Teden Evrope

Informacijska točka Europe Direct Maribor, ki deluje v okviru Zavoda PIP, je za teden Evrope pripravila informacijsko kampanjo. Kampanja se bo osredotočila na informiranje lokalnega prebivalstva o prioritetnih področjih delovanja Evropske komisije do leta 2019 in zbiranje mnenj obiskovalcev o Evropski uniji. Potekala bo v štirih regijskih upravnih središčih Slovenski Bistrici, Mariboru, Ptuju in Ormožu.

 

Namen letošnje informacijske kampanje je izpostaviti prioritetne usmeritve Evropske komisije za obdobje od leta 2014 – 2019, ki jih je ob prevzemu mandata predstavila Evropska komisija pod vodstvom Jana-Clauda Junckerja. Te so med drugimi: nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe, povezan digitalni enotni trg, bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija.

 

Informacijska kampanja je hkrati tudi priložnost, da obiskovalci izrazijo svoje mnenje, pobude, pomisleke o Evropski uniji. Obiskovalcem bo na voljo mnenjska tabla »Predlagam EU« na katero bodo lahko zapisovali svoja mnenja in predloge.

 

Posebna pozornost bo namenjena informiranju lokalnega prebivalstva o evropskem letu za razvoj, ki poteka pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. Leto 2015 je prvo evropsko leto posvečeno zunanjim ukrepom Evropske unije in je izjemna priložnost za Evropsko unijo ter njene države članice, da predstavijo svoja prizadevanja pri odpravljanju revščine po svetu.

 

Informacijska kampanja bo potekala v/na:

–      Slovenski Bistrici (Trg svobode), v ponedeljek 4.5. od 8. do 13. ure,

–      Mariboru (Qlandia), v ponedeljek 4.5. od 14. do 20. ure

–      Ormožu (Kerenčev trg), v torek 5.5. od 8. do 13. ure in

–      Ptuju (Qlandia), v torek 5.5. od 14. do 20. ure.

 

V okviru informacijske kampanje bodo obiskovalci prejeli informativne publikacije na temo EU.

»Izmenjava oblek«!

Klub študentov občine Koper (KŠOK) nadaljuje z tretjim delom »Izmenjava oblek«. Predstavljamo vam namreč prenovljeno Veliko izmenjavo oblek in…! 9. maja 2015, med 10.00 in 18.00 uro, na ploščadi nad amfiteatrom pri areni Bonifika, si bomo izmenjali tudi igrače, knjige, CD-je in manjše hišne, še neuporabljene pripomočke. 

 

Namen projekta je, da si obiskovalci izmenjajo obleke in ostale stvari, ki so še nosljive oz. uporabne, vendar jih iz različnih razlogov posamezniki ne uporabljajo več. S tem si bodo lahko vsi osvežili garderobo ter omare brez nepotrebnega zapravljanja denarja in podaljšali življenjsko dobo oblekam in ostalim stvarem, ki bi v nasprotnem primeru ostale pozabljene v omarah oziroma romale v smeti.

 

Potekala bo po principu “odneseš, kolikor prineseš” – za vsak predmet, ki ga boste prinesli, boste prejeli kupon. Ta kupon boste nato lahko zamenjali za predmet, izbranega med tistimi, ki jih bodo prinesli drugi obiskovalci.

 

Na samem projektu bomo imel tudi škatle za zamaške, stare baterije, kartuše in zdravila. Na koncu projekta bomo vse stvari nesli na pristojna odlagališča. 

 

Vse stvari, ki nam bodo ostale ob zaključku projekta, bomo donirali v dobrodelne namene.

»Dajte mi pošteno priložnost!«

Kolegice, skupina mladih izobraženih deklet, ki delujejo pod okriljem Zavoda Nefiks, poziva odločevalce – ‘Dajte mi pošteno priložnost!' S tem znova opozarja na splošno znan slab položaj mladih žensk pri vstopu na trg dela. Ob letošnjem prazniku dela so številna dekleta preko družbenega omrežja Twitter osebno pozvala predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, da so na tem področju spremembe zares nujne.

 

Stanje na področju zaposlovanja mladih izobraženih žensk je katastrofalno in tega dejstva se zavedajo vsi vpleteni, tudi odločevalci. Kljub temu celovitih sistemskih rešitev še vedno ni, ukrepi, kot je na primer Jamstvo za mlade, pa so zgolj obliž na rano. Od leta 2010 do 2014 se je razlika v brezposelnosti mladih žensk in moških v starostni skupini 25 do 35 let kar potrojila – decembra 2014 je bilo brezposelnih moških v tej starostni skupini 42,1 %, žensk pa 57,9 %.

 

1. maja, ob prazniku dela, Kolegice na Twitterju pripravljajo akcijo ‘Dajte mi pošteno priložnost!', s katero želijo ponovno izpostaviti problem manjka sistemskih rešitev na področju zaposlovanja mladih žensk – brezposelnih je namreč skoraj 20.000 žensk med 25. in 35. letom starosti. Prav tako pa mora biti ponujena priložnost poštena, saj so zaposlitve, ki jih ženske vendarle dobijo, pogosto slabo plačane, so za določen ali polovičen delovni čas, ženske pa morajo za enako plačilo kot moški delati več. Z akcijo ‘Dajte mi pošteno priložnost!' Kolegice ne samo opozarjajo na pomanjkljivosti sistema, pač pa tudi zahtevajo od odločevalcev, da bi vendarle težave začeli sistemsko reševati ter da bi država imela dolgoročno vizijo, kako mladim visokoizobraženim ženskam omogočiti zaposlitvene priložnosti, ki si jih zaslužijo.

 

S projektom Kolegice Zavod Nefiks omogoča samoiniciativnost ter povezovanje mladih izobraženih žensk tako znotraj skupine udeleženk, kot tudi njihovo povezovanje z izkušenimi mentoricami, ki lahko z nasveti svojim mlajšim Kolegicam pomagajo uresničevati njihove karierne cilje. Trenutno poteka četrti krog Kolegic, v katerega je vključenih preko 80 mladih Kolegic v Ljubljani, Kranju, Kopru, Litiji, Mariboru in Ormožu.

 

Kolegice se po eni strani zelo razlikujejo – imajo različno izobrazbo, različne karierne in osebnostne cilje –, po drugi strani so si pa zelo podobne, saj so vse pozitivne, delovne in polne inovativnih idej. »Še najbolj pa nam je skupna miselnost, da ne želimo podarjenih služb, pač pa zahtevamo sistemske rešitve, ki nam bodo omogočile tisto, kar nam pripada – da same, s svojim znanjem, delom in trudom dobimo pošteno delo, za katerega bomo tudi pošteno plačane,« sta povedali Suzana Blagojević in Nina Skalič, udeleženki projekta Kolegice v Ljubljani. 

Dežela piva

Češka je magična. Domnevam, da turisti enako gledajo na Slovenijo, ko jo obiščejo. Stare baročne stavbe, poceni pivo in prelepa pokrajina so le nekateri izmed njenih atributov – enako velja za Slovenijo. Kaj se skriva za prelepo zunanjostjo, nas kot turiste v bistvu niti ne zanima. Prav tako ne zanima tujcev, ko obiščejo Slovenijo. V končni fazi zakaj bi jih …

Posvetimo se Češki. Češka je idealna za prvomajski izlet, kar smo izkoristili tudi mi. Torej, trije študentje smo se torej odpravili na Češko, da bi izklopili možgane pred izpiti. Kakšen mesec prej sem rezerviral hostel, nato pa Garmin in smo šli.

1. dan: Štartali smo ob dveh ponoči, kar ni bila najboljša ideja, saj sva bila z Nino oba malo mačkasta zaradi žurke, ki je bila istega večera, medtem ko je „najin voznik“ delal do polnoči in prav tako ni nič spal. Odločili smo se, da jo mahnemo direktno do Salzburga in nato skozi tunele do Linza, potem pa smo že praktično na Češkem. Posledično to pomeni, da moramo poleg avstrijske vinjete plačati tudi tunele, kar dodatno nekaj stane … Če boste brali različne forume, boste našli polno možnosti in idej, po kateri poti se bolj splača iti do Češke – sami si ustvarite mnenje, kaj vam najbolj ustreza …

Do same Prage smo sicer potrebovali nekje 7 ur in pol vožnje, a smo se vmes še ustavljali. Skupno smo naredili približno 750 km.

Malo čez avstrijsko mejo smo si najprej ogledali manjše mesto Český Krumlov. Glede na to, da je praktično na poti do Prage, svetujem, da si ga ogledate. Mesto je vpisano v Unescovo kulturno dediščino in je pravi biser arhitekture. Sprehodili smo se skozi staro mesto do mogočnega gradu. Definitivno vredno obiska. Popoldne smo pot nadaljevali proti Pragi – koncept čeških avtocest je sledeč – gre za običajno hitro cesto, le da namesto znaka 90 km vidiš tablo 130 km. To je edini indikator, da gre za avtocesto. Kupili smo tudi češko vinjeto in glede na to, koliko kilometrov smo naredili po avtocesti, bi rekel, da nas je vinjeta stala praktično pol evra na vsak prevožen kilometer. Drugače vinjeta stane 14 EUR.

Hostel smo imeli rezerviran v samem centru Prage. Z avtom smo se nekako prebili do tja, kjer smo počakali managerja hostla, da nas je odpeljal do v naprej rezerviranega parkirišča. Parkirišče je stalo približno 12 EUR na dan in se mi zdi precej dobra rešitev, če pridete v Prago z avtom. Samo parkirišče je v bistvu opuščen hotel, ki ga uporabljajo za namen parkiranja – vhod je dobesedno skozi glavna hotelska vrata …

Nastanili smo se v hostlu, nato pa smo šli raziskovat mesto. Victor – manager hostla, nam je priporočil bližnjo pivnico, kjer so stregli „good beer and excelent food“. Imel je prav in po poznem kosilu smo se odpravili nazaj proti hostlu. Vmes smo našli še eno pivnico in še tam poizkusili pivo. Držali smo se pravila – „za tako poceni pivo se naroči dva“. Cene piva se namreč gibljejo nekje med 1,50 EUR in 2 EUR. Po prihodu v hostel je voznik omagal in zasluženo zaspal. Spoznali smo cimre – bili smo v sobi za 6 ljudi; z nami so bili še trije Argentinci, ki so imeli precej čuden bioritem. Cel dan so spali, nato so šli zvečer ven, žurali do petih zjutraj in šli nato spat – vse lepo in prav, a ko so pijani prišli nazaj, so smrčali tako močno, da je bilo nemogoče spati … Slaba stran hostlov …

2. dan: Začeli smo z ogledom mesta – Karlov most (zraven katerega je naš hostel), Lennonov zid – poln grafitov in podpisov ter seveda mnoge cerkve, stari trgi, bivši obrambni stolpi in podobne zadeve … Različni umetnostni stili, predvsem renesansa ter kasneje barok, so pustili mestu čudovit pečat. Vse smo fotografirali in se s podzemno železnico odpravili do Vyšehrada (ne me vprašati, kako se to izgovori). Gre za najstarejši grad v Pragi. Zgrajen je bil v 10. stoletju. Na prvi pogled ni izgledal tako impresivno, a znotraj gradu smo poleg čudovitih zelenih površin našli tudi Baziliko svetega Petra in Pavla kot tudi grajsko pokopališče, kjer so pokopani številni znani meščani (med drugimi tudi Dvořák in Smetana). Po vseh narejenih fotografijah smo si privoščili dve pivi in odšli nazaj v center. Ker je bilo že pozno popoldne, smo šli nekaj pojest – pica in pivo sredi centra za manj kot 10 EUR.

Zvečer smo se odpravili na enega izmed hribov nad mestom, kjer stoji replika Eifflovega stolpa, imenovana razgledni stolp Petřín. Stolp je visok 60 m (kar je 4x manj od originala), a ker je lociran na hribu izgleda zelo, zelo visoko oz. višje od tistega v Parizu. Mimogrede, vstopnina je okoli 3 EUR. Po ogledu smo šli v enega izmed bližnjih pubov, kjer smo za sosednjo mizo našli Slovence – „small world“.

3. dan: To noč so Argentinci smrčali za odtenek manj in dejansko smo se lahko naspali. Po zajtrku v restavraciji Mcdonald's (cena zajtrka nekje okoli 3 EUR) smo se odpravili pogledat glavno znamenitost – Praški grad. Gre za največji grad na svetu in zadeva je res impresivna. Pomembno je omeniti, da je tu kar veliko stvari oblikoval naš najbolj znani arhitekt Jože Plečnik. Dejstvo, na katerega smo lahko ponosni. Grad je sicer masovno oblegan s strani turistov, tako da je vse skupaj že precej naporno. Ogledali smo si nekaj soban ter seveda samo katedralo na grajskem dvorišču. Tudi če niste veliki oboževalci cerkva, vas bo ta navdušila. Po ogledu smo odšli na dve pivi – temno pivo imenovano Kozel smo dobili za 1,5 EUR. Neprecenljivo …

Popoldne smo si ogledali še eno cerkev, nato pa po kosilu obiskali še Židovsko četrt. Zadeva je precej draga (če me spomin ne vara 25 EUR) in te malo razočara glede na ceno – sicer samo moje osebno mnenje. Fotografiranje sinagog in pokopališča je strogo prepovedano v židovski religiji, a če pa doplačaš 5 EUR, potem bo Bog spregledal greh (malo hinavsko …). Pokopališče si splača ogledati, saj po židovski tradiciji krst ne smejo odstraniti s pokopališča, in posledično naj bi bilo na dobrih 500 let starem pokopališču pokopanih okoli 100.000 ljudi; vidnih naj bi bilo okoli 12.000 nagrobnikov. Zadeva je zelo impresivna, če povem še, da je manjša od npr. košarkarskega igrišča. Ogledali smo si še sinagoge, ki so zanimive, a nad njimi nisem bil preveč navdušen.

Zvečer smo našli še eno dobro gostilno s tradicionalno češko hrano – super hrana za zmerno ceno. Nasplošno je s hrano tako – dve pivi in glavna jed za 10 EUR se komu ne bo zdelo tako poceni, a pojdite v center Ljubljane in naročite isto zadevo pa boste videli razliko.

4. dan: Po zajtrku smo opravili še nekaj nakupovanja, nato pa po avto in ven iz Prage. Na poti proti avstrijski meji smo se ustavili še v vasi Hluboká nad Vltavou, kjer smo si ogledali še en res čudovit grad s prelepim vrtom. V sončnem vremenu smo naredili kar nekaj slik v parku in okoli gradu. Še ena zadeva, ki se jo splača ogledati. V vasi smo šli nato še na kosilo – češka hrana je res odlična! Po kosilu smo se odpravili proti domu in 7 ur kasneje smo bili na cilju …

Prenova stanovanja

Mraz je končno popustil in vreme je popolno za začetek del v stanovanju. Temu primerno sem se odločila, da popolnoma prenovim svoje stanovanje, ki je že docela dotrajano.

Zamislila sem si čisto sveže stene, na njih moderne barve in čisto novo pohištvo. Nakup pohištva je bil preprost, saj sem si omare izbrala, vse ostalo pa so opravili uslužbenci. Verjetno vam je jasno, da je bilo moje stanovanje ves mesec polno neznanih moških, ki so kitali stene, jih belili, polagali parket, nameščali pohištvo itd. Že na začetku vam lahko povem, da je prenova uspela bolje, kot sem si kadarkoli zamislila. Moji prvotni načrti prenove namreč najprej niso vsebovali moških. Tako je bilo …

Prenova stanovanja prvi teden

Prenova se je začela s kitanjem in brušenjem vseh sten v stanovanju. Že zgodaj zjutraj se je na mojih vratih pojavil simpatičen moški z vso pleskarsko opremo. Precej me je presenetil, saj sem pričakovala starejšega gospoda z dolgo brado in okroglim trebuhom. Ampak saj me poznate, če pred mano stoji mlad, postaven moški, nisem zahtevna in se ne pritožujem. Vstopil je v stanovanje in začel z delom. Seveda, sem nenehno hodila okrog njega … Seveda, ne zato, da bi nadzorovala potek dela v stanovanju, ampak zato, ker so se mi cedile sline ob pogledu na njegovo lepo telo. Ko je prišel, je bil sicer oblečen v tisti značilen beli kombinezon, a na srečo je zaradi sonca in zaradi dela postajalo vse bolj vroče in kmalu je zgornji del kombinezona odvrgel. In na mojo srečo z majico brez rokavov razkril svoje lepo oblikovane roke. Ko je končal s predsobo, je nadaljeval s spalnico. Prosil me je, da mu pomagam prekriti posteljo z zaščitno folijo. Ko mi jo je podal v roke, sva se bežno dotaknila in tisti dotik je bil usoden. Spogledala sva se in takoj je odvrgel folijo na tla. Planil je name in me začel strastno poljubljati. Z mene je strgal ohlapno trenirko in me pahnil na posteljo. S svojimi močnimi rokami me je grobo božal po celem telesu, grizljal je moj vrat in ga brez obotavljanja vtaknil vame. Bil je tako velik in tako debel. Ko je s hitrimi sunki prodiral vame od zadaj, sem uživala in glasno stokala. Hotela sem, da me nabija še bolj grobo in še hitreje. Zgrabil me je za lase in res začel nabijati še močneje. Začel je stokati in biti vse bolj grob. Govoril je pokvarjene stvari, ki so me še bolj vzburile. Takoj sem začela čutiti tisti občutek, ko ti začne prihajati. Na ves glas sem se začela dreti: „Prišlo mi bo, prišlo mi bo.“ In končno sva skupaj dosegla vrhunec … Mmm, bilo je božansko in še sreča, da kitanje in barvanje sten ne trajata le en dan. Postavni mačo je k meni prihajal „obnavljati“ stene še ves teden.

Prenova stanovanja drugi teden

Postavni malar se je poslovil od mene in priznam, da sem bila kar malo žalostna. Žalostna sem bila, dokler nisem na vratih zagledala mojstra za polaganje parketa. Mmmm, ko sem že mislila, da prenova ne more postati bolj zabavna, sem se ugriznila v jezik. Kljub temu da nisem navdušena nad blondinci, me je ta popolnoma prevzel. Ob pogledu nanj se mi je takoj zdelo, da ga od nekod poznam. Vstopil je v stanovanje in začel s pripravo naprav za delo. Nenehno sva se spogledovala, saj sva očitno oba vedela, da se od nekje že poznava. Brskala sem po svojem spominu, a nikakor nisem mogla ugotoviti, od kod mi je ta moški znan. Ko pa se je lotil dela in pred tem odvrgel pulover z dolgimi rokavi, je s tem razkril roko, ki je bila od ramen do dlani popolnoma prekrita s tetovažo, ki sem jo takoj prepoznala. „Točno! To je on, moški, s katerim sem pred leti na neki zabavi doživela morje orgazmov!“ Po glavi so se mi takoj začeli pojavljati prizori, ki sem jih doživela z njim. Moja muca je bila že čisto mokra. Ob pogledu nanj sem postajala še bolj pohotna. Želela sem še enkrat doživeti raj z njim. Spomnila sem se, da je takrat občudoval mojo tetovažo, ki nagajivo sega od popka vse do moje muce. Odločila sem se, da ga spomnim na to, kdo sem. Odšla sem v kopalnico in slekla čisto vse, kar sem imela na sebi. Odšla sem k njemu v sobo in ga poklicala po imenu. Pogledal je naravnost v mojo tetovažo, se nagajivo nasmejal in izgovoril moje ime. Očitno se me še predobro spomni. Že ko je hodil proti meni, si je odpenjal hlače in svojega tiča dajal ven iz njih. Bil je tako trd in velik. Točno tak, kot se ga spomnim z zabave. Potisnil me je na kolena in takoj sem mu ga začela sesati. Z rokami me je držal za glavo in vodil nazaj in naprej. Govoril je, da hoče še in vlekla sem še hitreje in močneje. Še preden mu je prišlo, sem malo užitka želela privoščiti še sebi. Zvlekla sem ga do kavča, se usedla, on pa je pokleknil na tla in začel lizati mojo muco. Obdeloval jo je s prsti. Grobo je dražil ščegetavček. S svojo popolno tehniko me je hitro pripeljal do mnogih užitkov. In ali uganete, kaj je spet najboljše pri polaganju parketa? Da tudi to traja več dni!

Prenova stanovanja tretji in četrti teden

Vsa dela so bila več kot uspešno opravljena. Za konec sem poklicala tri prijatelje, ki so bili tako prijazni, da so mi naredili uslugo in sestavili ter namestili novo pohištvo. No, ja, v bistvu so pohištvo namestili v treh dneh. Še preostali teden in pol pa so v moje novo stanovanje hodili na „obisk“. In to kar vsi trije hkrati. Verjetno vam ni treba razlagati, da pri meni na obisku niso le pili kave.

KŠOK-ovi dnevi zdravja

Na Klubu študentov občine Koper (KŠOK) smo drugo leto zapored organizirali projekt KŠOK-ovi dnevi zdravja. Tako kot drugod po svetu, smo v mesecu aprilu, ko obeležujemo obletnico Svetovnega dneva zdravja, s projektom želeli opozoriti na pomembnost zdravega načina življenja. Izvedli smo predavanja in delavnice, katerih namen je bil mlade spodbuditi k izboljšanju prehranskih in gibalnih navad in na splošno k bolj zdravemu življenjskemu slogu.

 

Projekt smo začeli z delavnico joge smeha. Na delavnici je bilo govora o tem, zakaj je smeh pomemben. Udeleženci so bili vključeni v različne vaje, ki se izvajajo pri jogi smeha. Dneve zdravja smo nadaljevali s predavanjem o pomenu in izboru živil za boljšo koncentracijo. Na predavanju smo spoznali, katera živila izboljšajo koncentracijo, katera spomin, pa tudi katera pripomorejo k splošnemu boljšemu počutju in dobri volji. Na delavnici s Hišo De Rin so se udeleženci naučili pripraviti hitre in okusne prigrizke z enostavnimi sestavinami. Skozi predavanje o gibanju in nevropsihologiji pa smo izvedeli več o tem, kaj se dogaja v našem živčnem sistemu, ko smo fizično aktivni in zakaj je redna vadba priporočljiva. Za konec smo na predavanju o kofeinu izvedeli več o pozitivnih in negativnih učinkih uživanja te snovi. Predavanje se je zaključilo z razpravo in predstavitvijo rezultatov raziskave o tem, ali kofein vpliva na boljšo koncentracijo in ali ima kakšne učinke tudi na spomin.

 

Z udeležbo na dogodkih smo bili zadovoljni, zato nameravamo tudi v prihodnje nadaljevati s tem projektom.

 

Na Kickstarter prihaja Leano!

Ležalnik Leano, plod dela in domišljije mladih slovenskih razvijalcev, pričenja svojo pot iskanja množične podpore na platformi Kickstarter.

 

Kar se je začelo z Nikovo predelavo navadnega ležalnika leta 2013, je preraslo naivno popoldansko garažno ustvarjanje in se sedaj uresničuje kot rezultat trdega ekipnega dela. Tadej, Nik, Diana, Klemen, Peter, Tim, Matija, Blaž in Matic pričenjajo z novo Kickstarter kampanjo, v želji da bi Leano doživel čim večjo podporo vseh tistih, ki si v svojo vsakodnevno rutino želijo vnesti kanček svežine in spontanosti.

  

»Leano je namenjen vsem, ki imajo radi naravo, ki prisegajo na drugačnost in ki se namesto pravilom, raje prepustijo domišljiji«, opiše svoj izdelek Nik, oblikovalec produkta.

 

Leseni sopotnik, ustvarjen za naravo. 

Les, ki je med slovenskimi ustvarjalci čedalje bolj priljubljen material ter preprosta podloga iz kvalitetnega in obstojnega akrilnega blaga dajeta Leanu pridih narave in hkrati vzdržljivost. V njem bodo vsi ljubitelji kampiranja, plaž, parkov, travnikov in poletnih festivalov prepoznali zvestega sopotnika odprtih prostorov, ki jim bo nudil  oporo, ko jo bodo potrebovali.

 

Sožitje v preprostosti 

Leano odlikuje lahkost in preprostost, kar po besedah ekipe, ponazarja popolno nasprotje vsemu, kar nas danes obdaja. V času informacijske tehnologije in elektronizacije vseh aspektov našega življenja je Leano povratek k bistvu – ustvarjanju človeškega stika, brez nepotrebnih umetnih šumov. Pol kilograma težek »lifestyle« pripomoček, sestavljen v nekaj trenutkih služi kot opomnik, da tehnologija ne prinaša le izboljšav, temveč nas tudi oddaljuje od vsega prvinskega.

  

Kampanja je zgolj pričetek novega poglavja 

Na kampanjo, ki bo svet zaokrožila 5. maja in trajala en mesec, so se pripravljali leto dni. Kot pravi Tadej, je bila v teh časih ključna podpora bližnjih in prijateljev, ki so jih spodbujali in pomagali pri delu. Zavedajo pa se, da morebiten uspeh na Kickstarterju, prinaša veliko odgovornost do svojih podpornikov in investitorjev.

 

Namesto Kitajske, raje korak k socialnemu vključevanju: 

Barvno podlogo, ki daje stolčku atraktiven, vendar preprost izgled, bodo šivale šivilje iz socialnega podjetja Tekstilnica. Kot pravijo v ekipi Leano, so se za to odločili, ker se zavedajo težkih razmer, v katerih so se znašli tisti, ki opravljajo tovrstna deficitarna dela. »Lahko bi se odločili, da se produkt v celoti izdela nekje v tujini, vendar bi se s tem nekako izgubil  tudi del namena« še pove Nik. Tako bo produkcija izdelka v celoti potekala v Sloveniji.

 

Prepričani so da bo Leano dal ljudem nekaj, kar so nevede pogrešali:

Kot pravi Nik, je včasih najpomembnejša izkušnja, ki jo doživiš. »Leano je bil ustvarjen, da bi ljudem omogočil ustvarjanje spominov v trenutkih spontanosti..« Tadej pa doda: »Včasih je vse kar potrebujemo malo sonca ali pa oddih s knjigo v parku.« Še zdaleč pa ni to edini način uporabe tega zanimivega ležalnika. Enostavnost in vsestranskost sta tisto, kar lahko navduši posameznike, da podprejo nov slovenski projekt na platformah množičnega financiranja.

 

Leano bo tako privlačen za vse, ki dajejo poudarek na posebnost, drugačnost in vse, ki se radi zadržujejo na svežem zraku, v naravi iščejo spomladanske sončne žarke ali pa se že pripravljajo na poletni oddih. Še več udobja najdete tukaj.

 

Svoj košček k barvitosti Škisove tržnice prispeva International Ocean

Škisova tržnica je edinstvena prireditev, ki bo že čez teden dni zajela barvito kulturo, kulinariko, narečja in specifiko slovenskih krajev ter jih s pomočjo študentov prinesla v prestolnico. Študentski klubi Slovenije se bodo kot že tradicionalno predstavili na svojih stojnicah, razdeljenih na šest otočkov oziroma šest slovenskih regij. Mednarodni pridih bo Škisovi tržnici dal sedmi otoček, znan kot International Ocean.


Škisova tržnica že vrsto let združuje študente in študentke iz cele Slovenije. Da jim namreč priložnost, da se na točno določen topel pomladanski dan srečajo na enem mestu in predstavijo svoje delovanje ter običaje, kulinariko in kulturne posebnosti svojega kotička Slovenije. Letos se bodo študentski klubi srečali 7. maja na zelenici Kardeljeve ploščadi in z mimohodom ob 12. uri odprli vrata že 18. Škisove tržnice. Po uradni otvoritvi se bo 56 klubov predstavilo na stojnicah, razdeljenih na šest otočkov, ki predstavljajo šest slovenskih regij.

Posebno mesto organizator namenja medkulturnemu povezovanju in sodelovanju, zato tudi letos vabi najrazličnejše mlade, ki želijo prispevati svoj košček k barvitosti Škisove tržnice. Mladi predstavniki tujih držav se bodo predstavili na sedmem, mednarodnem otočku.

Projekt International Ocean bo v okviru 18. Škisove tržnice združeval tuje študente, prostovoljce, pripravnike, zamejske Slovence in manjšine v Sloveniji. Vsem je skupno, da želijo svoje kulturne specifike predstaviti širši javnosti skozi nastop, promocijske materiale in kulinariko, ki jo na ogled in pokušino ponudijo več kot 20.000 obiskovalcem popoldanskega programa.

International Ocean želi pokazati, da smo slovenski študenti odprti za sodelovanje in medsebojni dialog različnih kultur in narodnosti, Škisovi tržnici pa s tem dodaja širino in raznolikost. 

Odziv ŠOS na predlog nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport

Študentska organizacija Slovenije pozdravlja predlog imenovanja dr. Maje Makovec Brenčič za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Pričakujemo hitro ukrepanje in pozitivne rezultate za slovenski visokošolski prostor.
 
ŠOS pozdravlja predlog imenovanja dr. Maje Makovec Brenčič za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Po izkušnjah ŠOS je, kot prva predsednica Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) in trenutna prorektorica Univerze v Ljubljani, že do sedaj pripomogla k dvigu kakovosti izobraževanja v Sloveniji, pri svojem delovanju pa kot pomembne partnerje vseskozi vključevala tudi študente ter se predvsem izkazala kot dobra poznavalka visokošolskega prostora. 
 
Tudi v bodoče si na ŠOS nadejamo dobrega sodelovanja. Od dr. Makovec Brenčič pričakujemo, da bo upoštevala naše predloge rešitev visokošolske problematike, začela takojšnji proces usklajevanja stališč med deležniki in gradnjo nujno potrebnega Zakona o visokem šolstvu na skupnem konsenzu, ki že obstaja, ter zagotovila več sredstev za terciarno izobraževanje v prihodnjem proračunu in tudi v funkciji ministrice dajala veliko pozornosti kakovosti v izobraževanju.
 
Predsednik ŠOS Žiga Schmidt: Po preteklem obdobju in vsem aktualnem dogajanju okoli ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujemo, da se bo izobraževalni sistem in predvsem mlade tudi na vladni ravni postavilo kot eno izmed ključnih prioritet, saj se je do sedaj naredilo več škode kot koristi. Predlagana ministrica ima našo podporo, ki pa ni samoumevna saj pričakujemo hitro ukrepanje in pozitivne rezultate.

Legalizacija konoplje

V sredo, 22.4. se je ob 22. uri na Kongresnem trgu zaključil že 11. tradicionalni Marihuana marš, na katerem se je čez cel večer nabralo kar 3000 udeležencev protesta in nasprotnikov prohibicije. Na njem smo prebrali deklaracijo o legalizaciji konoplje, ki so jo protestniki množično podpisovali, predstavile pa so se tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področjem konoplje in prepovedanih drog. Svojo podporo na dogodku so izkazali tudi predstavniki Združene levice (ZL) in Socialnih demokratov (SD).

 

Skupno več kot 3000 podpisnikov deklaracije se strinja, da prohibicija konoplje ni ustrezna ureditev in da bi bilo bolje tako za družbo, za državo, kot tudi za posameznika, da se področje regulira. Vsi, ki so podpisovanje peticije zamudili, lahko svoj glas podpore še vedno oddajo na www.marihuanamars.si. Poleg predstavitve nevladnih in drugih partnerskih organizacij projekta, ki ga že enajstič organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), je dogodek spremljal pester kulturno-umetniški program: od glasbenih in plesnih nastopov, do navdušujoče predstave z ognjem.

 

Ena od najpopularnejših atrakcij dogodka je bila akcija “staro za novo” kjer so udeleženci lahko zamenjali stare ovitke papirčkov za zvijanje za nove Marihuana marš 2015 v omejeni izdaji. Na stare so lahko napisali pozitivno sporočilo in jih prilepili na t. i. Steno veselja. Ta je s svojimi stotinami praznih ovitkov služila kot spomenik svobodi ter dokazovala, da prohibicija kot ureditev na področju konoplje ni ustrezna in ne deluje, saj se prodaja enostavno prenese na črni trg, ki ni ne reguliran ne nadzorovan.

 

Da je zakonska ureditev na tem področju še kako potrebna, dokazuje tudi udeležba vidnih predstavnikov parlamentarnih strank. Protesta sta se namreč udeležila tudi Violeta Tomič, poslanka ZL, in Gorazd Prah, pobudnik iniciative LegaliZAtor stranke SD, ki sta zbrano množico ob otvoritvi nagovorila z odra. Obe stranki sta v torek, 21. aprila, ravno dan pred Marihuana maršem, predstavili svoja predloga za legalizacijo konoplje. V SD so ureditev področja konoplje uvrstili med šest prioritet, za katere se bodo v stranki zavzemali, na Marihuana maršu pa so predstavili tudi analogno verzijo LegaliZAtorja, kjer je lahko vsak mimoidoči izrazil svoje predloge glede legalizacije. V ZL pa so svoj predlog legalizacije razdelili na tri korake: od industrijske in medicinske, do rekreativne uporabe konoplje. 

 

V resoluciji za legalizacijo konoplje, ki smo jo pripravili v ŠOU v Ljubljani in je dobila že več kot 3000 podpisnikov, zahtevamo liberalnejši pristop k urejanju področja regulacije prodaje in prometa s prepovedanimi drogami. Od države zahtevamo legalizacijo osebne uporabe marihuane, bodisi v zdravstvene namene bodisi si v rekreativne. Področje mora biti regulirano v smislu zaščite uporabnikov, izvajati se mora tudi primeren nadzor nad ponudbo. Prav tako bi primerna obdavčitev državi prinesla dodatna sredstva, s katerimi se naj zagotovijo javni programi zmanjševanja škode zaradi drog in pomoči uporabnikom ter obnovi in izgradnji javne infrastrukture, kot so javne šole, zdravstveni domovi in bolnišnice.

 

Klemen Balanč, vodja projekta Marihuana marš, je z udeležbo na protestu in z izkazano podporo zelo zadovoljen: “Tako visoko število podpisov pomeni, da je družba pripravljena na spremembe. Na podlagi resolucije, podpisov peticije in rešitev, do katerih smo prišli na minuli javni tribuni o alternativnih rešitvah legalizacije konoplje v Cankarjevem domu, bomo sedaj pripravili poročilo, ki ga bomo predstavili na Komisiji Vlade RS za droge, posredovali pa ga bomo tudi vsem strankam in pristojnim ministrstvom.” Večer je Balanč zaključil z vzpodbudnimi besedami: “Se vidimo naslednje leto še v večjem številu, pa tudi, če bo legalna!”