ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Slovenskim študentom je na voljo široka paleta štipendij predvsem za študij v tujini. V prispevku je pripravljen seznam možnosti za štipendiranje – seznanite se s posameznimi programi in pohitite s svojo prijavo!

ŠTIPENDIJE

Javni razpis za financiranje štipendij v tujini za področje umetnosti, filma in kulturne dediščine

Rok za prijavo je 18.5.2015.

Ministrstvo za kulturo RS je objavil javni razpis za financiranje štipendij s pričetkom štipendiranja v šolskem letu 2015/2016 za dodiplomske študije v tujini za področje umetnosti, filma in kulturne dediščine.

Štipendije italijanske vlade

Rok za prijavo je 13.5.2015.

Italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve za akademsko leto 2015/2016 slovenskim državljanom nudi štipendije za raziskovalne namene ter za študij na italijanskih univerzah.

Konfucijeve štipendije za jesen 2015

Rok za prijavo je 30.5.2015.

Tudi v letu 2015 Hanban (Državni urad za kitajski jezik v Pekingu) razpisuje Konfucijeve štipendije za jesen 2015. Prijave potekajo od februarja do maja. Za pridobitev štipendije je potrebno opraviti izpit HSK ter HSKK (ustni izpit).

Razpis štipendij Litve za akademsko leto 2015/2016

Rok za prijavo: različno.

Litva za študente Slovenije za leto 2015/2016 razpisuje štipendije za daljši in krajši študij, kratka obdobja raziskovalnega delo ter štipendije za poletni študij v letu 2015.

Javni razpis štipendij za doktorski študij na European University Institute (EUI) za leto 2015

Rok za prijavo je 29.5.2015.

Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendije Ad futura za izobraževanje največ petim (5) vlagateljem za štiriletni doktorski študij na European University Institute (v nadaljevanju: EUI), ki bodo sprejeti in se bodo v 1. letnik vpisali v študijskem letu 2015/2016, pri čemer zadnje leto študija financira EUI.

Razpis za štipendije Erasmus Mundus

Rok za prijave: različno (glede na smer magisterija ali doktorata).

Skupni magistrski in doktorski študijski programi, ki so bili izbrani v okviru programa Erasmus Mundus, so objavili razpis za dodelitev štipendij za programe, ki se začnejo v akademskem letu 2015/2016.

Razpisi štipendij v Republiki Avstriji za tuje študente za šolsko leto 2015/16

Štipendijski program Franz-Werfel (4-9 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015.
Štipendije Richarda Plaschke (4 – 18 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015.
Štipendijski program Ernsta Macha. Rok za prijavo: 1. marec 2015.

Štipendijski program za mlade raziskovalce Andalucía talent Hub Fellowship

Prijavi se čim prej!

The Andalusian Knowledge Agency (AAC) razpisuje 50 štipendij za mlade raziskovalce. Štipendije trajajo 2 leti in so sofinancirane v okviru programa Marie Curie. Štipendija nudi raziskovalcem opravljanje raziskovalnega dela na najbolj prestižnih raziskovalnih institucijah.

Vir: L’mit

PRAKSE IN PRIPRAVNIŠTVA

Mednarodno pripravništvo v trženju in programiranju v Veliki Britaniji

ESPA UK (European Student Placement Agency) je zaposlovalna agencija, ki išče najboljše evropske študente za pripravništva v Veliki Britaniji. Pripravništva vključujejo pokrite stroške bivanja in prevoza, vendar niso plačana, razen če ni drugače individualno določeno.

V okviru projekta Zdravi maj se bo v nedeljo, 10. maja v Taverni in na Carpacciovem trgu v Kopru odvijala tradicionalna Zdrava ŠOUP tržnica.

Na stojnicah se bodo predstavljali različni akterji s področja zdravega načina življenja. Udeleženci bodo lahko okušali zdrav korenčkov namaz, izmerili telesno sestavo, izvedeli veliko o zdravi prehrani, primerni količini gibanja in še mnogo drugega. 

Dogodek bo obogatil pester spremljevalni program s plesnimi in glasbenimi nastopi,  ter različnimi športnimi aktivnostmi.  Program bo povezoval na Obali zelo priljubljen radijski voditelj in glasbenik, Žiga Rustja.

Dogajanje v Taverni:

16.00: Otvoritev Zdrave ŠOUP tržnice

16.10 – 16.15: Nagovor predsednika ŠOUP

16.15 – 16.40:  Nastop: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem

16.40 – 17.00:  Nastop: Plesna šola FIONA

17.10 – 17.55:  Nastop: Klub KINETIC STUDIO

18.05 – 18.15:  Nastop: Plesno društvo ELITE

18.40 – 18.50:  Nastop: STUDIO DEUSA 

18.50 – 19.05:  Nastop: Baletno društvo Sežana

19.05 – 19.25:  Nastop: Plesna šola SWANK Lucija

20.00 – 21.30:  Nastop: ORANGE JUICE BAND

Dogajanje na Carpacciovem trgu:

16.00 – 19.30: Kvalifikacije za igro ŠOUP-ova raketa
17.00 – 19.00: Delavnica poslikave obraza (Restavracija Labirint)
17.00 – 19.00: Delavnica izdelave dišeče kopalne soli z Gajo Jenko
18.00 – 18.30: Pravljična joga za otroke (vodi Klub KINETIC STUDIO)
19.30 – 20.00: FINALE igre ŠOUP-ova raketa

Udeležbo lahko potrdiš na Facebook-u.

Ko ozračje napolnijo kultura, kulinarika in zabava.

V Ljubljani se je včeraj odvijala že 18. Škisova tržnica. Zveza ŠKIS, 56 študentskih klubov iz vse Slovenije in s soncem obsijano prizorišče so na Kardeljevo ploščad privabili več kot 22.000 glavo množico.

Slovenska prestolnica je bila včeraj v znamenju tradicije, kulture, kulinarike in mladih. Travnato igrišče na Kardeljevi ploščadi je ob 12. uri postalo prizorišče študentskih klubov iz vse Slovenije, ki so pokazali, da se na Škisovo tržnico niso prišli le zabavati. V jutranjih urah so postavili svoje stojnice in kaj hitro je na Kardeljevi zadišalo po belokranjski pogači, ocvirkovi pogači, kranjski klobasi, ajdneku, idrijskih žlikrofih, tolminski friki in drugih specialitetah, ki so jih študenti prinesli iz svojih krajev na pokušino v veliko mesto.

V popoldanskem delu prireditve so klubi predstavljali lokalno kulturo in tradicionalne slovenske jedi, na odru pa so se zvrstile številne programske točke. Zgodnje obiskovalce je pozdravila predsednica Zveze ŠKIS Špela Oset ter župani iz različnih slovenskih regij, na glavnem odru pa se jim je pridružil in mlade pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Prireditev je v popoldanskih urah s svojim obiskom počastil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, stojnice študentskih klubov pa sta obiskali še evropska poslanka Tanja Fajon ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Več kot dobra udeležba v popoldanskem času je razkrila, kje tiči skrivnost uspeha Škisove tržnice. Včerajšnje vzdušje gre vse prej kot lokaciji pripisati 56 študentskim klubom, ki so pod okriljem Zveze ŠKIS že 18. leto zapored naredili pravo uverturo v maj.

V večernih urah so študenti umaknili stojnice in naredili prostor obiskovalcem, ki jih je prireditev privabila z obljubljenim koncertnim programom. Škisovo tržnico so obiskali predvsem mladi, med študentskimi stojnicami pa so se čez dan sprehajali tudi nekoliko starejši, a mladi po srcu, ki so ob pokušanju dobrot čakali na večerni koncert in zimzelene pesmi Parnega valjaka. Poleg velikana hrvaške pop-rock scene so glasbeno vzdušje vse tja do druge ure zjutraj ustvarjali tudi Dare Acoustic, Greg & Domine, Imset, Banditi, Hamo & Tribute 2 Love, Orlek, Mi2, Klemen Klemen, Help! A Beatles Tribute Band ter mladi zmagovalci Škisolova – D’Šups Bend.

Na malem prizorišču so za ljubitelje elektronske glasbe skrbeli Blubird, Alex Ranerro, The Lickerz, Matteo Kunst, Clay Clemens, DY A-Lone in DJ MC Berny.

Zveza ŠKIS je s selitvijo prireditve na novo lokacijo zapisala novo zgodbo o uspehu. Cilj letošnje Škisove tržnice je bil dosežen, kar je potrdilo več kot 22.000 nasmejanih obiskovalcev.

V prestolnici bo danes že 18. leto zaživela Škisova tržnica, ena najbolj unikatnih prireditev za mlade v Sloveniji. Na zelenico Kardeljeve ploščadi bo s pomočjo študentskih klubov prinesla barvito kulturo, kulinariko, narečja in specifiko slovenskih krajev. Vrata bo odprla ob 11.30 ter obiskovalce z izjemnim programom privabljala vse do jutra naslednjega dne.

V Ljubljani se obeta nepozaben majski dan. Ob 11.30 se bodo na zelenici Kardeljeve ploščadi odprla vrata že 18. Škisove tržnice. Ob 12. uri bodo prireditev z mimohodom otvorili študentski klubi, ob 12.30 pa bo sledila uradna otvoritev s slavnostnimi govorci. Med drugimi bo Škisovo tržnico obiskal župan Mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković. Sledil bo še pozdrav županov iz posamezne regije, otvoritveni del pa bodo s svojim nastopom zaključile Trebanjske mažorete. 

Klubske stojnice bodo v popoldanskih urah prizorišče kulture, kulinarike, običajev in tradicije slovenskih krajev. Klubi, razdeljeni na šest otočkov oziroma šest slovenskih regij, bodo prizorišče preobrazili v pomanjšano različico Slovenije. Širino in raznolikost bodo Škisovi tržnici dodali mladi predstavniki tujih držav, združeni na sedmem, Mednarodnem otoku, kjer bo dišalo po kulinaričnih dobrotah iz tujine.

Kulinarični izbor bo pester, manjkalo pa ne bo niti zdravih prigrizkov in napitkov, ki jih bodo na ‘EKO otočku’ ponujale Zveza študentskih klubov Slovenije, Študentska organizacija Slovenije ter študentske organizacije univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. V ekološkem duhu se bo tudi letos sproti pobiralo in ločevalo odpadke ter spodbujalo k zmanjševanju zavržene hrane. 

Obiskovalcem bo poleg svežih dobrot postreženo z nagradnimi igrami, slackline-om, chill-out kotičkom, skate contestom in zorbingom, prizorišče Škisove tržnice pa bo prvič v njeni zgodovini moč videti z višine 50 metrov, saj je za adrenalinske navdušence organizator v Ljubljano pripeljal kar bungee jumping.

Zvečer se bo dogajanje preselilo pred glavni koncertni in elektronski oder. V več kot sedmih urah glasbenega programa, s pričetkom ob 16.30, se bo na glavnem odru zvrstilo kar 11 glasbenih skupin: Dare Acoustic, Greg & Domine, D’šups Bend, Imset, Banditi, Hamo & Tribute 2 Love, Orlek, Mi2, Parni Valjak, Klemen Klemen in Help! A Beatles Tribute Band, Collegium Clubbing elektornski oder pa bodo zatresli: Blubird, Alex Ranerro, The Lickerz, Matteo Kunst, Clay Clemens, DY A-Lone in DJ MC Berny.

V javnosti se vedno več razpravlja o konoplji in njenih zdravstvenih učinkovitostih, kljub temu, da sta v Sloveniji uporaba in gojenje konoplje z zakonom prepovedana, saj je še vedno determinirana kot prepovedana droga. Tomaž Koren, vodja prvega spletnega projekta o konoplji Konoplja.org, se aktivno zavzema za spremembe na področju uporabe konoplje v medicinske namene že od leta 1997. Koren, ki je tudi predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, poudarja, da v teoriji lahko naredimo veliko, »v praksi pa se izkaže, da so spremembe na področju drog dolgotrajne,« in zahtevajo pozitivno politično glasovanje in obravnavanje večine v parlamentu.

Kdaj in kako se vam je prvič pojavila ideja o aktivnem delovanju na področju zmanjševanja škodljivih posledic uporabe drog, predvsem konoplje?

Pravzaprav je bila moja samo ideja, vse ostalo je bilo skupno delo približno 12 ljudi, ki so pokrivali vsak svoje področje. S timskim delom in pristopom smo prišli do zasnove Konoplja.org, njenega delovanja in pristopa zmanjševanja škode pri uporabi konoplje. Ta ideja se je pojavila leta 1996, 1997 pa smo na spletu predstavili prvo slovensko spletno stran o konoplji, www.konoplja.org, leto kasneje pa smo ustvarili tudi spletni forum o konoplji.

Kako oziroma na kakšen način ste potem razširili to idejo in kakšna bi po vašem mnenju morala biti zakonska uredba na tem področju?

Kakšna mora ali kakšno bi želeli imeti uredbo je stvar dogovora, ki vključuje tisto, kar si želimo in tisto, kar lahko naredimo. V teoriji lahko naredimo veliko, v praksi pa se izkaže, da so spremembe na področju drog dolgotrajne, saj je tu 50 let takšnih in drugačnih teorij, ki so slonele na politiki, predstavljeni leta 1961. Naj povem, da sama konvencija jasno opredeljuje, kaj se lahko naredi in kaj ne, tudi to, da lahko država izstopi iz konvencije in ponovno vstopi s pridržkom. Sama konvencija nam da veliko več možnosti, kot si mislimo, samo za vse to je potrebna politična večina v parlamentu. Prav tako država lahko dovoli uporabo konoplje s pridržkom in začasno dovoli njeno uporabo, kar določa 49. člen Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, ki omenja tudi rabo konoplje, konopljine smole, izvlečkov in tinktur konoplje za nemedicinske namene in podobno.

Kako bi ocenili razvijanje ideje in odziv javnosti takrat in danes?

Z mojega področja dela lahko rečem, da so odzivi javnosti skoraj enaki, pozitivni, nikoli nismo imeli spor z delovanjem organizacije Konoplja.org. Z našim delovanjem je takratni Urad za droge dobil sogovornika, ki se je ukvarjal s konopljo. Konoplja.org je namreč že leta 2001 podala zahtevek za medicinsko konopljo. Dosegli smo, da se je Urad za droge takrat resno zavzemal za medicinsko konopljo, vendar so na žalost Urad za droge ukinili. Prav tako smo leta 2004 podali zahteve za umestitev konoplje v nacionalni program na področju drog 2004-2009, vendar smo bili neuspešni, saj so naš predlog zavrnili. Takrat sem bil najmlajši član ekipe in tako smo se prvič spoznali z birokracijo.

Koliko se je na tem področju spremenilo in kaj je k temu najbolj pripomoglo?

Definitivno so k spremembam danes pripomogle generacije in tu moram seveda pohvaliti tudi druge nevladne organizacije, ki aktivno delajo na področju konoplje. Vsa vsebina je pripeljala tako daleč, da smo se o konoplji začeli pogovarjati malo širše in lahko vidimo, da je več kot droga.

Katere nazive ste si pridobili z aktivnim delovanjem oziroma kje vse ste sodelovali ter čemu se najbolj posvečate danes?

Aktivnih nazivov je bilo in je veliko. Trenutno sem predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, član Vladne komisije za droge RS, ki zastopa NVO organizacije – v komisiji sva dva predstavnika NVO in pa vodja organizacije Konoplja.org.

Kako bi legalizacija konoplje vplivala na farmacevtsko industrijo?

Legalizacija ne bo vplivala na farmacevtsko industrijo. Farmacevtska podjetja imajo že možnosti, da izdelujejo zdravila, ki vsebujejo kanabinoide. Razvoj tega področja pa se je intenzivno začel že leta 1995.

Kako lahko uživanje konoplje slabo vpliva na posameznika in kaj k temu najbolj pripomore?

Konoplja lahko različno vpliva na posameznika. Upoštevati moramo okolje in prostor, v katerem se posameznik nahaja in seveda njegovo počutje. Kakšna bo pa izkušnja, pa je seveda odvisno tudi od same substance, torej razmerjem med vsebnostjo THC-ja in CBD-ja. Problem današnje konoplje je predvsem v tem, da konoplja ni močnejša, ampak ji je odvzet CBD.

Kaj pomeni, da je konoplji odvzet CBD in zakaj je to problem?

Problem je v tem, da se je od leta 1997, ko se je trg konoplje v Sloveniji odpiral, je na trg prišla konoplja, uvožena iz Nizozemske, ki se je imenovala Skunk. Takrat se je trg tudi intenzivno spremenil, saj so pred tem Slovenci gojili konopljo, ki so jo vrsto let pridelovali ali uvozili semena iz Indije, Nepala in podobno. Ta semena niso imela visoke vsebnosti THC-ja, ampak so imele še to prednost, da so vsebovala tudi CBD, ki je vplival na bolj pozitivno izkušnjo pri kajenju konoplje, saj CBD ublaži delovanje THC-ja. Do uvedbe medicinke konoplje so bila na trgu samo semena z visoko vsebnostjo THC-ja in skoraj nič CBD-ja. Na podlagi tega se je potem razvila teorija, da je konoplja močnejša, kar je napačno razmišljanje. Odvzeli smo ji CBD in s tem povečali možnost negativnega vpliva THC-ja, kar pa recimo povzroči povečano anksioznost, strah in podobne negativne izkušnje. Sedaj se na trgu ponovno lahko dobijo semena, ki vsebujejo CBD ravno zaradi potrebnosti te sestavine pri uporabi konoplje v terapevtske namene. 

Na podlagi česa bi lahko posamezniku določili, ali in koliko konoplje sme zaužiti?

Tega se teoretično ne da določiti, ker vsak posameznik variira v uporabi. Niti ni določeno, koliko sme – to je odvisno od posameznikove odgovornosti do tega. Lahko pa seveda to mejo predpiše država.

Ali bi lahko redno kajenje marihuane oziroma konoplje opisali kot zlorabljanje le-te?

Ne in ja – odvisno od primera in od tega, kako vsak posameznik določa oziroma vidi pojem zloraba. Sicer stroka jasno določa, kaj je zloraba. Torej, ali je zloraba, da ves dan kadi marihuano in nič drugega ne počne, ali da vsak dan kadi marihuano in počne tudi kaj drugega. 

Ana Planinšek

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) 12. maja pripravlja tradicionalni »zaključek« študijskega leta – Lampiončke 2015. Dnevno dogajanje bo potekalo na zelenici pred Pedagoško fakulteto, osrednji večerni dogodek pa ob UŠC Leona Štuklja v študentskem naselju Gosposvetska. Na glavnem in elektro odru se bo predstavilo več kot 10 izvajalcev, glavni zvezdi pa bosta skupini Šank Rock in S.A.R.S.

Lampiončki, simbol študentskih iger, letos praznujejo že 35 let in so že desetletja stalnica namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru. S svojo tradicijo so prerasli v edini pravi študentski praznik in v enega največjih dogodkov na prostem v Sloveniji, ki vsakoletno združuje množice mladih.

ŠOUM tudi letos poziva občane Mestne občine Maribor, da so v času dogajanja strpni do mladih, organizator pa bodo tudi letos pozval mlade k odgovornem ravnanju z odpadki ter poskrbel, da bodo prizorišča in okolica naslednje jutro očiščena.

Alen Brkić, predsednik ŠOUM dodaja: »Študenti želimo javnosti pokazati, da se znamo zabavati in hkrati ravnati odgovorno. To smo pokazali že preteklo leto in verjamemo, da bo letos še boljše. Lampiončki bodo že 35. leto mladim omogočili sprostitev pred obdobjem, ko se jim približujejo ključne študijske obveznosti.«

Vstop na letošnje Lampiončke bo tako kot vsa leta doslej povsem brezplačen za vse generacije. Od različnih lokacij v Mariboru, do samega prizorišča, je za vse obiskovalce na dan dogodka organiziran brezplačni krožni avtobusni prevoz.

Dnevni program (travnata ploščad ob Pedagoški fakulteti):

10:00 – pričetek »grilanja« (obvezna prijava ekip, ki morajo po končanem pikniku pospraviti svoje prizorišče)

14:00 – Lampiončkove igre (tekmovanje v tradicionalnih študentskih športnih igrah)

16:00 – Red Bull Gravity Challenge (iskanje izvirne rešitve v spuščanju jajca z višine)

Več na: www.soum.si

Prva pomoč, ki sta jo za žrtve potresa zbrali Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Fundacija Študentski tolar, je že prispela v Nepal, natančneje med prebivalce vasi Jyamrung in okoliških vasi. Tam jo slovenska prostovoljca Matjaž Pinter in Eva Pivač usmerjata k pomoči potrebnim, ki so izgubili vse, vključno s streho nad glavo. Do sedaj smo skupaj zbrali več kot 500 evrov, s katerimi smo založili več kot 200 družin z osnovnimi potrebščinami, kot so šotori, odeje, zdravila, hrana in obleke. Zaradi nižjega standarda lahko namreč družina v Nepalu preživi čez mesec že zgolj s 30 evri, zato prav vsak evro šteje.

Sredstva, ki smo jih zbrali ljubljanski študentje, so zagotovile prvo pomoč, ki so jo do sedaj dobili prebivalci omenjene vasi, saj državna pomoč prihaja počasi in v premajhnem obsegu. Njihovo situacijo pa še poslabšujejo trenutne vremenske razmere in popotresni sunki ter dejstvo, da se čez mesec dni že začne dolgotrajno monsunsko obdobje. Ob popolnoma uničenih in premočenih cestah trenutna pomoč prihaja v prave roke predvsem zaradi požrtvovalnosti in truda prostovoljcev.

Eva in Matjaž sta se povezala z domačinom Rajeshem Itanijem, čigar družina iz Jyamrunga je prav tako med nesrečneži, ki jih je potres hudo prizadel. Preko svoje turistične agencije, prijateljev in s slovenskima prostovoljcema skupaj dostavljajo nujne življenjske potrebščine do oddaljene vasice. Slovenca sproti poročata o napredku, poslala pa sta tudi fotografije s terena, ki pričajo o tamkajšnjih razmerah. Objavljamo jih tudi na Facebook strani ŠOU v Ljubljani in so dostopne na tej povezavi.

Sredstva še vedno lahko nakažete na TRR Fundacije Študentski tolar, zbiramo pa jih tudi po nekaterih ljubljanskih fakultetah.

TRR za zbiranje sredstev:

SI56 0510 0801 2265 739 (ABANKA d.d.)

namen plačila: Nepal

Fundacija Študentski tolar, Kersnikova 4, Ljubljana

Avtobusna postaja Ljubljana odpira pot k Škisovi tržnici in nagrajuje.

Škisova tržnica se ponaša tudi z nazivom prve slovenske EKO prireditve. O tem, kako pomembno je ustrezno ravnanje z odpadki pri varovanju okolja, bo organizator osveščal tudi na sami prireditvi s sprotnim ločevanjem, odvažanjem in recikliranjem odpadkov. Eko koncept Škisove tržnice podpira tudi Avtobusna postaja Ljubljana, ki na ekološko pot prireditve stopa v dobesednem pomenu.

Javni avtobusni prevoz predstavlja okolju prijazen, varen ter ugoden način prevoza, zato Avtobusna postaja Ljubljana z akcijo ‘Potuj z busom – ugodno, varno, udobno in okolju prijaznejše’ študente in njihove prijatelje spodbuja k uporabi javnega avtobusnega prevoza ter ob nakupu vozovnice katerekoli linije pri okencu avtobusne postaje podarja 5 glavnih nagrad (bungee skok na Škisovi tržnici), 30 pisal za tablice ter uradni Škisov balonček, s katerim lahko svojo podporo ekološki ozaveščenosti mladih izrazijo tudi kupci vozovnic.

Avtobusna postaja Ljubljana poleg prodaje avtobusnih vozovnic opravlja rezervacijo sedežev, omogoča nakup vozovnic preko spletne strani www.ap-ljubljana.si in samopostrežnih avtomatov E-kart, z vsemi informacijami o voznih redih in cenah pa je na voljo tudi preko telefonske številke 1991 od 7. do 20. ure.

Obiskovalce Škisove tržnice – predvsem mlade – k uporabi avtobusov spodbuja tudi Zveza ŠKIS. Skupaj lahko namreč naredimo bistven korak naprej k zmanjševanju onesnaževanja okolja, pa tudi večji prometni varnosti. Na dan prireditve bosta med centrom in Kardeljevo ploščadjo krožila dva Škisobusa, za brezskrben obisk prireditve pa avtobusni prevoz v Ljubljano že organizirajo Klub mariborskih študentov, Študentski klub Slovenskih Goric ter Klub radovljiških študentov. K uporabi avtobusov organizator poziva tudi ostale študente po Sloveniji.

Povabite na Škisovo tržnico čim več svojih prijateljev, uživajte v zanimivem, pestrem in zabavnem programu in se z avtobusi varno vrnite domov. Blagajne Avtobusne postaje Ljubljana so odprte od 5.00 do 22.30, več informacij pa je na voljo tudi na povezavah:

– www.ap-ljubljana.si

– www.facebook.com/apljubljana

– www.twitter.com/apljubljana

– plus.google.com/+apljubljanaSI

Nepal si še vedno ni opomogel od hude katastrofe, ki je državo prizadela v petek, 24. aprila, ko je močan potres z magnitudo 7.9 po Rihterjevi lestvici stresel tla pod nogami tamkajšnjih prebivalcev. Po neuradnih podatkih je prizadetih približno 8 milijonov ljudi, od katerih jih je premnogo ostalo brez strehe nad glavo. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) tako skupaj s Fundacijo Študentski tolar organizira humanitarno akcijo, s katero zbiramo sredstva za žrtve potresa.

Veliko družin je ostalo brez domov, zato je potrebna takojšnja pomoč, da se prepreči možnost epidemij in omili posledice nesreče, predvsem na najbolj prizadetih območjih na podeželju. Z akcijo bosta ŠOU v Ljubljani in Fundacija Študentski tolar nudila direktno pomoč žrtvam potresa in jim priskrbela nujne življenjske potrebščine, ki jih v teh časih hudo primanjkuje. Vsa sredstva bodo namenjena pomoči prebivalcem vasi Jyamrung, kjer živi 4800 ljudi, ki so v minuti ostali brez varnega zavetja doma. V vasici je približno 95 % hiš tako poškodovanih, da v njih ni mogoče živeti, mnoge izmed njih pa so popolnoma porušene. Večina ljudi je zaenkrat zgolj srečna, da so živi.

Iz Jyamrunga prihaja tudi v Katmanduju živeči Rajesh Itani, čigar družina je utrpela hude posledice, zdaj pa želi preko svoje turistične agencije in prijateljev pomagati prizadetim domačinom. K njegovi akciji, ki bo v naslednjih dneh oskrbela vas z najnujnejšimi potrebščinami, sta se pridružila tudi slovenska prostovoljca Eva Pivač in Matjaž Pinter, mlad par, ki je v državi opravljal antropološko raziskavo. Takoj po potresu, ki sta ga k sreči preživela brez poškodb, sta priskočila na pomoč domačinom, zdaj pa pozivata vse, da tudi sami pripomorejo po svojih močeh. »Večina prebivalcev vasi je sedaj brez doma, spijo na odprtem, velik problem jim predstavlja tudi oskrba s pitno vodo in hrano. Radi bi pomagali družinam in prijateljem«, je Matjaž povedal za Fundacijo Študentski tolar. Včeraj, 30. aprila, sta že dostavila prve pakete osnovnih potrebščin in zdravil 59 družinam Jyamrunga, o dogajanju pa redno poročata preko svojih Facebook profilov.

Vse, ki želite tudi sami priskočiti na pomoč žrtvam potresa v Nepalu, pozivamo, da sredstva nakažete Fundaciji Študentski tolar, prostovoljne prispevke pa bomo zbirali tudi po fakultetah preko posameznih študentskih organizacij visokošolskih zavodov (ŠOVZ).

Informacijska točka Europe Direct Maribor, ki deluje v okviru Zavoda PIP, je za teden Evrope pripravila informacijsko kampanjo. Kampanja se bo osredotočila na informiranje lokalnega prebivalstva o prioritetnih področjih delovanja Evropske komisije do leta 2019 in zbiranje mnenj obiskovalcev o Evropski uniji. Potekala bo v štirih regijskih upravnih središčih Slovenski Bistrici, Mariboru, Ptuju in Ormožu.

Namen letošnje informacijske kampanje je izpostaviti prioritetne usmeritve Evropske komisije za obdobje od leta 2014 – 2019, ki jih je ob prevzemu mandata predstavila Evropska komisija pod vodstvom Jana-Clauda Junckerja. Te so med drugimi: nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe, povezan digitalni enotni trg, bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija.

Informacijska kampanja je hkrati tudi priložnost, da obiskovalci izrazijo svoje mnenje, pobude, pomisleke o Evropski uniji. Obiskovalcem bo na voljo mnenjska tabla »Predlagam EU« na katero bodo lahko zapisovali svoja mnenja in predloge.

Posebna pozornost bo namenjena informiranju lokalnega prebivalstva o evropskem letu za razvoj, ki poteka pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. Leto 2015 je prvo evropsko leto posvečeno zunanjim ukrepom Evropske unije in je izjemna priložnost za Evropsko unijo ter njene države članice, da predstavijo svoja prizadevanja pri odpravljanju revščine po svetu.

Informacijska kampanja bo potekala v/na:

–      Slovenski Bistrici (Trg svobode), v ponedeljek 4.5. od 8. do 13. ure,

–      Mariboru (Qlandia), v ponedeljek 4.5. od 14. do 20. ure

–      Ormožu (Kerenčev trg), v torek 5.5. od 8. do 13. ure in

–      Ptuju (Qlandia), v torek 5.5. od 14. do 20. ure.

V okviru informacijske kampanje bodo obiskovalci prejeli informativne publikacije na temo EU.