Afrika za začetnike

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Afrika za začetnike

Pripotovala sva v glavno mesto Gane, v Accro, vendar sva se že z letališča namenila naprej, v približno 30 kilometrov oddaljeno obmorsko vasico Kokrobite.

Vasica je dokaj blizu glavnega mesta, prijetna popotnikom, s peščeno plažo in veliko se jih na prvi kulturni šok pripravi tam. Prvo presenečenje je bilo tudi to, da je zaradi velikega števila slovenskih turistov to ena od redkih destinacij, kjer te domačini prav nič čudno ne gledajo, ko poveš, da si iz Slovenije, in ne le, da so že slišali za to državo, dostikrat se zgodi, da poznajo tudi kakšnega Slovenca ali Slovenko.

Big Milly's Backyard
Preverjeno najbolj obiskan in simpatičen resort v vasici Kokrobite je Big Milly's Backyard, čeprav se veliko slovenskih potnikov ustavi raje v sosednji vasi, kjer ima svoj novi dom Slovenka Barbara Bizovičar, ki je tudi mama znanega slovenskega igralca in voditelja. Midva sva se vseeno odločila za Big Milly's. To je zelo prijetno popotniško območje. Takoj za ograjo, ko se napotiš proti plaži, je polno stojnic in prodajalcev najrazličnejših spominkov, oblačil in afriških značilnosti, ob obali pa lahko vidiš ribiče ter njihove ribiške ladje. Ko stopiš za to ograjo te sicer opozorijo na nepridiprave, ki si z veseljem za vedno sposodijo tvoj fotoaparat ali kamero, vendar po dnevu ali dveh ugotoviš, da sta verjetno dovolj običajna popotniška pazljivost in zdrav razum. Cena prenočišča je bila približno 15 € za dve osebi. Midva sva imela srečo in dobila prenočišče brez predhodne najave, kar pa se ne zgodi velikokrat, saj je ta resort zelo popularen pri popotnikih.

Busua
Ker so bili nama s fantom cilji potovanja plaže in morda obisk kakšne trdnjave, sva se preostalemu delu države izognila in se osredotočila le na obalni del. Cilj torej: Busua. To je lepa obmorska vasica, znana po lepih plažah. Prenočišča so tam zelo različna. Lahko se odločiš in greš v zelo poceni leseno surfarsko kočico s skupnim straniščem, ki stane od 5 do 10 €, boljša verzija prenočišča so lokalni hostli, kjer plačaš od 10 do 15 €, vendar sem se na lastne oči prepričala, da so Ganci zelo površni, predvsem se to vidi pri gradnji. Za tiste bolj željne lepšega prenočišča se na srečo da najti res lep hotel Busua Inn, ki ga imata v lasti dva Francoza. Zanj sicer odšteješ okoli 20 €, vendar imaš mreže proti komarjem brez lukenj, vrata nimajo špranj in kopalnica je bolj podobna evropskim. Tudi postelje so bolj udobne.

Svež jastog za večerjo
Hrana v omenjenem hotelu je res izvrstna, vendar je cena nekoliko višja kot drugje, tako da sva večino časa jedla zunaj. Tukaj imajo zanimivo navado, da se za večerjo dogovoriš vsaj nekaj ur prej. Predvsem zaradi večerje, kot je jastog s prilogo za 5 €, kjer dobiš celo dva, če sta malo manjša, mi je to lepa navada, saj to pomeni, da bo jastog svež in tudi da jih ne bodo lovili, če jih nihče ne naroči. Bili so tako dobri, da mi je žal, da jih nisem jedla kar vsak večer. Pivo, ki sva si ga z veseljem privoščila, stane nekje med 1,5 in 2 €.

Surfanje…
Busuina značilnost je zagotovo tudi manjši otoček Abokwa, ki krasi pogled proti morju. Zvečer se na obalo vračajo tudi ribiči in prav zanimvo je videti, kako se z ladjicami borijo proti valovom. Tukaj so valovi primerni za surfanje, imajo pa tudi lokalno šolo surfanja in trgovinico z osnovno surfarsko opremo. Na obali otroci igrajo nogomet, drugače pa te veselo pozdravljajo, kadar gredo mimo. Imela sva srečo in ujela tudi ulično rajanje, za katerega sva kasneje izvedela, da je namenjeno obletnici smrti ženske iz sosednje hiše. Glasba je napolnila ulice in dobila sem občutek, da nisem v Afriki, temveč v New Orleansu, v Ameriki. Pihalni inštrumenti in vesela melodija ter ples domačinov na ulicah so bili kot nov, do zdaj neznan utrip Afrike.

Z dvema francoskima zakoncema, pri katerih sva bila nastanjena, sva si odšla pogledat še Ezile Bay. Do zdaj so bili prevozi dobri, ceste solidne, tukaj pa je prevladoval makadam, poln skal in kamnov. Nič takega, smo pač v Afriki. V notranjosti države je baje takih cest še več. V Ezile Bayu smo bili prisotni pri praznovanju rojstnega dne poglavarja sosednjih vasi. V eni od njih je bilo polno otrok, ki niso vajeni turizma, in ko se nas je nekaj odpravilo peš po plaži proti še eni zanimivi destinaciji za surfanje, so nas obkolili otroci z iskrivimi očmi od navdušenja, kako zanimivi smo beli turisti. Nekaj jih zna spregovoriti kakšno besedo angleško, predvsem pa jim je bilo zanimivo gledati svoje fotografije na zaslonih naših fotoaparatov. Dva od prisotnih surfarjev sta po končanem surfanju učila te otroke stati na deski. Doživetje je bilo neponovljivo tudi zame, ki sem učenje le opazovala z obale.

Plantaže, ribištvo in…
Na poti smo se peljali čez ogromne plantaže kavčukovca, ki so večinoma v lasti tujcev. Za eno so nama povedali, da je last francoskega podjetja Michelin. Ganci sami kavčuka ne predelujejo, temveč surovine izvozijo. Končni izdelek, kot so na primer gume, potem uvozijo nazaj v državo. V bližini Busue se nahaja še ribiška vasica Dixcove, kjer sva si ogledala trdnjavo Fort Metal Cross. Nedavno je bila prenovljena in zidovi so bele barve. Zgrajena je bila v 17. stoletju in se je najprej imenovala trdnjava Dixcove, v Trdnjavo železnega križa pa so jo kasneje preimenovali Danci.

Tudi Cape Coast
Iz Busue sva odšla tudi na najjužnejšo točko Gane Cape three points. V bližini je Kanadčan ganskega rodu postavil eko hiške imenovane Escape 3 points. Vse, kar je tam, je ekološko obarvano, nekaj stvari pa bodo še izboljšali in dodali. Zanimiva je arhitektura kočic in pozna se natančnost pri gradnji, vanje namreč ne pride nobena mušica, kaj šele komar. Popotniki pa radi obiščejo tudi svetilnik malo naprej, na res najjužnejšem delu države, ki zvečer simpatično sveti na ekološko naselje in na sprehajalce po lepi plaži.
Kasneje je prišel na vrsto še ogled ene bolj znanih trdnjav na tem koncu, gradu Cape Coast. Zgradili so ga švedski trgovci, vendar so ga kasneje zasegli Danci, nato pa v 18. stoletju še Angleži, ki so grad uporabljali za trgovino s sužnji in so od tu sužnje z ladjami pošiljali čez Atlantik. Ogledala sva si moško ječo, žensko ječo, ječo za ubežnike ter vrata, skozi katera ni vrnitve. Zgodbe, ki jih pripovedujejo tukaj, so res pretresljive in četudi imamo morda občutek, da se nas suženjstvo niti ne tiče, tukaj lahko doživiš še en manjši kulturni šok.

Proti koncu potovanja sva obiskala tudi Accro. Poleg arhitekture, ki je tako kolonialna kot tudi moderna z nebotičniki in bloki, v glavnem mestu Gane popotniki radi obiščejo tržnico domače obrti. Kot vedno so cene za turiste višje, vendar če si dober pogajalec, lahko dobiš marsikatero zanimivost, od lesenih mask, figur, skrinjic, kipov živali, ganskih tradicionalnih oblačil in blaga, imenovanega ashantijski kente, do dresa ganske nogometne ekipe.

Po vseh ogledih in počitku v Busui sva potovanje končala, kjer sva ga začela, v vasici Kokrobite. Zanimivo je bilo, da pravzaprav ni bilo prav veliko sončnih dni, čeprav sem imela, ko sva se pripravljala na Afriko, v mislih neznosno vročino. Vsak dan je bilo namreč oblačno, okoli 28 °C, čeprav dežja tudi skoraj nisva imela. Kot sva ugotovila, so Ganci zanimivi, prijetni in zabavni ljudje, dežela je polna različnih kultur, ki so tako zelo drugačne od naše, in obisk te dežele mi je prinesel nekaj res nepozabnih spominov. Zato Gano vsekakor priporočam vsakemu popotniku ne glede na to, ali gre za prvi obisk Afrike ali ne.

Maja Bačnik

Ta veseli dan kulture

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Tudi letos se bodo ob obletnici Prešernovega rojstva prihodnjo sredo, 3. decembra, zvrstile številne brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja, delavnice in drugi zanimivi dogodki. Kulturne ustanove so se tudi letos številčno odzvale pobudi Ministrstva za kulturo in pripravljajo skupno več kot 350 različnih brezplačnih dogodkov v kar 65 krajih po Sloveniji, pobudi pa se je pridružilo tudi Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU v Bruslju. Podroben seznam vseh prireditev po Sloveniji s termini in podrobnejšimi informacijami je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/. Obiskovalce vljudno opozarjamo, da si je za nekatere predstave potrebno vnaprej zagotoviti brezplačne vstopnice.

 

Ponudba dogodkov bo tradicionalno najbolj pestra v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani si bo tako med drugim možno ogledati številne stalne in občasne razstave v Cankarjevem domu, Galeriji Škuc, v projektnem prostoru Aksioma, Galeriji Družina, v enotah Mestne knjižnice Ljubljana, Kultu3000, na Ljubljanskem gradu, Mednarodnem grafičnem likovnem centru, Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Narodni galeriji, Narodnem muzeju Slovenije, Prirodoslovnem muzeju, v Slovenskem gledališkem inštitutu, Slovenskem etnografskem muzeju in Slovenskem šolskem muzeju. Organizirani bodo tudi številni vodeni ogledi razstav. Slovesno uradno odprtje nove razstave bo potekalo v Narodnem muzeju, v Narodni galeriji bodo z gostom Alenom Kobilico v stalno zbirko postavili tipno prilagoditev za slepe in slabovidne obiskovalce.

 

Predstave bodo na ogled v SNG Drama, Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem mladinskem gledališču in v Mini teatru, Lutkovno gledališče Ljubljana organizira lutkovno predstavo za mladino in odrasle. Vodene oglede po skrivnostih in zanimivostih stavb pripravljajo na Ljubljanskem gradu, v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Filmskem studiu Viba film Ljubljana.

 

Za najmlajše Hiša otrok in umetnosti pripravlja posebno pohodno predstavo »Prešerna pot«, v popoldanskem času bo prost vstop v Hišo eksperimentov. Delavnice in ustvarjalnice za otroke pa bodo potekale v Muzeju novejše zgodovine, Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Mestnem muzeju, v Narodni galeriji in v Slovenskem šolskem muzeju, v številnih enotah Mestne knjižnice Ljubljana bodo potekale ure pravljic.

 

V Mestni knjižnici Ljubljana bodo na Ta veseli dan kulture pričeli s projektom Mesto bere 2014-2015, v posameznih enotah pa se bodo zvrstila predavanja, odprtja razstav, projekcije filmov, koncert …

 

V Mariboru bodo med drugim na ogled stalne ali občasne razstave v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Evropskem kulturnem in tehnološkem centru Maribor, Fotogaleriji Stolp, Kibli, Pokrajinskem arhivu Maribor, Pokrajinskem muzeju in Umetnostni galeriji Maribor.

 

V SNG Opera in balet Maribor bo del vstopnic za gledališko predstavo brezplačnih, pripravljajo pa tudi dve predstavi za otroke. Interaktivna predstava bo razveselila najmlajše tudi v Lutkovnem gledališču Maribor, v enotah Mariborske knjižnice pa pripravljajo pravljične ure za otroke.   

 

Pester nabor brezplačnih prireditev se ljubiteljem kulture obeta tudi drugod po Sloveniji. V Celju bodo na ogled stalne in občasne razstave v Pokrajinskem muzeju, organiziran bo brezplačen, voden ogled Starega gradu Celje. V Zgodovinskem arhivu Celje bo potekalo odprtje razstave ABC Arhivska Barbara Celjska. V Osrednji knjižnici Celje bodo obeležili zaključek projekta bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd. V Kamniku bodo na ogled razstave v galeriji Mihe Maleša, Medobčinskem muzeju Kamnik in v rojstni hiši Rudolfa Maistra, v Arboretumu Volčji Potok pa bo potekalo zanimivo predavanje. V Kopru Humanistično društvo Histria pripravlja mednarodno okroglo mizo Markov lev s Armerije. Od Kopra do Trsata, v Obalnih galerijah bodo na ogled stalne, občasne in prodajne razstave, v Pokrajinskem arhivu Koper bo organizirano javno vodstvo, v Pokrajinskem muzeju Koper pa bo potekala zanimiva družinska delavnica in predavanje. V Kranju bodo brezplačne razstave na ogled v Gorenjskem muzeju in v Zgodovinskem arhivu, ljubitelji gledališča si bodo lahko v Prešernovem gledališču Kranj ogledali koprodukcijsko predstavo Mrtvec pride po ljubico. V Murski Soboti bo brezplačen ogled razstav v Galeriji Murska Sobota in Pomurskem muzeju. V Novi Gorici bodo strokovna vodstva oziroma brezplačni ogledi razstav potekali v enotah Goriškega muzeja in v Pokrajinskem arhivu, v SNG Nova Gorica pa bo na ogled brezplačna komedija (6. decembra 2014). V Novem mestu si boste lahko brezplačno ogledali razstave v Dolenjskem muzeju, na posebni prireditvi se bo predstavila Zveza kulturnih društev Novo mesto. V Velenju bodo na ogled razstave v Galeriji in v Muzeju Velenje.

 

V Kinu Komuna, Koloseju Ljubljana, Kranju in Mariboru, v Art kinu Odeon v Izoli in v Kulturnem domu v Novi Gorici bo na ogled celovečerni film Inferno, režiserja Vinka Möderndorferja.

 

Številni brezplačni dogodki se bodo zvrstili tudi v mnogih drugih ustanovah; Tehniškem muzeju Slovenije, Notranjskem muzeju v Postojni, v Lipici pripravljajo brezplačna organizirana vodenja kobilarne, v Belokranjskem muzeju Metlika, Pokrajinskem muzeju Kočevje, Cankarjevi spominski hiši na Vrhniki … Posebne obeležitve pripravljajo tudi v številnih knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah po državi.

 

Osrednji dogodek na Ministrstvu za kulturo bo zgodovinsko obarvan. Ob 10. uri bo potekala prireditev ob zaključku projekta Gratae posteritati – slovesna predaja faksimila enega redkih ohranjenih koloriranih izvodov avtobiografskega dela Gratae posteritati slovitega diplomata Žiga Herbersteina Narodni in univerzitetni knjižnici, Univerzitetni knjižnici Maribor, Zgodovinskemu arhivu Ptuj ter devetim osrednjim območnim splošnim knjižnicam, ki jo bo spremljala priložnostna razstava.

 

Z dnevom odprtih vrat v slovenski kulturi ob 3. decembru, obletnici Prešernovega rojstva, je ministrstvo začelo v Prešernovem letu 2000. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek, na ta dan se najlepše združujeta dostopnost in želja ljudi po doživetju kulture.

Projektu Virus se letos pridružuje rekordno število študentskih klubov

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

1. december je dan, ko lahko z nošenjem rdeče pentlje izrazimo svoje zavedanje o prisotnosti aidsa in solidarnost ter podporo okuženim. Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se je letos aktiviralo tudi rekordno število študentskih klubov, ki bodo v podporo obolelim opozarjali in ozaveščali o tej smrtonosni bolezni.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsako leto testira določeno število oseb, pri katerih obstaja tveganje za okužbo z virusom HIV, je v Sloveniji okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, vendar število okuženih narašča. Ključnega pomena za uspešnejše zdravljenje je pravočasno odkrivanje okužbe.

Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu in Evropskem tednu promocije testiranja na okužbo s HIV bodo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vsak dan potekala testiranja na HIV, na virus hepatitisa B in virus hepatitisa C. Za preprečevanje širjenja virusa pa je pomembno že samo zavedanje o možnostih okužbe, odgovornost pri spolnih odnosih (uporaba kondomov), premišljena izbira partnerja in druga preventivna ravnanja.

Preventivna akcija boja proti aidsu se letos že sedemnajstič zapored pripravlja v okviru enodnevnega projekta Virus, ki se bo odvijal po vsej Sloveniji. Glavni namen projekta je ozaveščanje ljudi o spolno prenosljivih boleznih, predvsem o virusu HIV. Projektu se letos pridružuje tudi rekordno število študentskih klubov. V sodelovanju z Zvezo študentskih klubov Slovenije 37 klubov pripravlja akcijo deljenja rdečih pentljic, brošur ter kondomov. Ljudi bodo ozaveščali o tem, kaj bolezen povzroča, kako se virus HIV prenaša, kako lahko širjenje virusa preprečimo, in o tem, kako zelo pomembna je uporaba zaščite pri spolnih odnosih.

Svetovni dan boja proti aidsu prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja te bolezni. S projektom sporočamo, da se tudi mladi zavedamo pomena zdrave spolnosti ter izražamo solidarnost do obolelih. Ljudje z aidsom so še vedno ljudje z dušo in srcem. Izoliranje okuženih iz družbe ter izmikanje pogovoru o aidsu ne prinašata rešitve, ampak zgolj potlačitev te problematike. 

Dobri mož

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

December je čas, ki mi je pisan na kožo.

Obožujem blišč in žive praznične barve. Bogate pojedine in živahna mesta, ki jih krasi na tisoče lučk. Praznično vzdušje me sprosti in zelo rada si privoščim kozarček kuhanega vina, medtem ko zunaj sneži. Kot vsako leto smo s prijateljicami začele obiskovati mesta in decembrske prireditve. Vsak večer smo dogovorjene na drugi lokaciji, zabavamo se, si privoščimo kozarec kuhanega vina in izkoristimo praznično vzdušje. To leto pa nam je dobri mož spremenil načrte in smo začele zahajati na eno in isto lokacijo vsak večer.

Pred kratkim smo odkrile krasen bar z domačim prazničnim vzdušjem. S čudovitim vinom in prijaznim osebjem. Meni osebno pa je najbolj od vsega v oko padel moški, ki je bil oblečen v Božička in je na vhodu v bar prijazno pozdravljal goste. Vedno, ko smo prišle na pijačo, nas je krasno sprejel, meni pa je ob pogledu na njegove oči srce začelo hitreje biti in misli so mi podivjale. Vsakič je vame zrl s svojimi črnimi očmi. Vsak večer sva se drug drugemu nagajivo nasmejala, se spogledovala, nato pa sem s prijateljicami odšla domov. Včeraj pa je bilo drugače.

Skupaj smo se odpravile proti priljubljenemu baru. Nekaj je bilo v zraku, saj so bili vsi veseli, razposajeni in tudi vina se je kar nekaj spilo. S prijateljicami smo veliko nazdravljale in se smejale. Kmalu smo se vsi v baru povezali, se skupaj zabavali in veselili. Tudi zamaskiran moški ni bil izjema. Opustil je prijazno pozdravljanje pri vratih in se nam pridružil pri kozarcu kuhanega vina. Kar nekaj časa smo nazdravljali, ko so se prijateljice odločile, da počasi odidejo. Meni pa niti najmanj ni bilo do odhoda. Z gospodom Božičkom sva se super ujela in se drug drugemu veliko smejala. Prijateljice so odšle, jaz pa sem ostala in spila še nekaj pijač z njim. Smejala sva se šalam in najinemu spogledovanju. Ostala sva do konca zabave, saj je bilo to njegovo delo, čeprav ga tisti večer ni ravno dobro opravljal. Ko se je bar zaprl, sva se dogovorila, da najdeva kakšen miren kraj, kjer se lahko bolje spoznava. Ker je bila ura že pozna in mesto že prazno, je predlagal, da odideva k njemu, češ da živi zelo blizu. Predlog mi je bil zelo všeč. Odšla sva do njegovega avta in se odpeljala. Po nekaj minutah vožnje sva se ustavila pred njegovim stanovanjem. Prijel me je za roko in me peljal k sebi. Vstopila sva v prijetno toplo in urejeno stanovanje. Ob vstopu mi je najprej v oko padla velika postelja, ki se jo je videlo čez odprta vrata. Spogledala sva se, se nagajivo nasmehnila drug drugemu in si planila v objem. Začela sva se poljubljati in spravljati obleke drug z drugega. Najprej sva se znebila zimskih oblačil. Drug z drugega sva jih trgala kot neukročene živali in jih med premikanjem proti spalnici puščala za seboj kot kakšno sled. Ko sva prišla do spodnjega perila, sva bila že tik pred spalnico. Pred vrati me je dvignil k sebi v naročje in me odnesel v posteljo. Sedela sem na robu postelje, on pa me je s črnimi očmi poželjivo gledal. Pokleknil je na tla med moje noge. Njegovi prsti so nagajivo polzeli po mojem vratu vse do naramnic nedrčka. Najprej je z mojih ram zdrsnila ena in nato še druga naramnica. Njegove tople roke so me božale po trebuščku in spolzele proti hrbtu. Odpel mi je nedrček. Na plano so prišle joškice, ki so bile od vznemirjenja čisto trde in imela sem že močno napete bradavičke. Z rokami je začel masirati joškice in jih nagajivo lizati po bradavicah. Čutila sem, kako njegovi prsti polzijo po mojem telesu proti spodnjim hlačkam. Nekaj časa me je le dražil in s prsti nagajivo polzel okrog hlačk, nato pa me je prijel za rame in položil v ležeč položaj. Ko sem ležala, se je on spustil nazaj v mednožje in mi slekel hlačke. Njegov vroč jeziček je takoj napadel mokro muco. Od vznemirjenja je bila čisto vlažna. Igral se je z mojim ščegetavčkom in me čisto obnorel. Dihanje se mi je zelo pospešilo in telo mi je že drgetalo od užitka. Komaj sem čakala, da preideva na bistvo. Da bi tudi njega bolj vzburila, sem ga povabila k sebi na posteljo. Slekla sem mu majico in brez odlašanja začela slačiti njegove spodnjice. Takoj se je pokazal trd in velik tič. Brez odlašanja sem ga začela zadovoljevati. Nekaj časa sem ga močno sesala, nato pa sem se usedla naravnost na njega. Bil je tako dolg in debel, da sem ga dobro čutila v sebi. Svojo ritko sem čisto počasi začela pomikati gor in dol. Med tem sem ga grobo vlekla za lase in se z njim poljubljala. Tempo sem kmalu začela stopnjevati, dokler ni bilo skakanje tako intenzivno, da sva oba kričala od užitka. Spremenil je položaj in me postavil na kolena. Od zadaj ga je zarinil vame in nadaljeval z divjim tempom. Ko mi je že prihajalo in sem norela od užitka, se on še kar ni ustavil. Nadaljeval je z norim nabijanjem. Bila sem vsa prepotena in onemogla od zaporednih orgazmov. Bil je tako močen in vzdržljiv. Po njegovem glasnejšem stokanju sem vedela, da tudi za njega prihaja konec. Glasno je zakričal od užitka, nato pa mu je prišlo. Izmučena sva obležala na postelji, se spogledala in takoj sva vedela, da bova tole praznično vzdušje še enkrat ali pa večkrat ponovila.

Pomembno je testiranje in svetovanje

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan, ki ga usklajeno obeležujemo po vsem svetu. V obdobju 2010–2015 je osrednje geslo globalne kampanje »Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«. Čeprav je bil razvojni cilj, da se do leta 2015 zaustavi širjenje virusa HIV, se čas izteka in tudi SZO opozarja, da ne le da ciljev ne dosegamo, ampak se je število novih primerov v Evropi v zadnjih desetih letih povečalo. Ne bo dosežen niti cilj, da bomo do leta 2015 v Evropi testirali 90 odstotkov ključnih skupin, saj je do zdaj ta številka le pri 53 odstotkih. V Sloveniji smo do 18. novembra 2014 na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s HIV, za aidsom je zbolelo 15 oseb, umrl pa je en bolnik z aidsom. Skupno je bilo od leta 2004 do vključno 18. novembra 2014 prepoznanih 450 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 23 bolnikov z aidsom.

HIV/aids tako še vedno ostajata pomemben javnozdravstveni problem. Direktorica SZO za Evropo poudarja, da si ob grozeči grožnji za zdravje ljudi ne moremo privoščiti zmanjšane pozornosti nad širjenjem epidemije HIV/aidsa. V Evropi se širijo okužbe HIV na račun prenosa virusa med injicirajočimi uživalci drog v Vzhodni Evropi, medtem ko se v Zahodni Evropi in pri nas širi predvsem v populaciji moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V Sloveniji smo do 18. novembra 2014 na NIJZ prejeli podatke o 43 novih diagnozah okužbe s HIV (eden manj kot v 2013). Med 39 primeri med moškimi jih je bilo 21 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (šest manj kot v 2013), prijavljeni sta bila tudi dve okužbi pri injicirajočih uživalcih nedovoljenih drog (enako kot v 2013). Tudi v letošnjem letu je bila pri dobri polovici oseb diagnoza okužbe s HIV postavljena pozno, namreč takrat, ko bi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila.

 

Pomembno je redno testiranje

Širjenje virusa HIV bomo zaustavili le s povečanjem testiranj in zdravljenjem, zmanjšanjem novih infekcij in uspešnim doseganjem ključnih populacij. “Najbolj ranljive skupine pri nas so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, promiskuitetni ljudje, prostitutke in njihovi klienti, injicirajoči uživalci drog, zaporniki, osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis, gonoreja,” opozarja Evita Leskovšek z NIJZ in dodaja: “Na NIJZ si že vrsto leto prizadevamo na preventivnem področju s sodelovanjem z našimi organizacijskimi enotami po regijah in v koordinaciji z vsemi deležniki, predvsem nevladnimi organizacijami. Tako smo tudi na strokovnem srečanju v središče postavili dve prepletajoči se temi: kako povečati dostopnost in dosegljivost do testiranja ter kako zmanjševati stigmo in diskriminacijo. Dejstvo je, da tako v Evropi kot Sloveniji večina na novo diagnosticiranih dobi diagnozo prepozno. Pomemben vzrok je strah pred stigmo, ki je del naše realnosti.”

 

Preprečevanje okužbe s HIV vključuje tudi zdravljenje že okuženih in protiretrovirusno poekspozicijsko profilakso po izpostavljenosti okužbi s HIV pri delu v zdravstvu ali pri nezaščitenih spolnih odnosih ali izpostavljenosti okuženi krvi pri souporabi pribora za injiciranje z znano okuženimi ali s pripadniki skupin z višjim tveganjem za okužbo. “Preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV v okviru promocije spolnega in reproduktivnega zdravja je pomembna javnozdravstvena prednost. S temi programi moramo doseči vse prebivalce, predvsem pa mlade. Za preprečevanje spolnega prenosa je pomembno spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s promocijo uporabe kondoma. Ker je v Sloveniji breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je promocija odgovorne in varne spolnosti še posebej pomembna v tej skupini,” pravi izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ.

 

Zgodnje testiranje in zdravljenje zmanjšuje vpliv okužbe individualno in družbeno. Okužba z virusom HIV oziroma bolezen aids je še vedno neozdravljiva, vendar imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in bolj kvalitetno življenje. Eden od velikih izzivov je tudi zmanjšati stigmatizacijo do okuženih, obolelih in ranljivih skupin. Zato bomo ob letošnji kampanji delili informativne plakate, osveščali širšo javnost ter v zdravstvenih domovih in ob različnih dogodkih delili kondome. Poleg tega bo 1. decembra 2014 na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala informativna stojnica, na kateri bodo študentje medicine informirali, svetovali in mimoidoče vabili na anonimno brezplačno testiranje, ki bo potekalo v prostorih NIJZ na Trubarjevi 2 v Ljubljani, testiranje pa bo možno tudi po posameznih organizacijskih enotah NIJZ.

Študentje, danes je čas za Kurzschluss!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Napetosti in pričakovanja se bodo danes združila v otvoritev najboljšega kluba v Ljubljani. Na otvoritveni večer prihajata Faul & Wad Ad, avtorja poletnega hita Changes. V šestih tednih vse do konca leta se bo na odru v kletnih prostorih Slovenijalesa zvrstilo več kot 30 glasbenikov iz Slovenije, Balkana, Evrope in celo Avstralije. Priljubljena puščica bo v letošnji sezoni zasijala v neon odtenkih. A tudi tokrat le za kratek čas.


Kletni prostori Slovenijalesa letos ponujajo povsem prenovljeno notranjo razporeditev, povečan oder, prenovljene VIP prostore, ki so namenjeni zaključenim družbam, ustvarjalna ekipa napoveduje tudi izjemen animacijski program. V dneh pred otvoritvijo potekajo že zadnje priprave, goli skladiščni prostori pa so deležni popolne stilske prenove. Že čez nekaj dni bodo intenzivna produkcijska dela prostor spremenila v nočni klub po vzoru iz evropskih prestolnic.

Otvoritveni vikend poln presenečenj in glasbenih gostov

Kurzschluss svoja vrata odpira v petek, 28. novembra 2014. V Slovenijo premierno prihaja francoski dvojec Faul & Wad Ad, ki sta zaslovela s skladbo Changes, svoj pohod po glasbenih lestvicah pa nadaljujeta z glasbenim setom Happy endings. Da bodo obiskovalci ogreti na primerno plesno vzdušje bosta poskrbela domača didžeja Peter Gold in Sylvain. Otvoritveni večer bodo še dodatno začinili pevka Hannah Mancini in Teater Ponorelii z dih jemajočimi plesnimi nastopi.

V soboto, 29. novembra, se bo dogajanje stopnjevalo s prav posebnim koncertom kultne zasedbe Laibach, ki je v goste povabila legendarnega Daniel Millerja. Ustanovitelj založbe Mute Records ali »The Godfather of Techno-pop« (boter techno pop-a), kot ga radi označujejo, je lansiral imena kot so Depeche Mode, DAF, Yazoo, The Birthday Party, Nick Cave & The Bad Seeds, Goldfrapp, Mark Stewart, Moby, Plastikman ter mnoge druge. V okviru posebnega Kurzchluss dogodka bo nastopilo še nekaj posebnih gostov, med njimi Aldo Ivančič, Anja Rupel in Boris Benko (Silence). Obeta se nepozaben večer, ki ga ne gre zamuditi.

Prvi rojstni dan kluba Kurzschluss

S petkovo otvoritvijo bo Kurzschluss praznoval tudi prvi rojstni dan, zato si ustvarjalna ekipa želi gostiti lanskoletne zveste obiskovalce, drage prijatelje in ta prave ponočnjakinje. In prav slednjim je namenjen izjemen programski okvir, ki se zgleduje po vzoru evropskih prestolnic. V Kurzschluss prihajajo Pendulum DJ set & Verse, Joris Voorn, Sister Bliss iz kultne zasedbe Faithless, Cristian Varela, Bad Copy in Lisa Millett. Decembrsko vikend dogajanje bodo v spektakel nadgradili tudi slovenski zvezdniki, zato se v Kurzschluss vrača Umek s prijatelji, Magnifico bo s srbskimi trubači na vrsti za Božič, vikend prej pa bo v barvah Sladice live z The Brand New Heavies.

Več informacij o programu na www.kurzschluss.si, v App Store ali Google Play.

Izkoristite priložnost in se že v času študija povežite z gospodarstvom!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Želja vsakega študenta je, da bi se po končanem študiju čim prej zaposlil. Znano je, da so uspešnejši pri iskanju službe tisti, ki so že v času študija pridobili čim več uporabnega znanja in praktičnih izkušenj.

Prednost imajo tisti, ki se proaktivno in samoiniciativno vključujejo v različne aktivnosti izven rednih študijskih obveznosti, še posebej, če se te izvajajo v sodelovanju z gospodarstvom. Na ta način študenti pridobivajo praktične izkušnje in nove kompetence, ki jih nato lažje povezujejo s pridobljenim teoretičnim znanjem. S sodelovanjem študentov so zadovoljni tudi v podjetjih, ker s pomočjo njih hitreje najdejo inovativne pristope in sveže ideje za razvoj dejavnosti in večjo konkurenčnost na trgu.

Da bi mladi imeli možnost že v času študija pridobiti praktična znanja in izkušnje v gospodarstvu ter si s tem izboljšali možnosti za vključitev na trg dela, je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, objavil 2. javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja.

S sofinanciranjem projektov, ki se bodo izvajali v okviru razpisa, bodo imeli študenti priložnost, da se vključijo v »majhne raziskovalne projekte« oz. praktične »case study-je«, v okviru katerih bodo pod vodstvom mentorjev iz fakultet in iz podjetij iskali kreativne in inovativne rešitve praktičnih problemov v gospodarstvu. Projekti se praviloma izvajajo v interdisciplinarnih skupinah od 3-10 študentov, pri tem pa razvijajo kreativnost, inovativnost, sposobnost reševanja problemskih nalog, timsko delo, samoiniciativnost ter druge poklicno specifične kompetence.

Če ste zainteresirani za sodelovanje v projektu, si več informacij o možnostih vključitve v projekt pridobite pri strokovni službi na vašem visokošolskem zavodu, medtem, ko so dodatne informacije o javnem razpisu na voljo na skladovi spletni strani www.sklad-kadri.si.

Vsako delo šteje

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Študentsko delo v tem trenutku predstavlja edini učinkoviti socialni korektiv za dijake in študente in tako ni zgolj še ena izmed oblik dela. Brez študentskega dela si mnogi študija sploh ne bi mogli privoščiti. Predlagana ureditev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je nastala po načelu »vsako delo šteje«. S stisnjenimi zobmi in zadržkom smo pristali na plačevanje prispevka za pokojninsko zavarovanje, saj ta sprememba, kljub vstopu mladih v sistem solidarnosti, prinaša veliko nevarnost padca panoge študentskega dela kot pomembnega socialnega korektiva.   Predlagane spremembe tako spreminjajo osnovni koncept študentskega dela; dijakom in študentom bo prineslo nove socialne pravice iz naslova plačevanja prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, s čimer študentsko delo postaja ena od pomembnih oblik medgeneracijske solidarnosti, obenem pa ohrani fleksibilnost študentskega dela, kot ga poznamo danes. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je vztrajala pri implementaciji dodatnih ukrepov na področju zagotavljanja večje socialne varnosti študentov, kot so minimalna urna postavka in priznavanje delovnih izkušenj, ključna pa je bila zahteva po avtomatični varovalki višine obremenitve študentskega dela ob morebitnem previsokem padcu panoge.

ŠOS opozarja, da so predlagane spremembe nesistemske in nadaljujejo obstoječo prakso, ki je med drugim državo tudi pripeljala v trenutno krizo. Enostranski posegi, ki niso premišljeni in dolgoročno naravnani, imajo en sam jasen namen, in sicer krpanje proračunske luknje. Tako krizo ponovno plačujemo mladi, ki smo bili v zadnjih letih na račun varčevanja že večkrat bili prikrajšani. Problematika mladih, ki zadeva tako dijake, študente kot tudi iskalce prvih zaposlitev, je alarmantna in s svojo kompleksnostjo (študentsko delo, štipendije, stanovanjska politika, beg možganov …) predstavlja ključen razvojni izziv Slovenije v naslednjih nekaj letih. Ali bomo poglobili problem do te mere, da bomo mladi iz obupa primorani zapustiti domovino, ali pa bomo s pravim strateškim razvojnim pristopom našli način, kako se lotiti problematike mladih. Dejstvo je, da prav študentsko delo v tem trenutku predstavlja edini učinkoviti socialni korektiv za mlade in ga je kot takega potrebno tudi obravnavati.

Od Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti smo zahtevali (MDDSZEM), da nas vključi v pripravo trenutnih sprememb študentskega dela, ki so bile na začetku predstavljene kot eden izmed ukrepov, ki jih je Slovenija obljubila EU. Naše stališče od samega začetka je bilo, da je potrebno nadaljevati sistemsko reševanje študentskega dela, s katerim smo začeli že lani, vendar je zaradi padca prejšnje vlade zastalo. Stališče ŠOS, ki smo ga zagovarjali pri pripravi sistemskega predloga, smo želeli kar se da optimalno implementirati tudi v predlagane spremembe, od katerih ministrstvo ni želelo odstopiti. Vztrajali smo, da se dobre rešitve, ki so bile dogovorjene že pod prejšnjo vlado, implementirajo tudi sedaj. Ob zavedanju potencialno škodljivih posledic in širše dimenzije problematike študentov, smo na ŠOS zahtevali podpis dogovora med Študentsko organizacijo Slovenije, Ministrstvom za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti in Predsednikom Vlade RS, ki omenjeno problematiko razširja tudi na druga za mlade občutljiva področja.

Posledica številnih usklajevanj in pogajanj med ŠOS in MDDSZEM je predlog ukrepov spremembe obstoječe ureditve. Od študentskega dela se bo po novem plačevala koncesijska dajatev v višini 16 % (od tega 8,4 % za proračunski sklad ministrstva, 3,8 % za ŠOS in 3,8 % za posrednike) in dodatna koncesijska dajatev v višini 2 %, prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 %, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni  po stopnji 0,53 % in prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %. Celotna obremenitev študentskega dela se tako za delodajalce po novem spremeni iz 30,38 % na 33,74 %, v letu 2016 pa na 27,33 %.

Dodatno smo uspeli izpogajati, uvedbo minimalne urne postavke v višini 4,5 evrov; da študentom pri vplačevanju prispevkov teče polna pokojninska in invalidska zavarovalna doba; da se institut študentskega dela ohrani za namene reševanja socialnega položaja študentov in dijakov; da se hkrati prične s procesi za uveljavitev javne veljavnosti in priznavanja delovnih izkušenj iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Omenjene spremembe bodo dijakom in študentom zagotavljale večjo socialno varnost in obenem še dodatno olajšale prehod na trg dela pri iskanju prve zaposlitve.

V interventnem zakonu je predlagano, da se s 1. 1. 2016 koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva, zniža iz 8,4 % na 2 %. Ker se zavedamo širših posledic predlaganih ukrepov, smo se na ŠOS v dogovoru zavezali, da – v kolikor bo padec celotnega (denarnega) obsega panoge študentskega dela, glede na enako obdobje iz leta 2014 in ob primerljivih gospodarskih razmerah, manjši od 15 % se ureditev, ki jo predvideva interventni zakon, ohrani. Dodatno si bosta ŠOS in MDDSZ  prizadevala za spremembo obstoječe ureditve dohodninske obdavčitve začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sklopu sprememb Zakona o dohodnini, z namenom povrnitve študentske olajšave.

Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Kljub začetnemu predlaganemu enostranskem posegu v sistem študentskega dela smo v intenzivnih pogajanjih dosegli dogovor med MDDSZ in ŠOS. Za nas bo kompromis dokončen, šele ko Vlada RS uresniči vse zahteve, navedene v sporazumu. Pričakujemo da bodo konstruktivni pogovori in sklenjen kompromis podlaga za trajen posluh vlade tudi za ostala pereča vprašanja o slabem socialnem položaju mladih v Sloveniji. ŠOS je svoje naredil, sedaj je na potezi vlada.«

„Jasno moramo pokazati, kako pomembni smo mladi za normalno delovanje in obstoj družbe.“

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na 1. redni seji Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so študentski poslanci na mesto predsednika ŠOU v Ljubljani ponovno izvolili Roka Likovića.

Že pred tem pa je novi predsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani postal Tilen Gorenšek. S slednjim smo se pogovarjali o prioritetnih nalogah, položaju študentov ter njegovem dosedanjem delu.

 

Katere so vaše prioritetne naloge, ki jih boste najprej skušali doseči?

„Moje prioritetne naloge v okviru funkcije predsednika Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so predvsem kakovostno in tekoče delovanje zbora, še posebej z vidika aktivnosti delovnih teles, ki so bila v preteklosti manj aktivna. Redno delovanje delovnih teles namreč omogoča nadzor nad delovanjem stalnih dejavnosti, zavodov in resorjev ŠOU v Ljubljani ter s tem tudi večjo transparentnost organizacije. Poslanci lahko z aktivnim delovanjem v delovnih telesih dodobra spoznamo zavode, stalne dejavnosti in resorje ter tako tudi učinkoviteje sodelujemo na sejah zbora, ko se o omenjenih tematikah odloča.

Ravno večja aktivnost in angažiranost poslancev pa je druga naloga, ki sem si jo zadal za čas svojega mandata. V okviru tega si bom predvsem prizadeval, da bodo poslanci pravočasno dobili vsa gradiva in informacije, ki jim bodo omogočali učinkovitejše in aktivnejše sodelovanje na sejah.

Hkrati si bom tekom mandata prizadeval za nadaljevanje reorganizacije in institucionalnih sprememb ŠOU v Ljubljani, s katerimi smo pričeli že v prejšnjem mandatu. Stremel bom k celoviti, sistematični in z najširšim možnim konsenzom sprejeti reorganizaciji, ki bo ŠOU v Ljubljani približala študentom in omogočila učinkovit boj na vseh frontah, ki se obetajo na področju študentske problematike. Nenazadnje pa bom kot predsednik zbora vedno na voljo vsem študentom, ki bodo potrebovali informacije ali želeli na kakršenkoli način sodelovati pri študentskem organiziranju.“

Kaj lahko pričakujejo študentje, ki so že tako povsod prikrajšani, da boste storili za njih, da se bo njihov položaj izboljšal?

„Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je tako imenovana zakonodajna veja znotraj ŠOU v Ljubljani, funkcija predsednika študentskega zbora pa je predvsem administrativna. Posledično kot predsednik zbora ne morem v tolikšni meri vplivati na samo vsebinsko delovanje organizacije, lahko pa kot študentski poslanec, skupaj z ostalimi kolegi poslanci. Pomembno je, da zbor s svojim delovanjem in z odločitvami zastopa interese študentov in da se postavi po robu varčevanju ter krčenju težko priborjenih študentskih pravic, za katere je zadnjim nekaj vladam Republike Slovenije očitno malo mar. Študentski zbor mora zavzeti proaktivno vlogo in skozi sprejete resolucije opozarjati na vsa področja študentske problematike. Vsebinsko vodenje organizacije pa je odvisno predvsem od delovanja predsedstva ŠOU v Ljubljani in Študentske organizacije Slovenije.“

Kako vidite položaj študentov pri nas čez 1 leto, 5 let in 10 let?

„Prepričan sem, da se bo položaj študentov brez aktivnega delovanja študentskih organizacij in brez aktivnega boja za ohranitev vseh pravic poslabšal. Aktualna vlada kaže svoj pravi obraz, njeno delovanje pa odraža stališče, da smo mladi glavni sovražnik in očitno kolateralna škoda, ko pride do reševanja na pol potapljajoče ladje, ki so jo zakrivili ravno politiki in bankirji s svojim delovanjem. Ne smemo dopustiti, da bomo mladi plačevali in reševali to državo. Slovenski javnosti, predvsem pa politiki, moramo jasno pokazati, kako pomembni smo mladi za normalno delovanje in obstoj družbe. V kolikor temu ne bo tako, se bo položaj tekom naslednjih let samo še slabšal.“

Kako vidite ŠOU v Ljubljani čez 5 in 10 let?

„Zdi se mi, da je prehitro, da bi podajal kakršnokoli mnenje, saj se moramo zavedati, da mandat traja samo 2 leti, v tem času pa se lahko spremeni marsikaj. Lahko na bolje, lahko pa tudi na slabše. Leta 2011 smo študentje, na primer izgubili veliko več, kot pa smo izgubili v letih pred tem in v letih po tem.

Upam, da bo ŠOU v Ljubljani tudi čez nekaj let igral ključno vlogo pri zastopanju študentov. Predvsem upam, da se bo njegova vloga še povečala, izginila pa tudi negativna podoba, ki jo je organizacija zaradi številnih afer v preteklosti pridobila.“

Bili ste edini kandidat, zakaj menite, da je tako in zakaj ste bili vi pripravljeni sprejeti to funkcijo?

„Praviloma funkcijo predsednika zbora opravlja študentski poslanec, ki je imel funkcijo poslanca že v predhodnem mandatu, saj pozna princip delovanja predsednika zbora in administracije zbora ter je v večji meri seznanjen s pravilniki in z akti, ki se tičejo študentskega zbora. To mu omogoča tudi pogled na širšo sliko in s tem učinkovitejše delo. Kot sem že prej omenil, je funkcija predsednika zbora predvsem administrativna. Takšno delo pa verjetno vsem študentskim poslancem ne leži. Sklepam lahko, da nihče izmed poslancev, ki smo to funkcijo opravljali tudi v mandatu 2012–2014, z izjemno mene, ni bil pripravljen prevzeti takšne funkcije. Sam sem se za to funkcijo odločil predvsem zaradi izkušenj in delovanja v prejšnji sestavi študentskega zbora, prav tako pa tudi zaradi predlogov in idej, ki jih imam. Ker sem študent podiplomskega študija Sociologija – upravljanje javnih in neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede, mi tovrstno delo ni tuje in mi predstavlja pomemben izziv. Sem mnenja, da je sodobna birokratska organizacija v Sloveniji in širše preprosto preveč birokratska, posledično pa je oteženo njeno delovanje in učinkovitost.“

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje?

„Svoje obštudijsko udejstvovanje sem pričel v 2. letniku dodiplomskega študija, ko sem se pridružil Študentskemu klubu Fakultete za družbene vede. S trdim delom, učenjem in nabiranjem izkušenj sem od takrat širil spekter svojega udejstvovanja tudi na druga področja. Tri leta sem kot predstavnik študentov obramboslovja deloval v Študentskem svetu Fakultete za družbene vede, interese študentov pa sem zagovarjal tudi znotraj katedre za obramboslovje. Dve leti sem kot predstavnik študentov sodeloval tudi v Slovenskem politološkem društvu, v okviru tega pa pomagal pri organizaciji Politoloških dnevov 2014. Zadnje leto se za pravice študentov borim tudi kot študent senator v Senatu Fakultete za družbene vede. Aktiven sem tudi v Društvu študentov obramboslovja Slovenije in v Klubu koroških študentov, kjer sem lansko leto deloval kot član nadzornega odbora KKŠ, od decembra pa opravljam funkcijo predsednika nadzornega odbora KKŠ. Leta 2012 sem v okviru liste FDVjevci – Vsedruštvena lista kandidiral za študentskega poslanca v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. Zmaga na volitvah mi je poleg mesta študentskega poslanca prinesla tudi mesto predsednika Študentske organizacije FDV.

Med drugim sem že dobrih 17 let prostovoljni gasilec, kar vedno z veseljem izpostavim, saj je prostovoljstvo zagotovo ena pomembnejših dejavnosti sodobne družbe in hkrati delo, ki ga zelo rad opravljam.“

„Znanje, ki se pridobi z visokošolsko izobrazbo, je na splošno med mladimi prepoznano kot vrednota.“

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ob nastopu nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Stanislave Setnikar Cankar, smo jo povprašali, kaj študente čaka v prihodnje in o njenih pogledih na položaj študentov pri nas.

Kakšne so programske usmeritve za področje visokega šolstva v naslednjih letih?

„V programu, ki smo si ga zastavili, smo na vseh področjih predvideli spremembe. V zvezi s pripravo sprememb Zakona o visokem šolstvu smo že imeli prvi sestanek in veseli me, da so se odzvali tako predstavniki vseh javnih univerz kot tudi samostojnih visokošolskih zavodov, Študentske organizacije Slovenije, Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost šolstva in sindikalni predstavniki. Trenutno intenzivno pripravljamo smernice, ki jim bomo sledili v okviru prenove zakona. Naknadno bomo prosili za stališča, predloge ter doprinos k predlaganim spremembam vse deležnike v visokem šolstvu ter tudi ostalo širšo strokovno javnost. Temeljni namen je, da bo prenovljeni zakonski okvir usklajen med vsemi deležniki ter da ga bomo sprejeli kot osnovo, ki bo v prihodnosti vodila do visokega šolstva, ki bo primerljivo z uspešnimi in s priznanimi tujimi visokošolskimi sistemi.

V okviru prenove zakona je naš osnovni cilj večja internacionalizacija študija, izboljšati njegovo kakovost, spodbuditi sodelovanje med različnimi študijskimi disciplinami z namenom interdisciplinarnosti znanja, dati poudarek na učne izide ter se zavedati pomena avtonomije. Trenutno obstajajo nekatere pomanjkljivosti, ki niso v prid rezultatom mednarodnih primerjav, kot na primer dolgotrajnost študija, vključevanje v raziskovalno delo itd. Ta vprašanja bomo odprli, soočili stališča in ugotovili, kaj bo tisto, kar bo omogočilo večjo kakovost visokega šolstva.“

 

Se bo položaj študentov v prihodnje izboljšal/poslabšal in kako?

„Zagotovo naš namen ni poslabšati tega položaja, pač pa narediti takšen zakon, ki bo omogočal večjo dostopnost ter kakovost v visokem šolstvu. Za to, verjamem, si prizadevajo tudi študentje.“

 

Kako bo s študijskimi programi v prihodnje, se obetajo nove ukinitve (katere), reogranizacija programov itd.?

ƒ„Odgovor na to vprašanje ni v pristojnosti našega ministrstva, saj ministrstvo ne presoja visokošolskih zavodov, niti ne potrjuje študijskih programov.“

 

Menite, da so študijski programi v Sloveniji dobri, zaposljivi in dajo študentom dovolj znanja za zaposlitve ali bi bilo potrebno kaj spremeniti?

„Kakovost študijskih programov se redno presoja prek Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost visokega šolstva. Vendar pa zaposljivost diplomantov ni odvisna samo od kakovosti študijskih programov, ampak predvsem od potreb trga dela ter od učnih izidov, ki se z določenim študijskim programom pridobijo. Zato je v tem delu nujna in potrebna večja usklajenost med visokošolskimi zavodi in delodajalci, tudi že v času priprave študijskih programov.“ 

 

Kakšno je vaše mnenje o študentih v Sloveniji, kje vidite glavne probleme in prednosti slovenskih študentov, kaj jim svetujete pri nadaljnji študijski in poklicni poti?

„Menim, da imamo v Sloveniji veliko odličnih in nadarjenih študentov ter da je znanje, ki se pridobi z visokošolsko izobrazbo, na splošno med mladimi prepoznano kot vrednota. Čeprav se na trenutke zdi, da temu ni tako, je znanje tisto, ki ne samo odpira vrata do zaposlitve, ampak vodi do osebnega in strokovnega razvoja, kar pa je nekaj, česar nikomur ni mogoče vzeti.“

1...1.6681.6691.670...2.176Stran 1.669 od 2.176