ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Fundacija Študentski tolar in Zavod Študentska svetovalnica v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani med 15. in 19. decembromorganizirata dobrodelno zbiralno akcijo Računalnik podarim, študenta razveselim. Zbirali bomo nove in rabljene, a še vedno delujoče računalnike. Z akcijo želimo olajšati študij socialno ogroženim študentom, ki jim bomo po zaključku akcije zbrane računalnike podarili.

Razdeljevanje računalnikov

Zbrane računalnike bo najprej pregledal računalniški strokovnjak, iz njih izbrisal vso programsko opremo in jih pripravil na razdeljevanje. Po pregledu bo predvidoma v sredini januarja Fundacija Študentski tolar objavila razpis, preko katerega bodo študenti lahko zaprosili za računalnik. Po vnaprej objavljenih kriterijih bo Fundacija nato razdelila računalnike.

Od 1 do 7 računalnikov (odvisno od števila vseh zbranih) bo namenjenih tudi Namestitvam Srce, ki jih bodo lahko uporabljale študentke, ki so se zaradi različnih okoliščin znašle v hujši stiski in poiskale zatočišče v Namestitvah Srce.

Povezava do razpisa bo objavljena na naši spletni strani in na spletni strani Fundacije Študentski tolar ter preko naših profilov na Facebooku in Twitterju.

Kaj zbiramo?

Rabljene delujoče in nove prenosne računalnike in računalniške delovne postaje. Ker ne želimo postati odlagališče nedelujočih računalnikov vas vljudno naprošamo, da ocenite ali je računalnik, ki bi ga radi podarili še primeren za uporabo. Ne zbiramo ostale računalniške opreme, kot so monitorji, tipkovnice, miške, tiskalniki ipd..

Kdo lahko daruje računalnik ter kje in kdaj?

Vsaka fizična in pravna oseba, ki razpolaga z račulnikom/i, ki bi jih radi podarili študentom v stiski. Računalnike zbiramo na spodaj navedenih lokacijah ob navedenem času.

Za vse informacije v zvezi z zbiralno akcijo smo vam na voljo na tel. številki 01/438 02 53 (v delovnem času Študentske svetovalnice) in mailu racunalnik.podarim@gmail.com.

Seznam in delovne ure zbirnih točk:

Fundacija Študentski tolar, Vojkova 63, Ljubljana

delovni čas:

• PON 10.00 – 14.00;
• SRE 14.00 – 18.00;
• ČET 10.00 – 14.00;

Fundacija Študentski tolar, Vojkova 63, Ljubljana

delovni čas:

• PON 10.00 – 14.00;
• SRE 14.00 – 18.00;
• ČET 10.00 – 14.00;
• PET 10.00 – 14.00

ŠOU v Ljubljani, Vojkova 63, Ljubljana

• vsak delovni dan med 10.00 in 16.00

Zavod Študentska svetovalnica, Kersnikova 4, Ljubljana (1. nadstropje)

delovni čas:

• PON 10.00 – 15.00
• TOR 10.00 – 15.00
• SRE 12.00 – 17.00
• ČET 10.00 – 15.00
• PET 10.00 – 15.00

Kekec bar, Tržaška 68, Ljubljana

• vsak dan od 7.00 do 00.00

V sredo, 10. 12. 2014 bo od 17.00 do 21.00 v Šahovskem domu v Ljubljani (Modra hiša, Bravničarjeva 13) potekalo Mladinska knjiga Univerzitetno prvenstvo v šahu 2014/15 v organizaciji Športne zveze Univerze v Ljubljani. Rok za prijavo je ponedeljek, 8. 12. 2014 do 18. ure. Prijavite se lahko tukaj oziroma na dan tekmovanja med 16.30 in 17.00 na kraju tekmovanja.

Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) že peto leto zapored razpisujeta Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.

V tekmovalni nabor lahko prijavite tehnološke in ne-tehnološke inovacije, pa tudi inovativne podjetniške ideje.

Vsi, ki boste z vašimi podjetniškimi idejami in inovacijami izpolnjevali osnovne kriterije prijave, se boste v okviru LUI lahko vključili v brezplačno usposabljanje za komercializacijo inovacije ter svetovanja iz upravljanja in zaščite intelektualne lastnine.

Imeli boste možnost LUI mentorstva in povezovanja z investitorji. Dobili boste pomoč pri predstavitvi vaše podjetniške ideje oz. inovacije pred investitorji in člani komisije.

Avtorji treh najbolj perspektivnih inovacij bodo prejeli denarno nagrado iz Rektorjevega sklada, v skupni vrednosti 6000 EUR ter pomoč pri komercializaciji inovacije.

Prijave zbiramo do 16. januarja 2015.

Prijavni obrazec in več informacij najdete TUKAJ.

Čeprav je december mesec, ko imamo običajno naše družabne urnike kar precej polne z raznimi prednovoletnimi, božičnimi, šolskimi, službenimi in še kakšnimi obveznostmi, si vseeno najdite čas za kratek izlet, ki ga lahko izpeljete ne glede na budget ali prevozno sredstvo (oz. pomanjkanje le-tega). Mogoče bo tudi dobra priložnost za vse tiste, ki jim boljše polovice „težijo“, da jih nikamor ne peljete, da si tako pridobite nekaj dobrih pik za naprej/nazaj. Kakorkoli, spodaj boste našli nekaj idej, kamor se lahko odpravite v decembru oz. je mogoče december še najboljši mesec za ogled teh destinacij.

– Trst: „Naše“ mesto je le kratko vožnjo do obale stran, zato je precej dobra točka za kratek oz. celodnevni izlet. V kolikor boste prišli v Trst z avtom, računajte na tipičen italijanski promet z veliko vespami in z vozniki, ki se ne ozirajo veliko na semaforje in ostale prometne predpise. Priporočam parkirišče ob morju oz. avtobusni postaji, blizu očitno zelo znanega kitajskega skladišča z oblačili Mirella. Nočna mora za moške, a za vaše boljše polovice bo zanimiva nakupovalna izkušnja, saj so cene oblačil precej smešne in zelo primerne za študentske žepe. Pričakujte sicer nepopisne gneče ljudi, nek čuden sistem plačevanja listkov v naprej in šele nato dobiš blago ter samo nekaj garderob za več sto ljudi, kolikor se jih stisne v sicer ne ravno tako veliko trgovino. Ko boste opravili s to nočno moro, priporočam kratek sprehod ob morju, ogled glavnega trga direktno ob morju (Trg edinost) z vsemi pripadajočimi stavbami – od vladne palače, borzne palače, muzeja … Za vse zgodovinske obsedence bo zanimiv ogled rimskih ostankov gledališča pod gričem Svetega Justa. Ko boste opravili s centrom mesta, pa se zapeljite še do približno 10 kilometrov oddaljenega gradu Miramar. Gre za enega lepših gradov, ki sem jih imel možnost videti, še posebej je lepa pot do njega, saj pustite avto ob cesti ob morju ter se nato sprehodite po obalni poti do gradu. Ne pozabite, seveda, tudi na ogled čudovitih vrtov ob gradu.

– Gradec ali Salzburg: Obe mesti dajem v isti zavihek predvsem zaradi novoletnih oz. predbožičnih sejmov, ki se jih splača obiskati. V primeru, da še niste bili v nobenem od mest, potem se odpravite v katerega koli oz. tistega, ki vam je bližje. V obeh primerih boste deležni zanimivega božičnega sejma, kjer vsaj zame ne gre toliko za nakupovanje, saj tudi cene niso najbolj ugodne, a gre za celotno božično vzdušje in ambient, ki ga Avstrijci zelo dobro pričarajo z lučkami, božično glasbo in, seveda, s kuhanim vinom. Za vse tiste, ki ste navajeni belega kuhanega vina – tokrat pričakujte rdečega kuhančka oz. „Gluhwein“. Za tiste brez prevoza – poglejte si možnosti organiziranih izletov, ki jih ponujajo naše turistične agencije. Zadeva ni draga, pa še vsi v družbi boste lahko spili nekaj kuhančkov več, ne da bi vas moralo skrbeti, kdo bo vozil nazaj.

– Dunaj: Približno štiri ure in pol vožnje oziroma slabih 400 kilometrov in ste v avstrijski prestolnici. Ob prihodu se vam splača kupiti „Vienna card“ – vključuje ves brezplačen javni prevoz ter popuste pri vstopninah. Obvezno si poglejte sam center Dunaja z vsemi ulicami in stavbami, zgodovinski muzej, palačo in vrtove Schonbrunn, mestno halo, opero … Če imate čas in vam bo vreme naklonjeno – ne pozabite na zoo. Problem pri Dunaju je mogoče edino to, da je za enodnevni izlet kar malo daleč, tako da priporočam, da si najdete kak hostel in izlet podaljšate za kakšen dan. Seveda, ne gre pozabiti in spregledati božičnega sejma, saj je ta ogromen in nudi res zanimivo preživljanje večera na prostem ob topli pijači in izbrani družbi.

– Benetke: Slabih 250 kilometrov oddaljeno mesto na vodi – do tja boste potrebovali približno tri ure in pol vožnje (s kakšnim postankom vmes). Avto pustite v kateri izmed garažnih hiš pred Benetkami, nato pa direktno v mesto. Druga opcija, ki jo še malo bolj priporočam, je, da greste kar z vlakom iz Ljubljane direktno v Benetke – prispeli boste direktno v center. Glede tega, kaj videti, vam ne bom niti našteval – dolgčas vam ne bo. Je pa res, da so Benetke izredno drage – samo za obisk WC-ja boste plačali brez problema tudi 3 EUR. Tako da ženske – ne nalivajte se z vodo po nepotrebnem J.

– Ljubljana: Če ste ali niste Ljubljančan – vsi bomo znali ceniti preobrazbo, ki jo je deležno naše glavno mesto v času zimskih praznikov. Ogled lučk in sprehod po starem jedru polnem ljudi, stojnic in vonja po kuhanem vinu je zato obvezna destinacija za vse pare ali seveda družbe prijateljev, ki znajo ceniti dobro božično vzdušje in transformacijo sicer klasične Ljubljane.

Ne glede na to, ali obiščete eno izmed zgornjih mest ali tudi če vam le-ta dajo kakšno lastno dobro idejo – uživajte v raziskovanju in obiskovanju novih mest – najbolj pomembna je, seveda, družba, v kateri boste. 

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je že šesto leto zapored organiziralo podelitev priznanja najboljšemu mentorju doktorskim študentom – Mentor leta 2014. Prireditev je potekala v četrtek, 4. decembra, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega Doma, v Ljubljani. Več kot sto petdeset gostov je prisluhnilo melodijam Pihalnega orkestra Bežigrad in a capella skupini Bassless. Poleg številnih odličnih mentorjev so se prireditve udeležili rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Svetlik, rektor univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, prof. dr. József Györkös, ter predstavniki različnih slovenskih visokošolskih zavodov ter inštitutov. Prireditev je povezovala voditeljica in novinarka Neža Rupnik.

Miha Rihar, predsednik Društva mladih raziskovalcev Slovenije, je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je vloga mentorja v procesu razvoja mladega raziskovalca pogosto zapostavljena, visokošolski učitelji, pa so ocenjevani in vrednoteni predvsem skozi vidik raziskovalne uspešnosti in le redko, če sploh, skozi vidik stremenja k prenosu znanja na svoje mentorirance. V tem duhu se je predstavila tudi prva gostja večera, dr. Katerina Čeh iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta je leta 2011, že v času doktorskega študija, s svojim mentorjem prof. dr. Gregorjem Majdičem ustanovila spin-out podjetje Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami. Dr. Čehova je svoj odnos z mentorjem opisala kot »tim, v katerem se dve osebi dopolnjujeta«. Izpostavila je, da en brez drugega nebi mogla uspeti, saj je imel eden odlično idejo, drugi pa specifična znanja in široko socialno mrežo.

Tudi letošnjega Mentorja leta je izbrala petčlanska komisija, sestavljena iz sedanjih in nekdanjih doktorskih študentov iz različnih raziskovalnih področij. Komisijo za izbor nagrajenca je vodila Sara Seršen, doktorska študentka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na razpis za Mentorja leta 2014 je prispelo rekordnih 110 vlog za nominacijo 63 različnih mentorjev. V ožji izbor se je uvrstilo 5 nominiranih mentorjev med katerimi je bil za mentorja leta 2014 izbran prof. dr. Marko Bajec.

Prof. dr. Marko Bajec je kot redni profesor zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je prodekan za gospodarske zadeve ter vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije. Predava več predmetov s področja informatike in podatkovnih baz. V okviru raziskovalnega dela se je v preteklosti ukvarjal predvsem z obvladovanjem informatike, zadnja leta pa največ dela na področju analize, vizualizacije in predstavitve podatkov. Leta 2008 je bil eden od soustanoviteljev spin-off podjetja Optilab, ki se ukvarja z odkrivanjem goljufij v zavarovalništvu. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za podatkovne tehnologije, ki vodi v raziskovanju pridobivanja, integracije, analize, vizualizacije in upravljanja podatkov. Za doprinos pri prenosu znanja v industrijo je prof. dr. Bajec prejel več nagrad.

Prejemnika priznanja so letos nominirali štirje: trije mladi raziskovalci in en docent s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zapisali so, da  so pod mentorstvom dr. Marka Bajca sodelovali s številnimi domačimi in tujimi podjetji ter znanstvenimi inštitucijami ter objavljali v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. Eden od predlagateljev je v utemeljitvi zapisal: »Mentor je najprej prisluhnil moji želji, kje bi želel nadaljevati z delom – v gospodarstvu, akademski sferi, v tujini… Že pred koncem študija mi je omogočil razna sodelovanja. Po študiju bi lahko nadaljeval v gospodarstvu v Sloveniji, vendar sem se odločil, da bi rad nadaljeval z delom na matični fakulteti. Mentor mi je pri tem pomagal in me vedno pohvalil pred svojimi kolegi in izpostavil moje dobre lastnosti. Še več, pred oddajo prijave za zaposlitev, jo je celo prebral in predlagal popravke«.

Preostali štirje letošnji finalisti so prof. dr. Barbara Malič iz Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Tadeja Zupančič s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Bojan Dolšak na Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Dr. Miklavčič je o mentorstvu razložil: »Sam vedno poskušam iskati presek interesa študenta doktoranda in interesa raziskovalne skupine, torej njenim programom dela. V tej fazi si poskušam vzeti toliko časa kolikor je potrebno. Prepričan sem, da v sebi vsakdo nosi želje in afiniteto do specifičnega dela, ga zanimajo določene teme, ima mogoče odpor do drugih tem. Tu se začne mentorstvo. V iskanju teme. Vsak posameznik v tim prinese svoje izkušnje in znanja, ki jih je pridobil pri modelarjih, radioamaterjih, tabornikih ali drugje. Najbolj pomembno se mi zdi najti presek želja med doktorandom in raziskovalnim programom skupine. Na tak način je sodelovanje veliko bolj plodno.« Soroden pogled na mentorstvo je opisala tudi dr. Malič in ga istočasno označila za »privilegij, da imaš možnost več let, od diplome do doktorata, spremljati razvoj mladega človeka.«

O Društvu mladih raziskovalcev Slovenije

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije združuje doktorske študente in podoktorske raziskovalce z različnih raziskovalnih področij. Osrednji cilji društva so spodbujanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu, zavzemanje za čim bolj kakovosten doktorski študij, promocija in prizadevanje za izboljšanje razmer za slovensko znanost in raziskovalno dejavnost, izboljšanje pogojev dela mladih raziskovalcev ter pomoč pri lažjem uveljavljanju bodočih doktorskih intelektualcev v družbi. Društvo uresničuje cilje s sodelovanjem v javnih razpravah, pri pripravi pravilnikov, s sodelovanjem z raziskovalnimi ustanovami in agencijami ter s pripravo in izvajanjem samostojnih projektov.

Priznanje Mentor leta je Društvo mladih raziskovalcev Slovenije letos podelilo šestič. V preteklih letih so nagrade prejeli prof. dr. Zdravko Kutnjak (2013) iz Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Boris Žemva (2012) z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Igor Muševič (2011) z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Domen Leštan (2010) z Biotehniške fakultete v Ljubljani ter prof. dr. Janko Kos (2009) s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

S 30. novembrom so se zaključile prijave na nagradni oblikovalski natečaj 2ndSkin. Prispelo je veliko kreativnih rešitev, svoje delo pa lahko oddate le še do 7. decembra.

Medtem ko se strokovna žirija v sestavi Anžeta Herbsta, G3 Spirits, Tjaše Kokalj, modne poznavalke, Saše Radoviča, art direktorja, in Aljoše Bagola, kreativnega direktorja pripravlja na izbor desetih finalistov, imajo ustvarjalci še nekaj časa za oddajo svojih del. Žirija bo na koncu izbrala zmagovalno dizajn ter drugo in tretje uvrščeno delo. Zmagovalec bo prejel denarno nagrado v vrednosti 1.000 evrov, njegovo delo pa bo krasilo 10.000 steklenic kultne grenčice, z drugo in tretje uvrščenima bo odšel tudi v nemško mesto Wolfenbuttel, na ogled tovarne alavne grenčice ter obisk prestolnice nemške zabave Berlin.

Več na www.2ndSkin.si.