela na področju, za katerega se izobražujemo. Sedaj nekateri diplomanti že od aprila 2013 (ko je bil razpisan zadnji razpis na tem področju) čakajo na pripravništva. Število čakajočih študentov iz leta v leto narašča in sedaj  znaša že približno 500 diplomantov. Na tem področju se zaposlujemo predvsem socialni delavci, v manjšem številu pa tudi diplomanti še približno desetih drugih strok.
 
Po protestu smo se sestali tudi z ministrico na MDDSZ, dr. Anjo Kopač Mrak, od katere pa smo namesto predlog rešitev poslušali predvsem očitke o tem, da smo si izbrali neperspektivni študij, ki ne nudi dovolj zaposlitvenih možnosti. Navedeno pa sploh ne drži, saj so nas protestu podprli tudi predstavniki sindikata skupnosti centrov za socialno delo, in sicer z besedami, da nas potrebujejo.
 
Nazadnje nam je ministrica le obljubila, da naj bi MDDSZ, tudi v sodelovanju z nami, pripravilo analizo področja, a smo tudi te obljube že večkrat slišali in upamo, da bo do realizacije prišlo preden bomo prisiljeni znova, še glasneje, protestirati.
 
Problem pa presega samo področje socialnega varstva. Na MDDSZ smo izvedeli, da je za vsa pripravništva v javnem sektorju za obdobje 8 let na voljo zgolj 25 milijonov evrov, s čimer je nemogoče pokriti vse potrebe, saj se večina pripravništev zahteva prav za poklice v javnem sektorju (socialno varstvo, pedagoški poklici, zdravstvo, pravo in javna uprava …). Znesek bi zadoščal za 172 pripravnikov na letni ravni v tem obdobju, s čimer je nemogoče pokriti potrebe vseh profilov. Ministrstvo želi pripravništva tudi skrajšati, na kar pa ne moremo pristati brez temeljitih analiz. Tudi sami smo mnenja, da je področje potrebno sistemske reorganizacije, a ta mora biti dolgoročno načrtovana, z jasnimi cilji in vizijo, na »ad hoc« spremembe brez vsebinske podlage (zgolj iz finančnih razlogov) pa ne moremo pristati, saj to pomeni poseg tudi v strokovno usposobljenost kadrov, ki bodo delali s posebej ranljivimi skupinami državljanov.

V sredo, 15. aprila 2015, je v Festivalni dvorani potekala največja slovenska študentska marketinška konferenca v Sloveniji. Z več kot 500 udeleženci, 148 dni dela, 53 dni promocije, 33 člani ekipe, 9 govorci, 2 delavnicama in ∞ kreativnimi idejami so v Študentski sekciji Društva za marketing Slovenije uspešno izpeljali že 8. Fanfaro. Tokrat se je vse vrtelo okrog številk in kreativnosti. Uspešen marketing namreč ne deluje le z dobro zastavljeno inovativno kampanjo, potrebno je vključiti tudi analitično plat.

Po kavi in zajtrku za udeležence je led prebila prva predavateljica Špela Žorž iz agencije Grey Ljubljana. Spregovorila je o pomembnosti učinkovitosti marketinških akcij, ki jih višajo natančno zastavljeni cilji. Da je relevantnost pomembnejša bolj kot kdajkoli prej, je na naslednjem predavanju dodal Tonči Klarić (Proximity Zagreb). Kot pravi, je relevantnost blagovne znamke ključnega pomena za njen obstoj. 

Po odmoru je sledilo predavanje v duetu Janje Božič Marolt iz Mediane in Petre Kalan Lubajnšek iz enega najprepoznavnejših slovenskih podjetij, Medex. Spregovorili sta o tržnih raziskavah. Tina Cipot, vodja odnosov z javnostmi pri Lidl Slovenija, je nadaljevala o pomembnosti vsebinskega marketinga. Na uspešnem primeru iz prakse je dokazala, kako so dobre zgodbe dodana vrednost za kupca. O trenutno zelo aktualni temi lean marketinga je razpravljal Andraž Štalec (Red Orbit), ki je poudaril nujnost spremljanja nakupnega procesa kupcev. Kot pravi Filip Muki Dobranić (Luna TBWA),  marketingarji uporabljajo številke kot pijanci ulične svetilke: v podporo namesto v osvetlitev. Na svojem predavanju je tako opozoril na nepravilno interpretacijo rezultatov merilnih orodij v marketingu. Predavatelj iz tujine, Rodolphe Jounot (Brainjuicer), je poudaril, da ljudje nismo tako racionalna bitja, kakor si morda mislimo, saj svoje odločitve sprejemamo hitro in na podlagi čustev. S predavanjem o pomembnosti inovativnega pripovedovanja zgodb je letošnjo Fanfaro zaključil Damjan Obal (Edgar).

Med predavanji sta potekali tudi dve delavnici. Vodja prve, Fedja Hvastija (Frodx), je govoril o poslovanju med podjetji, saj večina zaposlenih v marketingu dela v B2B podjetjih. Drugo delavnico je vodil Luka Uvodić (Optika Clarus) in poudaril napake, ki jih oglaševalci najpogosteje naredijo pri snovanju jumbo plakatov.

Konferenci je sledilo še večerno poglavje – afterpARTy v LP baru, kjer sta za hitre ritme poskrbela Clemens s spremljevalno skupino The Gentlemen in DJ Dey.

Z odličnimi predavatelji ter pomočjo številnih podpornikov in sponzorjev je tako Študentski sekciji Društva za marketing Slovenije uspelo izpeljati že 8. Fanfaro. Po navdušenju udeležencev sodeč pa prav gotovo ne bo zadnja.

Na ljubljanskem Kongresnem trgu bo jutri, v sredo, 22. aprila, še bolj zeleno in dišeče kot po navadi. Odvijal se bo namreč že 11. tradicionalni Marihuana marš, s katerim želijo organizatorji opozarjati na probleme, povezane s prohibicijo konoplje, saj trenutne politike na tem področju težave le še poglabljajo, namesto, da bi jih reševale. Program se bo pričel ob 17. uri, ko se bodo na stojnicah predstavile nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področjem prepovedanih drog, vzdušje pa bodo popestrili glasbeni in umetniški nastopi.

Dogodek organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) v  sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami s področja drog in konoplje. S protestom na Kongresnem trgu želimo opozoriti na neustrezno ureditev področja in od vlade zahtevati zakonodajne spremembe. Poleg tega je namen projekta tudi izobraževati o negativnih posledicah prohibicije in spodbuditi k iskanju alternativnih rešitev, ki so ugodnejše tako za družbo kot za posameznika.

Že lansko leto se je na Kongresnem trgu čez cel dan zbralo več kot 3000 ljubiteljev konoplje in zagovornikov legalizacije, letos pa pričakujemo še večje število obiskovalcev. Na Marihuana maršu bomo prebrali deklaracijo o legalizaciji konoplje, udeleženci protesta in mimoidoči pa bodo imeli možnost podpisati tudi peticijo, ki je prav tako dostopna na spletni strani www.marihuanamars.si.

Program dogodka je sledeč:

17.00-19.00 predstavitev nevladnih organizacij in partnerjev

17.30-18.15 DJ Ziggi Mastah

18.15-18.35 Stand up KUD Kiks

18.35-18.50 Plesno presenečenje

19.20-19.35 Gašper Balanč

19.40-20.30 Prismojeni profesorji bluesa

20.30-21.10 Freedom Fighters

21.10-22.00 Bakto&Woo-D

Namen dogodka je s protestom opozarjati na učinke prohibicije, ki so vse prej kot pozitivni. Prohibicija namreč nima bistvenega vpliva na konsumpcijo, temveč le spodbuja nastanek črnega trga in razvoj organiziranega kriminala. Obenem pa to pomeni izpad davčnih prilivov za državo, namesto da bi ta področje regulirala ter tako vršila ustrezen nadzor nad ponudbo in kakovostjo produkta. Uporabnike konoplje tretira kot kriminalce, zaradi česar jih družba stigmatizira in izloči, kar je eden izmed glavnih krivcev, da nekateri začnejo posegati tudi po trših drogah. Kljub temu, da ima omenjena rastlina dokazane pozitivne zdravilne učinke in jo v nekaterih državah že uporabljajo v zdravstvene namene, je v Sloveniji še vedno klasificirana v prvo skupino prepovedanih drog, skupaj s kokainom in heroinom. Zaradi vseh negativnih posledic, ki jih ima prohibicija, zahtevamo liberalizacijo zakonskega področja prepovedanih drog, da se končno pridružimo ostalim razvitim državam 21. stoletja.

Več informacij najdete na spletni strani www.marihuanamars.si, na Facebook strani in na Facebook dogodku.

Sonce in toplejši dnevi na plano privabijo vedno več športnikov in rekreativcev, ki se ukvarjajo s tekom, kolesarjenjem, vadbo z obremenitvijo na prostem in drugimi vzdržljivostnimi aktivnostmi. K športu spadajo tudi prehranska dopolnila, ki lahko podaljšajo vzdržljivost, izboljšajo regeneracijo oziroma poskrbijo za hitro malico, ko nimamo časa za konkretni obrok.

Čeprav pri svojem delu še vedno opažam, da vzdržljivostni športniki dajejo največji poudarek na uživanje velikih količin ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev, je v zadnjem času tudi tukaj prišlo do sprememb. Tudi vzdržljivostni športniki namreč za uspešno športno udejstvovanje in hitrejšo regeneracijo poleg ogljikovih hidratov potrebujejo ostala makrohranila – beljakovine in maščobe. Beljakovine so izjemno pomembne za normalno delovanje človeškega telesa. Sestavljene so iz manjših gradnikov – aminokislin, ki krožijo po krvi, celice pa potem iz njih izdelujejo telesne beljakovine – mišice.

Mišljenje, da se bomo z uživanjem beljakovin oziroma proteinov »napihnili«, je zgrešeno. Za pridobivanje mišične mase je poleg urejene prehrane potreben še temu primeren trening, ki stimulira mišično rast. Kakovostnen beljakovinski napitek s sirotkinimi beljakovinami (whey), ki ga zaužijemo takoj po treningu, nam lahko kvečjemu pomaga pri hitrejši regeneraciji telesa.

Tudi za maščobe sedaj že vemo, da so izjemno koristne za telo. Meso, jajca in polnomastni mlečni izdelki nikakor niso škodljivi, poleg tega, da so izredno nasitni, vsebujejo tudi številne hranilne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje telesa. Za športnike je še posebej zanimiva kokosova maščoba, ki je vir lahko prebavljivih srednjeverižnih trigliceridov (MCT). MCT so odličen vir energije, ki zagotavljajo dolgotrajno in konstantno energijo, obenem pa se tako rekoč ne shranjujejo kot telesna maščoba.

Zaradi zavedanja o pomembnosti beljakovin in maščob vedno več proizvajalcev športne prehrane in prehranskih dopolnil v svoje izdelke dodaja aminokisline BCAA in MCT maščobe. Eden izmed takih izdelkov je Energy Gel Pro, energijski gel proizvajalca BioTechUSA, ki poleg mešanice ogljikovih hidratov vsebuje tudi MCT ter pomembne vitamine in minerale, ki jih izgubimo s potenjem. Vedno več gelov vsebuje tudi snovi, kot sta L-karnitin in aminokislina beta-alanin. L-karnitin pospešuje izkoristek maščobe kot vir energije, iz beta-alanina in histidina pa telo tvori snov karnozin, ki pomaga zmanjševati zakisanost kot posledico napornih treningov in s tem zmanjšuje utrujenost in podaljšuje vzdržljivost.

Tudi energijske ploščice poleg različnih virov ogljikovih hidratov vedno pogosteje vsebujejo dodane beljakovine oziroma aminokisline. Ena izmed takih je ploščica Run&Bike Protein Snack proizvajalca Activlab. Na tak način ploščice niso več zgolj vir hitre in dolgotrajne energije, temveč boljša izbira za nadomestilo obroka, saj nasitijo za dlje časa.

Glavna novost letošnjega leta so zagotovo izotonični napitki, ki ne vsebujejo sladkorja. Vedno več je namreč posameznikov, ki se v svoji prehrani želijo izogniti velikim količinam ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev, zato so takšni izdelki več kot dobrodošla novost. Med prvimi proizvajalci, ki so v svojo ponudbo uvrstili takšne izdelke, je Activlab, ki je pred kratkim predstavil novo linijo izdelkov za vzdržljivostne športnike. Izotonični napitek Run&Bike Electrolytes bo zagotovo zelo priljubljen tudi pri nas.

Po koncu vadbe je čas za regeneracijo. Za uspešno regeneracijo po vadbi potrebujemo ustrezna mikro- in makrohranila. Pol ure po aktivnosti je čas, imenovan »okno priložnosti«. V tem času  naše telo najbolje in najhitreje absorbira hranila in takrat je najbolje zaužiti lahek, najbolje tekoč obrok. Ta naj poleg ogljikovih hidratov vsebuje tudi beljakovine, ki bodo poskrbele za uspešno regeneracijo telesa. Regeneracijski napitek si lahko pripravite sami s kombiniranjem ogljikovih hidratov in beljakovin v razmerju približno 2:1 ali 3:1. Med najboljše vire ogljikovih hidratov spadata maltodekstrin in posebna patentirana formula Vitargo®. Kot vir beljakovin priporočam sirotkine beljakovine (whey) z najvišjo biološko vrednostjo, ki jih najdete v beljakovinskem prašku Maxximum Pure Whey. Seveda so dobra izbira tudi že pripravljene kombinacije ogljikovih hidratov in beljakovin v podobnem razmerju (Maxx Gainer, Endurox R4, Recovery Powder, Nitro Gain, Metapure Mass in podobni).

Za konec naj poudarim, da učinek prehranskih dopolnil brez ustrezno urejene prehrane ne bo viden. Uravnoteženi obroki, ki vsebujejo prava makro- in mikrohranila, naj služijo kot osnova za zdravo življenje. Izbira prehranskih dopolnil naj bo racionalna in prilagojena potrebam.

Uroš Sobočan, www.maxximum.si

Študentska organizacija Univerze v Mariboru, je v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, organizirala projekt ŠTEKO (Študentje in ekologija). »Študentska« čistilna akcija na širšem območju študentskih naselij Gosposvetska in Tyrševa, ki je potekala v sredo, 22. aprila 2015, z zborom ob 11. uri pred ŠTUK-om. Vsak udeleženec je prejel majico, topel obrok po končanem delu ter simbolične nagrade.

Alen Brkić, predsednik ŠOUM: »Z omenjenim projektom želimo na ŠOUM študentom, dijakom in ostalim obiskovalcem študentskih kampusov pokazati, da je lepše živeti v čistem okolju. Hkrati pa jih želimo spodbuditi, da ves čas negujejo čistočo v študentskih kampusih.«

Projekt poteka v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru. Lidija Divjak Mirnik, direktorica dodaja: »Vedno večji poudarek dajemo ločevanju odpadkov, varčevanju z vodo, električno in toplotno energijo. Verjamemo, da bodo bodoči intelektualci pridobljene navade nadalje uporabili tudi pri snovanju svojih lastnih gospodinjstev.«

Projekt ŠTEKO je postal že tradicija med mariborskimi študenti, ki se vedno bolj zavedajo tudi okoljevarstvene problematike. Dobro delo se kaže tudi skozi sodelovanje, saj se vsako leto akciji pridruži vedno več mladih. ŠOUM na projektu sodeluje s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, Študentskim svetom Univerze v Mariboru, Študentskim svetom stanovalcev študentskih domov UM, UŠC Leona Štuklja, Dijaškim domom Drava ter Dijaškim domom Maribor.

Hkrati se pričenja akcija »Spomladansko čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor«. Na ta način želi ŠOUM pomagati tistim občanom, ki si sami ne morejo očistiti in urediti okolice svojih domov. Projekt se izvaja v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni.