Teden zame, 25. maj – 31. maj

E-svetovalnica društva za psihološko svetovanje Kameleon, predsednik društva Darko Mihael Čibej in podpredsednica društva Anja Goršek.

Brezplačno spletno psihološko svetovanje namenjeno vsem 

Društvo za psihološko svetovanje Kameleon  je nastalo leta 2010 na pobudo predsednika društva Darka Mihaela Čibej in podpredsednice Anje Goršek, ki sta bila takrat še študenta psihologije. Z ostalimi prostovoljci so istega leta postavili spletno stran in prvi v Sloveniji začeli z brezplačnim psihološkim svetovanjem preko elektronske pošte. Leta 2012 so dodali psihološko svetovanje, ki poteka anonimno v živo preko spletnega pogovora, tipkanja, s strokovnjakom iz področja psihologije ali psihoterapije.  Svetovanje je namenjeno vsem – ne glede na status, starost ali druge osebne podatke – ki bi potrebovali psihološko svetovanje, pomoč, podporo ali usmerjen pogovor.

Društvo Kameleon v tednu od 25. do 31. maja ob svoji peti obletnici prireja »Teden zame«. V tem tednu je glavni namen društva, da udeleženci naredijo nekaj dobrega za sebe in svoje dobro počutje ter ponovno poiščejo stik s samim seboj. Predstavljenih bo devet delavnic skozi ves teden, ki bodo potekale od ponedeljka do petka vsak dan ob 18. uri. V soboto bosta predstavljeni dve delavnici ob 9. uri in ob 17. uri ter v nedeljo prav tako dve delavnici ob 9. uri in 15. uri. Delavnice bodo potekale na Poljanski cesti 26. Cena vsake delavnice posebej je 50 evrov, s popustom za dijake, študente in upokojence, število mest prijav pa je omejeno.   

Kakšen je bil sprva namen društva Kameleon in kako je pravzaprav nastalo?

Osnovni namen društva je že od samega začetka nuditi brezplačno in anonimno internetno psihološko svetovanje otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim v stiski in organizacija prireditev za ozaveščanje javnosti o pomembnosti duševnega zdravja. Povod za ustanovitev je bilo opažanje, da je dostop do psiholoških in zdravstvenih storitev pogosto pogojen s prihodkom in zaposlitvenim statusom, obenem pa so marsikdaj čakalne vrste za psihologa ali psihoterapevta predolge. Po našem mnenju bi morale biti psihološke storitve dostopne prav vsakomur, ne glede na status ali finančno stanje. Tako smo na nek način ustanovili prvo psihološko internetno »sos točko« v Sloveniji. Človeku, ki se nahaja v stiski, namreč marsikdaj pomaga že tolažilna beseda, rahla spodbuda in zavedanje, da vedno obstaja pot iz stiske ter da je nekomu mar za to, kar prestajamo.

Kako se je  neprofitno društvo razvijalo?

Leta 2010 smo postavili spletno stran www.svetovalnicakameleon.si  in hkrati začeli z brezplačnim psihološkim svetovanjem preko elektronske pošte. Na spletni strani že od začetka objavljamo prispevke na psihološke tematike, zanimive prav za vsakogar. Prispevke pripravljamo posebej za otroke, mladostnike, odrasle in starejše, v kategoriji ‘Teme za vse starosti' pa so združene teme, ki presegajo starostne okvirje in so zanimive za vse, na primer več o pozitivni psihologiji, komunikaciji, osebnostnih motnjah in podobno. Konec leta 2012 smo na spletno stran dodali še psihološko svetovanje v obliki, kot poteka še danes – preko spletnega pogovora s strokovnjakom iz področja psihologije ali psihoterapije. Pogovor poteka anonimno v živo preko tipkanja. Društvo se je skozi čas razvijalo s pomočjo vključevanja prostovoljcev, sodelovanja na razpisih in vključevanjem na brezplačna izobraževanja ter s pomočjo donacij. S pomočjo vsega naštetega smo hkrati tudi razvili svojo socialno mrežo z drugimi inštitucijami, s katerimi sodelujemo.

Na kakšen način ste iskali prostovoljce za delo in koliko se jih je do danes pridružilo društvu?

Prostovoljce smo iskali preko poznanstev, spletnih strani, namenjenih oglaševanju prostovoljskega dela, mailing list ustreznih fakultet, oglasov na študentskih servisih in preko tiskanega materiala, ki smo ga dostavljali na fakultete. Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas – tako se sedaj prostovoljci na nas pogosto obrnejo kar sami, po priporočilu prijateljev in znancev, pa tudi nekaterih profesorjev, saj imamo v društvu omogočeno opravljanje prakse za študente psihologije in psihoterapije. Do sedaj se nam je pridružilo že preko 150 prostovoljcev.  

Kako strokovnjaki ocenjujejo spletno svetovanje – ali je še vseeno bolj učinkovit pogovor na štiri oči?

To je še relativno neraziskano področje, ki ima tako svoje slabosti, kot tudi svoje prednosti. Pri samem svetovanju je psihološko svetovanje preko spleta lahko bolj učinkovito, saj je bolj neosebno, kar pomeni, da se oseba lažje odpre. Pri daljši obravnavi, terapiji, pa je manj učinkovito, saj se zelo redko vzpostavi tako pristen stik, kot se vzpostavi pri pogovoru v živo.

Komu je namenjeno e-svetovanje?

Namenjeno je vsem, ki bi potrebovali psihološko svetovanje, pomoč, podporo ali pa zgolj usmerjen pogovor, ne glede na njihov status, starost ali druge osebne podatke. Potrebujejo le dostop do interneta, ki je dostopen večini, če ne od doma, pa vsaj z javnih točk z brazplačnim internetom.

Kako ljudje lahko izvejo za e-svetovanje?

Ljudje za e-svetovanje lahko izvejo preko Facebook strani društva, uradne spletne strani društva www.svetovalnicakameleon.si, spletnih strani inštuticij, s katerimi sodelujemo, v tiskani obliki preko naših letakov in plakatov, ki se nahajajo pretežno po javnih inštitucijah – šolah, fakultetah, zdravstvenih domovih, občasno pa se pojavljamo tudi v tiskanih, elektronskih in televizijskih medijih.

Koliko ljudi se je odzvalo na  e-svetovanje na začetku in kakšno je število danes?

Na začetku je bil odziv relativno velik, kar je bila tudi posledica precejšnjega vlaganja v tiskano oglaševanje, predvsem letaki, potem pa je fluktuiral. Ponavadi je porast svetovanja v januarju in okrog praznikov in počitnic, ko imajo ljudje več časa zase. Število pogovorov na teden niha od 15 do 20, zelo redko je manj ali več.

Kakšen je v povprečju odziv ljudi na svetovanje?

V povprečju so ljudje zadovoljni s tem, da imajo na voljo strokovnjaka s področja psihologije ali psihoterapije, ki jim nudi pozornost in oporo, ter jim svoj čas nameni brezplačno. Ponavadi so zadovoljni tudi z zaključki pogovorov. Občasno pa dobimo vtis, da kdo ni bil povsem zadovoljen, po drugi strani pa dobimo kdaj tudi naknadne povratne informacije ljudi, ki nam pišejo kasneje, kako so stvari reševali naprej in se nam zahvalijo za pomoč.

S kakšnimi psihološkimi težavami se ljudje največkrat srečujemo po vašem mnenju?

Najbolj pogoste teme, ki se pojavljajo v spletni svetovalnici, so vezane na medosebne odnose, predvsem partnerske, pogosto pa tudi vzgojne ali pa gre za slabo komunikacijo posameznikov s svojim okoljem.

Kako lahko sami preventivno najučinkoviteje poskrbimo za svoje duševno zdravje?

Sami lahko najučunkoviteje poskrbimo za svoje duševno zdravje s tem, da si zmanjšujemo vsakdanji stres, kar denimo pomeni, da prevzemamo samo svoj del odgovornosti, upoštevamo svoje in tuje potrebe, ustvarimo sebi ustrezen tempo življenja in podobno. Pomembno je, da razvijamo odpornost na stres, kar lahko dosežemo s športom, zdravo prehrano, meditacijo, jogo, religijo, skratka karkoli, da nam pomaga pri premagovanju ovir v življenju. Poskrbimo pa lahko tudi na način vzpostavljanja zdravega osebnega okolja na primer z dobrimi odnosi z ljudmi okrog sebe, razvito socialno in čustveno podporno mrežo, primernim delovnim mestom, primerno komunikacijo in podobno.

Ana Planinšek

Država varčuje na mednarodnih izkušnjah študentov

Študentje smo zopet na udaru s strani varčevalnih ukrepov s strani države: tokrat so kratko potegnili tisti, ki so bili sprejeti na študijsko izmenjavo oziroma prakso v tujino. Študentje Univerze v Ljubljani (UL) so namreč včeraj s strani Službe za mednarodno sodelovanje UL prejeli obvestilo, da so se pogoji za pridobivanje finančne pomoči za Erasmus+ mobilne izmenjave in prakse v letu 2015/2016 bistveno spremenili. Tako mnogi, ki jim je tovrstna finančna pomoč predstavljala edini način, da pridobijo študijske oziroma praktične mednarodne izkušnje, ostajajo v precepu, ali se bodo izmenjave sploh lahko udeležili.

Študentje lahko v sklopu programa Erasmus+, ki ga sicer financira Evropska unija, mednarodne izkušnje pridobijo na dva načina: v sklopu študijske prakse v tujini, kjer opravljajo prakso pri enemu od tujih podjetij, ali v slopu študijske izmenjave, kjer en ali dva semestra opravljajo svoje študijske obveznosti na tuji univerzi. Do sedaj se je lahko posamezni študent v času svojega študija udeležil ene izmenjave in ene prakse ter za obe prejel finančno pomoč za čas bivanja v tujini. Po spremenjenih pogojih bodo študentje, ki odhajajo v naslednjem študijskem letu na eno od Erasmus+ izmenjav ali praks, finančno pomoč lahko prejemali zgolj za eno izmed oblik, torej ali študijsko izmenjavo ali prakso.

Drugi ukrep omejuje čas prejemanja finančne pomoči. Študentje bodo finančno pomoč prejemali zgolj za obdobje petih mesecev v primeru izmenjave za en semester oziroma desetih mesecev v primeru izmenjave za dva semestra. Če se študent med letom odloči podaljšati prakso ali izmenjavo, dodatne finančne pomoči ne bo prejel, kot je to veljalo do sedaj. Na Službi za mednarodno sodelovanje UL odgovarjajo, da je spreminjanje pogojev pridobivanja finančne pomoči posledica nezadostnega financiranja Erasmus+ izmenjav in praks s strani Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) glede na povpraševanje študentov po programu Erasmus+.

Dodaten udarec po študentskem žepu pa predstavlja tudi ukinitev razpisa štipendij Ad futura za študijske obiske študentov v okviru programa Erasmus+, ki ga je do sedaj pripravljal Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Na omenjeni razpis se je vsako leto prijavila tudi UL, kar je poleg prej omenjene redne finančne pomoči vsakemu študentu, ki se odpravlja v tujino, prineslo dodatnih 150 evrov, ne glede na lokacijo njegove izmenjave ali prakse. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) namreč letos ni zagotovilo sredstev za razpise, ki niso zakonsko določeni, zato Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije razpisa za štipendije Ad futura ni izvedel.

Veliko študentov ravno te dni sklepa študijske dogovore z univerzami v tujini, si išče prebivališča v kraju študija ter pri tem računa na polno finančno pomoč, kot so je bili deležni njihovi kolegi v preteklih letih. Medtem ko mednarodne izkušnje v času študija postajajo vedno bolj pomembne pri iskanju zaposlitev tako doma kot v tujini, nas želi MDDSZEM s svojim varčevanjem na plečih študentov oropati teh izkušenj. Študijska izmenjava oziroma praksa v tujini namreč predstavlja precejšen finančni zalogaj, zato si jo lahko mnogo študentov privošči zgolj ob pomoči s strani Evropske unije oziroma države. Tako se bo tovrstno varčevanje poznalo na povečevanju neenakosti med študenti, kjer bodo zopet najbolj trpeli socialno ogroženi. 

 

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) menimo, da je ravnanje MDDSZEM nedopustno. V kolikor se stanje v doglednem roku ne uredi, bomo začeli s pripravami na proteste. Ne bomo dovolili, da država zopet varčuje na študentih tako, da nam v času študija kratijo vse bolj pomembne mednarodne izkušnje.

Teden mladih oživlja Kranj!

Oranžne barve mladosti in festivalske razigranosti kraljujejo v Kranju. Teden mladih je prišel na kranjske ulice, koncertna prizorišča, gledališke odre in lokale. Oranžne barve bodo barvale nebo nad Kranjem, to pa napoveduje festival, ki ga organizira Klub študentov Kranj.

Udeleženci festivala se nadejajo bogatega večernega programa, ki ga dopolnjujejo številni dogodki s področja športa, kulture in izobraževanja, organizacija pa že 21. leto zapored pripada aktivistom Kluba študentov Kranj.


Prvi štirje festivalski dnevi so v gorenjsko prestolnico privabili množice, lepo in toplo vreme z veliko izbiro dogodkov pa napoveduje pestro festivalsko dogajanje tudi v naslednjih dneh.

Mladost najbolje ohranja športni duh, ki bo prisoten tudi na festivalu s tradicionalnim športnim dogodkom Triglav nočni tek po ulicah Kranja, medtem ko bo za kreativno, zabavno in hkrati poučno preživljanje prostega časa del dnevnega festivalskega programa poskrbljeno tudi z raznovrstnimi delavnicami, predavanji in tečaji z različnih področjih, ki v organizaciji Kluba študentov Kranj nastajajo skozi celo leto. To so bio delavnica, izdelovanje naravne kozmetike na delavnici Dišavenarave, kuharska delavnica Žar za gurmane, delavnica ličenja Osnove ličenja, med predavanji pa v letošnjem programu najbolj izstopa fotografsko predavanje svetovno znanega fotografa Cirila Jazbeca.

Festival gradi na novih in tradicionalnih dogodkih, med katerimi je tudi Stand up, kjer pa nas vsako leto nasmejejo nova imena. Tokrat bo najbolj zabaven festivalski oder pripadel Roku Bohincu, Nejcu Šmitu, Saši Staretu, Ivanu Šariću in Vidu Valiču.  Tradicionalnim dogodkom pa vsako leto dodatno svežino prinesejo novi dogodki, kamor se letos uvršča tudi Jane's Walk Kranj v sklopu urbanističnih delavnic, ki hkrati ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Večeri ustvarijo nepozaben festival, glasba pa je tista, ki dogajanju doda čarovnijo. 

Koncertne odre so in bodo zasedle številne slovenske glasbene skupine, svoj novi album bodo predstavili Dan D, priča bomo tudi nastopu zasedb Nina Bulatovix in Natriletno kolobarjenje s praho. Potekal bo tradicionalni Metal večer in Zaključek glasbenih tematskih večerov s Prismojenimi profesorji bluesa in Bring on the vanguards; Reggae večer s skupino Conquering Lion, ljubitelji elektronike pa bodo poplesavali na ritme Vibe Departmenta in drugih. Slovo letošnjemu festivalu bomo zapeli skupaj z zasedbami Le Serpentine, T.M.S. Crew in Big Foot Mama, temu koncertu pa sledi še after koncert z zasedbo Down 2 Music.

Festivalsko razpoloženje se lepo dopolnjuje  dobrodelna nota, saj bomo v času festivala na Info točki KŠK  za Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje zbirali materialne dobrine za otroke iz vse Slovenije, ki jim teh primanjkuje. Dobrodelno noto pa poudarjamo tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za prizadete v potresu v Nepalu, ki jih zbiramo v okviru dobrodelne fotografske razstave Ota Žana, ki je dokumentiral katastrofo, z razstavo in dobrodelnim predavanjem pa poziva k pomoči.

Festivalskemu dogajanju lahko sledite na Facebook strani https://www.facebook.com/tedenmladih in spletni strani www.teden-mladih.si. 

Jimmy Carr – cinik, ki je osvojil Ljubljano

V ponedeljek zvečer je Tin Vodopivec po Eddieju Izzardu, Dylanu Moranu in Danielu Slossu v Ljubjani gostil svetovno ikono britanske komedije in televizije ter mojstra brezkompromisnega humorja, ki je osvojil poznavalsko in odzivno občinstvo v štiri mesece v naprej razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

 

Če kaj, Jimmy Carr zagotovo ne sodi med najbolj prijazne zvezdnike, ki so obiskali Slovenijo. To so sicer najbolj občutili mediji, ki pa jim je na koncu celo uspelo dobiti minuto njegovega časa (vsem skupaj). Po drugi strani pa se je mojster po dveurni predstavi posvetil svojim oboževalcem, jim celo uro delil avtograme, se fotografiral z njimi, kramljal in v pogovorih sproti lansiral nove in nove smešne dovtipe.

 

A Jimmy v Ljubljano ni prišel delit avtogramov in kramljat z mediji, ampak nasmejati občinstvo z mešanico cinizma, sarkazma, nesramnosti in črnega humorja, s katero je postal svetovna ikona. ‘Equal opportunity offender' (nediskriminatorni žaljivec), kot si pravi sam, je sicer večji del šova ostajal v varnih vodah sicer bolj temačnih odtenkov seksa (“Dame, bi rade izvedele skrivnost dobrih ročnih del v postelji? Uporabite usta!”) in osebnih odnosov (“Zakaj mislite, da imajo moški radi oralni seks? Ker je samo takrat v bajti mir in tišina!”), a se je dotaknil tudi Oskarja Pistoriusa, dinastije Kardashian in verskih skrajnežev (“Zakaj bi se nekdo trudil postati muslimanski skrajnež in samomorilski bombaš, da bo mogoče nekoč seksal z 72 devicami!? A ni enostavneje postati katoliški duhovnik in imaš to vse že tukaj in zdaj!”).

 

V nekaj urah, ki jih je preživelpri nas, si je ustvaril precej samosvojo sliko o Sloveniji, ki ga – kdo bi vedel zakaj – spominja na 70. leta. “Ljubljana je čisto okej, če rad ješ pico in sladoled ob mestnem nabrežju in če greš rad vsakih nekaj metrov čez most,” se je obregnil ob naše navdušenje nad povezovanjem bregov. Ko pa je hitro uvidel, da je prišel nastopat pred poznavalsko publiko, ki se je nanj dobro pripravila, se ni več ustavil. Minili so časi sramežljivega slovenskega občinstva – tokrat se je ‘heklalo' vse povprek, Jimmy je nekaj provokatorjev celo pohvalil, vse pa razcefral kot na kakšnem roastu. Dve uri krohota in ovacij pa zaključil z napovedjo, da se že naslednje leto vrne k nam s svojim novim šovom.

 

21-25/8 – FESTIVAL PANČ – Letos kar 5 dni smeha na Ljubljanskem gradu!

Po bogati pomladni stand-up ponudbi se že oziramo proti poletju, ki ga bodo mojstri Ceha za smeh preživeli na regionalnih odrih, z močnejšo prisotnostjo v klubu smeha 10ka v Ljubljani in na mariborskem Lentu, avgusta pa spet prihaja Panč, naš osrednji festival stand-up komedije, ki se letos na željo občinstva širi za dodaten dan. Zaenkrat vas opozarjamo, da so že naprodaj cenejše vstopnice za zgodnje ptiče. Pričakujte še bolj mednarodno obravan program kot doslej, seveda pa bo Panč ostal predsvem osednji pregledni festival stanja na stand-up sceni v regiji. Najbolj sveže informacije vas čakajo na www.festivalstandupkomedije.si

Kje so pa predlogi študentov?

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani (ŠSUL) smo ogorčeni nad načinom dela vodstva Univerze v Ljubljani z rektorjem Ivanom Svetlikom na čelu, ki je znova pokazal, da nima nikakršnega posluha za študente. Danes je na Univerzi namreč potekal uvodni sestanek, kjer nam je bila predstavljena dopolnjena verzija predosnutka novega statuta Univerze v Ljubljani. Kljub mnogim opozorilom ŠOU v Ljubljani in predlogom, ki jih je podal ŠSUL, je rektor zahteve študentov preprosto ignoriral. Z izjemo nekaj kozmetičnih popravkov je dopolnjena verzija osnutka praktično enaka prvotni verziji, ki je bila že takrat izredno sporna tako vsebinsko kot postopkovno.

 

Že v začetku letošnjega leta smo skupaj s ŠSUL prvi opozarjali na sporen postopek oblikovanja predloga novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je bil pripravljen brez kakršnih koli usklajevanj z deležniki, vseboval pa je tudi precej točk, ki krčijo pravice študentom. Takrat smo vodstvo Univerze pozvali k prekinitvi vseh obstoječih postopkov, ki zadevajo predlog statuta, in k oblikovanju konceptualnega izhodiščnega besedila, v katerega se naj vključi tako ŠOU v Ljubljani kot ŠSUL. Prav tako smo se študentski predstavniki v predlog osnutka statuta poglobili in pripravili predloge za izboljšavo, ki pa v danes predstavljeni dopolnjeni verziji niso bili upoštevani, z edino izjemo preoblikovanja člena, ki je prepovedoval politično propagando v prostorih fakultet.

 

Nova verzija predosnutka statuta tako še vedno znižuje število možnosti opravljanja posameznega izpita s trenutnih pet na zgolj tri, pri katerem bi bil že tretji izpitni rok plačljiv, čeprav smo rektorju v enem od naših odzivov dokazali, da imajo nekatere uspešnejše univerze na voljo tudi po več izpitnih rokov kot pet in da Univerza v Ljubljani v tem ni nobena izjema, kot trdi sam. Plačljiv tretji rok vodi v še večjo finančno obremenitev študentov, predvsem naraščajoči delež socialno ogroženih, ki jim študentsko delo predstavlja najpomembnejši vir dohodkov in se zaradi tega pogosto nimajo časa dovolj dobro pripraviti na izpit.

 

V dopolnjeni verziji prav tako še vedno ostaja ukinitev pritožbe na oceno in krajšanje nekaterih postopkov za uveljavljanje pravic, kot je na primer ukinjanje poziva k dopolnitvi v primeru nepopolne vloge. Ostaja tudi študij na daljavo, čeprav smo študentski predstavniki opozarjali, da je lahko takšna oblika študija problematična, če ni jasno opredeljena, saj ne more zagotoviti enake kakovosti znanja in posledično tudi ne enakega naziva oziroma stopnje izobrazbe kot tradicionalni študij v reguliranem akademskem okolju.

 

Na ŠOU v Ljubljani in Študentskem svetu Univerze v Ljubljani menimo, da tovrsten način dela meji na norčevanje iz študentov, neupoštevanje predlogov za izboljšavo, ki smo jih posredovali vodstvu Univerze, pa je odraz rektorjevega izjemnega nespoštovanja do študentskih stališč in zahtev. Zaskrbljeni smo nad rektorjevim nedemokratičnim delovanjem in se sprašujemo, kaj nam razen protestov sploh še preostane pri boju za naše pravice, če vodstvo študentov ni pripravljeno poslušati. ŠOU v Ljubljani podpira ŠSUL v boju proti enoumju in protištudentskemu delovanju s strani Univerze v Ljubljani, kateremu smo priča zadnje čase, zato ponovno zahtevamo, naj se v oblikovanje osnutka novega statuta vključi vsaj legitimne predstavnike študentov in sindikatov ter se upošteva naše predloge. 

Pomoč socialno ogroženim

Namen Fundacije Študentski tolar, ki jo je leta 2006 ustanovil ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. V te namene Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, podeljuje študentom nepovratne denarne pomoči v skupni višini 40.000 €. Sredstva za denarno pomoč je zagotovil ŠOU v Ljubljani. Predmet poziva je dodeljevanje nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski. Študenti lahko za pomoč zaprosijo do 30. 6. 2015.

 

Damjan Vinko, zastopnik Fundacije Študentski tolar: »S pozivom želimo reševati trenutne socialne stiske študentov, pomagati socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja ter širiti možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov.

Posameznemu prosilcu se lahko dodeli denarno pomoč v enkratnem znesku v vrednosti od 250 do 450 €.«

 

Podrobnejša navodila za prijavo in več informacij o pozivu je dostopno na spletni strani www.studentski-tolar.si.

 

Obenem pa še vedno trajajo nekateri drugi programi Fundacije Študentki tolar, na katere se študenti še lahko prijavijo:

  • Razpis za subvencionirane jezikovne tečaje in strokovne tečaje (npr. tečaj znakovnega jezika gluhih, tečaj računalništva, šivanja, krojenja idr.).
  • Razpis za subvencionirane športne vadbe in športne tečaje (študent doplača 12 €).
  • Razpis za brezplačne v rešitve usmerjene terapije.
  • Študentom nudimo brezplačno lektoriranje diplomskih in magistrskih nalog.
  • S Hostlom Celica in Lačno kozo nudimo popuste pri doplačilu študentske prehrane.

 

Na spletni strani Fundacije Študentski tolar lahko prav tako preverite, kakšno pomoč fundacija ponuja, kdaj in kako lahko študenti za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkim študentom.

Usodno srečanje

Zgodaj zjutraj sem vstala iz postelje, se v kopalnici zamotila za kakšno uro, ravno toliko, da sem se uredila v fatalno zapeljivko in potem začela razmišljati kaj naj počnem.

Pred mano je bil cel vikend in ne kar kateri koli vikend, napovedovali so čudovit sončen vikend. In ker nisem ravno privrženka štirih sten, ga seveda nisem preživela doma. Čeprav je bilo še jutro, je bilo sonce že tako močno, da sem se oblekla v kratko oblekico, ki več odkriva kot skriva, in odšla do bližnjega bara na kavo. Mimogrede sem se ustavila še v trafiki, kjer sem si kupila različne trače, da mi ob skodelici kave ne bi bilo dolgčas. V kavarni sem si našla takšno mizo, da sem bila vsem na vidiku, kar mi precej ustreza. Srkala sem kavo in brala sočne novičke. Sem se pa zalotila, da med prebiranjem novičk moje misli bežijo nazaj k trafiki. Kako le ne bi, ko pa je bil v trafiki moški. In seveda ne povprečen moški. Kljub temu da sem glede moških precej zahtevna, je imel tisto nekaj, kar mi ni dalo miru. Pri trafiki sem kar nekaj časa zbirala primerne revije in novice, medtem pa sem imela tisti sladki občutek … tisti občutek, ko veš da te nekdo gleda in spremlja vsak tvoj gib. Ko sem zbrala nekaj gradiva, sem dvignila pogled in mu pokazala, kaj želim kupiti. In takrat se je zgodilo tisto, zaradi česar si ga ne morem zbiti iz glave. Njegove oči so me poželjivo gledale in v njih je kar pisalo, da si me želi. Vse skupaj je poostril še njegov nasmeh in njegove mehke ustnice, ki so me kar vabile k njemu. Ko sem mu dala revije, pa je njegova roka nehote ali pa hote oplazila mojo. In seveda je sledilo vse, kar takim nenadnim dotikom sledi. Mrzlica po celem telesu, pogled iz oči v oči in prijazen nasmeh, češ da je bilo po nesreči. Kakšno plašno in naivno punco bi sicer lahko pretental in tega ne bi vzela kot očiten znak poželenja, a ne mene. Odločila sem se, da plačam kavo, ki je nisem niti spila do konca in odidem nazaj v trafiko, čeprav sem si kupila že kar zajeten kupček revij. Popravila sem si ličilo in hitro odhitela. Prišla sem do revije in že sem čutila kako mi srce hitreje bije, saj so se mi po mislih že podile podle misli. Stopila sem pred okence trafike in takrat se mi je srce ustavilo. Pozdravila me je sicer prijazna, starejša gospa in mi ponudila pomoč pri iskanju čtiva. Nisem mogla verjeti in iz razočaranja sem prijela prvo revijo, ki mi je prišla pod roko, da ne bi bilo videti čudno, sem jo kupila in med iskanjem drobiža zaslišala, kako se gospa prijazno zahvaljuje svojemu sinu, da jo je nadomestil za kratek čas, ko je imela opravek. Srce je spet začelo biti, še hitreje kot prej, saj je dobro vedelo, da ima fant prost dan in mu ga ni treba preživeti v trafiki. Skozi okence sem  nekje v daljavi videla tiste njegove usodne oči, ki so strmele vame. Plačala sem revijo in odšla. Seveda, o tem ali mi bo sledil, ni bilo dvoma. Počasi sem hodila proti stanovanju in čutila, kako me z očmi pregleduje od glave do pete. Vesela sem bila, da sem ravno ta dan oblekla seksi obleko, skozi katero se vidijo seksi tangice. Razmišljala sem o tem, kako dobro morajo izgledati moje noge iz zadnje strani, saj so lepo zagorele, zjutraj pa sem jih namazala še s sredstvom za sijaj. Imela sem visoke pete in svoje telo sem zibala, kakor se je le dalo. Slišala sem njegove korake, ki so se mi čedalje bolj približevali. Razmišljala sem o njegovih mehkih ustnicah in vročem telesu. Bila sem že tako vznemirjena, da sem že takrat čutila kako moja muca postaja vlažna. Le nekaj minut hoje do mojega stanovanja sem se ustavila za vogalom in vznemirjeno čakala, da pride in ga presenetim. Slišala sem, kako so njegovi koraki vse hitrejši in zvok se je hitro bližal. Prišel je izza vogala, za trenutek presenečeno obstal in takrat sva v istem trenutku planila eden na drugega. Potisnil me je ob steno in mi začel šepetati, kako usodna sem. Rekel je, da si me želi in da bi me rad podrl. S pokvarjenimi besedami mi je zmešal glavo. Brez besed sem ga hitro potegnila za roko in skoraj privlekla do stanovanja, saj sem si ga noro želela. Medtem ko sem iskala ključe, me je počasi božal po telesu in mi s svojimi nagajivimi prsti, ki so se me dotikali okrog najbolj občutljivih področji, buril domišljijo. Ko sem bila že na pol slečena, mi je končno uspelo odpreti vrata. Planila sva v stanovanje, v kuhinjo in se začela slačiti. Grizljal me je po vratu in govoril, kako me po podrl. Prijel me je za stegna in dvignil v naročje. Odložil me je na pult in mi takoj začel lizati mokro muco. Z jezičkom je spolzel čedalje višje, mimo popka do prsi, kjer se je igral s mojimi že nabreklimi bradavičkami. Z rokami me je močno prijel okrog vratu in želel je slišati, kako ga moledujem, da ga da vame. Bil je pravi porednež in takrat sem bila že tako vzburjena, da sem si ga res samo še želela čutiti v sebi. Glasno sem mu ukazovala, naj ga končno da vame. Z nogami sem ga objela okrog telesa in ga potisnila k sebi. Takrat sem ga začutila. Njegovega velikega in debelega tiča v moji mokri muci. S svojimi fatalnimi očmi me je gledal naravnost v moje oči in me medtem grobo in brez prestanka nabijal. Po nekaj minutah sem čutila, kako mi prihaja, to je po tresenju mojega telesa videl tudi on in takrat sem čutila, kako je postal še bolj grob in še bolj sunkovit. Prišlo mi je in takoj zatem tudi njemu. Vikend se je komaj začel, jaz pa sem že doživela popoln seks s popolnim tipom. Le predstavljate si lahko, kaj sva počela preostanek čudovitega vikenda.

Dijaško in študentsko tekmovanje v izdelavi električnih koles

Laboratorij za energetiko – Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, že četrto leto zapovrstjo organizira tekmovanje v izdelavi električnih koles. Osnovni namen tekmovanja je spodbuditi ustvarjalnost dijakov in študentov tehnike, predstavitev novih rešitev na področju električno podprtih pogonskih sistemov za kolesa ter prenos razvitih rešitev v tržno zanimive izdelke.

 

Z dogodkom, ki poteka pod okriljem Mestne občine Maribor in v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, želijo sodelujoči partnerji širiti splošno ozaveščenost o nujnosti učinkovite rabe energije v prometnem sektorju.

Tekmovanje poteka v sklopu Mednarodnega posvetovanja Komunalna energetika – Power engineering. Na letošnjem tekmovanju sodeluje šest ekip, poleg mariborskih ekip iz UM FERI in Srednje elektro-računalniške šole, še ekipe iz Šolskega centra Škofja Loka, Šolskega centra Ptuj in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tekmovalna kolesa so razdeljena v dve kategoriji in sicer cestno A-kategorijo ter odprto B-kategorijo, tekmuje pa se v treh tekmovalnih disciplinah. V dopoldanskih urah potekata tekmovanji v premagovanju razdalje in naklona na Hipodromu Kamnica ter bližnji klančini. Popoldan pa se dogodek preselil na Trg svobode, kjer poteka tekmovanje v disciplini spretnostne vožnje po poligonu.

V sklopu tretje tekmovalne discipline poteka dogodek E-mobilnosti, kjer se ekipe in že uveljavljene dobre prakse s področja energetike in trajnostne mobilnosti javno predstavijo. Za obiskovalce prireditve je podan pregled trga ultra lahkih električnih vozil, mogoče pa so tudi testne vožnje z demonstracijskimi električnimi vozili.

 

Program 11.5.2015:

  • 09:00 – 11:00   Hipodrom Kamnica; Tekmovanje v premagovanju razdalje, kjer se preverja zmogljivost baterije.
     
  • 11:30 – 12:30   Cesta za tremi ribniki; Tekmovanje v premagovanju naklona, kjer se preverja moč motorja.
     
  • 15:00 – 17:00   Trg svobode; Tekmovanje v spretnostni vožnji, kjer se ocenjuje funkcionalnost e-kolesa in Dogodek E-mobilnosti.

 

Vljudno vabljeni, da skupaj z nami doživite dan električnih koles, spoznate perspektivne gospodarske prakse in z mladimi elektrotehniki delite nepozabno praktično izkušnjo razvijanja inovativnosti ter kreativnega razmišljanja.

Več informacij lahko najdete na spletni strani http://e-bikes.uni-mb.si.

Akcija pokra v Kopru

Društvo House of poker club v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko, medijskim pokroviteljstvom Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) in ostalimi pokrovitelji, pripravljajo Poker Piknik 2015: »Akcija pokra v Kopru«, največji brezplačni poker turnir v Sloveniji. 


Turnir, ki se bo odvijal že 5. leto zapored, bo potekal v četrtek, 11. junija 2015 od 13. ure dalje v koprski Taverni. Na brezplačnem poker turnirju bo prostora za več kot 300 igralcev pokra.

Organizatorji so za tekmovalce pripravili bogat nagradni sklad. Poleg glavnega turnirja bodo organizirani tudi sit&go turnirji, prav tako z bogatimi nagradami.

Turnirsko dogajanje bo popestrila »betonska plaža«, kjer se bodo lahko udeleženci in ostali obiskovalci ob sproščenih ritmih sproščali na ležalnikih ali pa se udeležili ostali animacijskih in športnih aktivnosti. Organizatorji so prav tako poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo.

Več informacij o dogodku sledi kmalu.
Dogodek lahko spremljate tudi na Facebook-u TUKAJ.

Aktualne štipendije in prakse

Slovenskim študentom je na voljo široka paleta štipendij predvsem za študij v tujini. V prispevku je pripravljen seznam možnosti za štipendiranje – seznanite se s posameznimi programi in pohitite s svojo prijavo!

ŠTIPENDIJE

Javni razpis za financiranje štipendij v tujini za področje umetnosti, filma in kulturne dediščine

Rok za prijavo je 18.5.2015.

Ministrstvo za kulturo RS je objavil javni razpis za financiranje štipendij s pričetkom štipendiranja v šolskem letu 2015/2016 za dodiplomske študije v tujini za področje umetnosti, filma in kulturne dediščine.

Štipendije italijanske vlade

Rok za prijavo je 13.5.2015.

Italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve za akademsko leto 2015/2016 slovenskim državljanom nudi štipendije za raziskovalne namene ter za študij na italijanskih univerzah.

Konfucijeve štipendije za jesen 2015

Rok za prijavo je 30.5.2015.

Tudi v letu 2015 Hanban (Državni urad za kitajski jezik v Pekingu) razpisuje Konfucijeve štipendije za jesen 2015. Prijave potekajo od februarja do maja. Za pridobitev štipendije je potrebno opraviti izpit HSK ter HSKK (ustni izpit).

Razpis štipendij Litve za akademsko leto 2015/2016

Rok za prijavo: različno.

Litva za študente Slovenije za leto 2015/2016 razpisuje štipendije za daljši in krajši študij, kratka obdobja raziskovalnega delo ter štipendije za poletni študij v letu 2015.

Javni razpis štipendij za doktorski študij na European University Institute (EUI) za leto 2015

Rok za prijavo je 29.5.2015.

Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendije Ad futura za izobraževanje največ petim (5) vlagateljem za štiriletni doktorski študij na European University Institute (v nadaljevanju: EUI), ki bodo sprejeti in se bodo v 1. letnik vpisali v študijskem letu 2015/2016, pri čemer zadnje leto študija financira EUI.

Razpis za štipendije Erasmus Mundus

Rok za prijave: različno (glede na smer magisterija ali doktorata).

Skupni magistrski in doktorski študijski programi, ki so bili izbrani v okviru programa Erasmus Mundus, so objavili razpis za dodelitev štipendij za programe, ki se začnejo v akademskem letu 2015/2016.

Razpisi štipendij v Republiki Avstriji za tuje študente za šolsko leto 2015/16

Štipendijski program Franz-Werfel (4-9 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015.
Štipendije Richarda Plaschke (4 – 18 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015.
Štipendijski program Ernsta Macha. Rok za prijavo: 1. marec 2015.

Štipendijski program za mlade raziskovalce Andalucía talent Hub Fellowship

Prijavi se čim prej!

The Andalusian Knowledge Agency (AAC) razpisuje 50 štipendij za mlade raziskovalce. Štipendije trajajo 2 leti in so sofinancirane v okviru programa Marie Curie. Štipendija nudi raziskovalcem opravljanje raziskovalnega dela na najbolj prestižnih raziskovalnih institucijah.

Vir: L’mit

PRAKSE IN PRIPRAVNIŠTVA

Mednarodno pripravništvo v trženju in programiranju v Veliki Britaniji

ESPA UK (European Student Placement Agency) je zaposlovalna agencija, ki išče najboljše evropske študente za pripravništva v Veliki Britaniji. Pripravništva vključujejo pokrite stroške bivanja in prevoza, vendar niso plačana, razen če ni drugače individualno določeno.