V ožjem izboru za nagrade Sempler 26 del

Osemčlanska mednarodna žirija dvanajstega tekmovanja Sempler za najboljše medijske strategije leta je izmed 65 prijavljenih del izbrala 26 finalistov. Kar 22 del, ki so prišla v ožji izbor, so prijavili slovenski prijavitelji, štirje finalisti pa so iz Srbije. Med agencijami z največ prijavljenimi deli v ožjem izboru sta OmnicomMediaGroup in skupina Pristop, med oglaševalci pa Nova KBM, Abanka in Renault.

Portorož, 26. novembra 2014 – V Portorožu se je danes sestala osemčlanska mednarodna žirija pod vodstvom Vesne Beganović, ustanoviteljice in direktorice oglaševalske agencije Via Media iz Sarajeva, ki je med 65 prijavljenimi deli na tekmovanje Sempler za najboljše medijske strategije leta izbrala 26 finalistov. Nagrade sempler v šestih tekmovalnih kategorijah in nagrada veliki sempler za najboljšo medijsko strategijo leta bodo svečano podeljene v okviru dvodnevne konference medijskih trendov (SEMPL), ki se začne jutri, 27. novembra 2014, v GH Bernardin v Portorožu. Podelitev bo konec prvega konferenčnega dne Sempla, ob 20.30, pospremil pa jo bo avdiovizualni nastop skupine Loudspeaker Alliance in kreativnega dueta Kaja in Lea.

Med 26 medijskimi strategijami v ožjem izboru jih je največ, kar 8, zasnovala agencija OmnicomMediaGroup s partnerskima agencijama OMD Slovenija in PHD Slovenija, sledi skupina Pristop (v sodelovanju z agencijo Renderspace in medijsko agencijo Pristop Media) s sedmimi finalisti. Med oglaševalci po številu del v ožjem izboru vodijo Nova KBM (5 del) ter Renault in Abanka, vsaka s po tremi deli.

Vsa dela v ožjem izboru si lahko pogledate na Semplovi spletni strani v katalogu del.

Nagradni natečaj na temo mladinske problematike

Študentska civilno-družbena iniciativa (CDI) ŠOU v Ljubljani objavlja nagradni natečaj na temo mladinske problematike. Natečaj, v katerem se bodo študentje preizkušali tako v pisani besedi kot tudi sliki, je namenjen spodbujanju razmišljanja o prihodnosti in položaju mladine.

 

Javni nagradni natečaj predstavlja spodbudo mladim, ki se po končanem študiju znajdejo v svetu brez študentskih ugodnosti in pravic. Kakšen je danes položaj mladih in kakšna je njihova prihodnost? Kateri so največji problemi s katerimi se soočajo? Kaj prinaša izguba statusa študenta in kako bi lahko nastale problematike rešili? Kaj in kam po končanem študiju?

 

V natečaju, ki je razdeljen na dva sklopa – sklop pisnih izdelkov in sklop vizualnih prispevkov – se lahko študentje pri analiziranju težav in iskanju izvirnih rešitev opirajo na različne problematike, s katerimi se srečujejo mladi: stanovanjske problematike, problematike zaposlovanja, prekernih zaposlitev in pripravništev, problematike zdravstva in šolstva ter drugih aktualnih in relevantnih področij, ki so povezana z življenjem mladih ter prehodom v dobo odraslosti. 

 

K sodelovanju pri pripravi prispevkov, ki se dotikajo mladinske problematike, so vabljeni vsi študentje (1., 2., 3. stopnja) z veljavnim statusom študenta v študijskem letu 2014/2015 in diplomantje, ki so v trenutnem ali preteklem študijskem letu zaključili študij. Glavna nagrada vsakega sklopa je 200 € (brutno znesek), druga nagrada pa strokovno izobraževanje na enem izmed tečajev Zavoda ŠOLT.

 

Rok za oddajo prispevkov je 15. december. Študentje lahko prispevke oddajo po pošti ali osebno vsak delovnik med 10.00 in 12.00 ter 15.00 in 16.00 pri strokovnem sodelavcu Damjanu Vinku v 4. nadstropju ŠOU v Ljubljani na Vojkovi 63.

Absolvent je zgodovina! Študentje, prihodnje leto se vsi vidimo na Student Islandu na Lefkasu!

S polnoletnostjo pride čas za spremembe. Tudi absolventski izleti si po 18 letih želijo več od neprestanega žuranja.

Kreta in Zakintos bosta ostala zapisana kot legendi absolventov, Collegium, začetnik absolventskih izletov, vam predstavlja čisto nov koncept, čisto nov otok: Student Island. S Student Islandom potuješ v neznano, odkrivaš neraziskano, doživiš nepozabno. Vse to v pristni naravi grškega otoka Lefkas, daleč stran od neosebnih hotelskih kompleksov in prepolnih plaž.

Student Island ni le prizorišče najboljših žurov, je tudi idealna priložnost za spoznavanje ljudi izven faksov. S slovenskimi in tujimi študenti debatiraš, žuraš, surfaš, kajtaš ali jadraš in se obenem spočiješ po napornem študijskem letu.

Otok Lefkas je še neodkrit biser Jonskega morja, idealen za avanturiste. Daleč stran od ogromnih hotelskih kompleksov, komercialne ponudbe in prenatrpanih plaž ti omogoča, da doživiš pravo Grčijo. Tisto pristno, nepokvarjeno, z najlepšimi plažami v Sredozemlju, s turkizno modrim morjem, odličnim za jadranje, surfanje in kajtanje. Otok je poln skritih plaž in romantičnih lagun, kjer se ob kresu in dobri glasbi razvije spontana zabava, ki traja vse od sončnega zahoda pa do sončnega vzhoda naslednje jutro.

Pusti, da te očara ta edinstveni grški raj!


Nekaj zanimivosti o Lefkasu:

Otok Lefkas (Lefkada), četrti največji med Jonskimi otoki, leži ob celini, od katere ga loči le ozek kanal. S celino je povezan preko plavajočega mostu, ki meri v dolžino približno 50 metrov.
Otok zaradi njegove lepote imenujejo tudi „Lefki“, kar pomeni „lepi“. Naravno bogastvo otoka je namreč podtalnica, zaradi katere je otok raj z zelenjem, borovimi gozdiči, oljkami, s citrusi, z začimbami, zdravilnimi rastlinami ter s čudovitimi manjšimi slapovi. Različne plaže so razporejene po celotnem otoku, vendar se najlepše nahajajo na zahodni strani otoka Lefkas. Pod visokimi strmimi pečinami valovi svetlo turkiznega morja pljuskajo ob strme skale, med katerimi so sanjske bele plaže (Porto Katsiki, Egremni, Milos, Agios Ioannis …). 


Omega-3 – Ščit pred srčno-žilnimi obolenji?

Maščobne kisline omega-3 so si v zadnjih letih zelo utrdile status zdravih maščob. Poleg ribjega olja oziroma prehranskih dopolnil je na policah vedno več t. i. funkcionalnih živil, ki so obogatena z njimi, na primer jajca in mleko. Dejstvo je namreč, da jih je v osnovni prehrani premalo.

Da so omega-3 esencialnega pomena za naše zdravje, vedo tudi naši starši ter dedki in babice, ki se še spomnijo pitja ribjega olja »na žlico« v otroštvu. Omega-3 so sestavni del celičnih membran, telo pa jih potrebuje za opravljanje številnih telesnih funkcij, kot je na primer nadzor nad strjevanjem krvi, in kot zaščito pred srčno-žilnimi obolenji. Zelo pomembne so v obdobju razvoja možganov; obstajajo raziskave, ki dokazujejo boljši psihični razvoj otrok z zadovoljivim prehranskim vnosom omega-3 maščob. Novejše raziskave nakazujejo njihovo korist tudi pri rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih stanjih in avtoimunih boleznih, kot sta lupus in revmatoidni artritis.

Nosečnice, doječe matere in otroci morajo biti previdni pri uživanju rib, saj so te lahko vir težkih kovin. Prav tako je potrebna previdnost pri posameznikih, ki uživajo antikoagulante in antitrombotike, saj omega-3 maščobe povečajo možnost krvavitev.

ALA, EPA in DHA

Med omega-3 uvrščamo tri maščobne kisline z dolgimi, težko izgovorljivimi imeni: alfa-linolensko kislino (ALA), eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA). ALA je esencialna, kar pomeni, da je ne znamo izdelati sami. ALA se v telesu pretvori v veliko pomembnejši EPA in DHA, ki ju je sicer daleč največ v mastnih ribah, kot so sardele in losos. Z običajno prehrano v glavnem zaužijemo ALA, značilno za laneno in konopljino seme, vendar to pogosto ni dovolj. ALA se v 8- do 20 odstotkih pretvori v EPA in v 0,5- do 9 odstotkih v DHA, pretvorba pa je pri mladostnikih in starostnikih še slabša, zato je smiselno uživati EPA in DHA, ki sta veliko bolj kot ALA zaslužni za koristi omega-3 maščob. Živila in prehranska dopolnila z ALA so pogosta izbira vegetarijancev in posameznikov, ki ne uživajo rib in izdelkov iz njih oziroma so nanje alergični, medtem ko se večina ljudi v glavnem odloča za živila oziroma dopolnila z ribjim oljem.

Kaj pravijo znanstveniki

Omega-3 maščobe spadajo med snovi, za katere obstaja ogromno neoporečnih raziskav o njihovih koristih. Pozitivno mnenje o nekaterih ugodnih učinkih omega-3 maščob je izdala tudi EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), zdravstvene trditve, ki jih je potrdila Evropska komisija, pa so naslednje:

ALA prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi, koristni učinek pa se doseže z dnevnim vnosom 2 g ALA.

DHA ima vlogo pri delovanju možganov in pri ohranjanju vida, koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHA.

DHA prispeva tudi k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi, koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 2 g DHA. Ne sme se preseči skupnega dnevnega vnosa 5 g EPA in DHA.

DHA in EPA imata vlogo pri delovanju srca, koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 250 mg EPA in DHA.

DHA in EPA prispevata tudi k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka, kar se doseže z dnevnim vnosom 3 g EPA in DHA, in k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi pri dnevnem vnosu 2 g EPA in DHA. Ne sme se preseči skupnega dnevnega vnosa 5 g EPA in DHA.

Se splača?

Najsi gre za živila ali prehranska dopolnila z omega-3, je vredno razmisliti o njihovem uživanju. Prehranska dopolnila s prečiščenim ribjim oljem, največkrat standardiziranim na 180 mg EPA in 120 mg DHA v 1000-miligramskih kapsulah, lahko namreč kupimo že za okrog pet evrov. V vsakem primeru pa se je treba uravnoteženo prehranjevati in biti fizično aktiven, saj se lahko koristni učinki katerega koli prehranskega dopolnila izrazijo le, če je sestavni del zdravega življenjskega sloga.

Staša Grom, www.maxximum.si

 

Letos že 21. Bazar SILA

SILA – Slovenian International Ladies Association (Slovensko mednarodno združenje žensk) tudi letos letos organizira že  21. mednarodni dobrodelni bazar SILA. SILA je prostovoljna, nevladna in neprofitna organizacija, ki s sredstvi iz bazarja pomaga različnim posameznikom, družinam in organizacijam v Sloveniji. Letos naj bi sodelovalo okrog 30 držav, katerih predstavniki živijo in delujejo v Sloveniji. Vsi izdelki, ki jib bodo prodajali, predstavljajo tipično kulturo svojega naroda. Pripravili so tudi pester mednarodni kulturni program.

Dobrodelna prireditev bo potekala to soboto (29.11.2014) na Gopodarskem razstavišču, v halah A in C. Svečano ga bo odprl Predsednik Republike Sovenije, Borut Pahor. 

Brkovanje!

November se je v luči ozaveščanja o moških boleznih tudi letos že tradicionalno preimenoval v movember. Čas je, da se dobro delo tudi nagradi. Čas je, da svoje negovanje brčic pokažeš tudi na Brkovanju. 

Movember se pri moških prične z britjem celotnega obraza, nato pa si cel mesec puščajo brke. Ker brki povečajo pozornost in sprožajo vprašanja, se več govori tudi o raku na prostati. 

Klub mariborskih študentov je zato razpisal Movembrov Instagram natečaj. Predpogoj za sodelovanje v natečaju je seveda Instagram račun. Nato pa je v objektiv potrebno le še ujeti brčice in njihove ponosne lastnike ter narediti najbolj domiselno fotografijo. Da pa bomo lahko izbrali tiste najlepše brčice, je potrebno fotografijo objaviti na Instagramu s pripisom #brkovanje. 

Zmagovalci bodo lahko konec  novembra svoje brčice ponosno predstavili na velikem Brkovanju v Klubu KMŠ in vsem pokazali, zakaj so si prav oni zaslužili nagrade.

 

Lastnike najbolj inovativnih brčic namreč čakajo nagrade: tretje uvrščeni bo prejel WoodWay leseni metuljček, drugo uvrščeni WeWood leseno uro Date in zmagovalec WeWood lesena očala Crater brown.

 

Natečaj bo odprt do  četrtka, 28. novembra, do polnoči, zaključna zabava pa bo potekala v soboto, 29. novembra, v Klubu KMŠ!

S projektom želi Klub mariborskih študentov opozoriti na pogostost raka na prostati in modih, kateremu se ne posveča dovolj pozornosti. Za rakom namreč vsako leto po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogostejša diagnosticirana oblika raka pri moških.

 

Čuj ti, brke pusti si!

Prijatelj „Kuhanček“!

Vsak letni čas ima nekako svojo pijačo, ki je zanj najznačilnejša in ko pride zima, večina najprej pomisli na kuhano vino! Mraz, sneg, romantika, ogled novoletnih lučk, božični sejmi ali enostavno dobra družba pri kolegu doma – vse to so asociacije in spomini, ki jih imamo na kuhano vino.

 

Kratka zgodovina

Kuhano vino je sicer že stara pijača, saj so že Rimljani vino kuhali in mu dodajali začimbe. Prvi zapisi o najstarejših variantah izhajajo iz drugega stoletja našega štetja in ker so v tem obdobju Rimljani bili praktično povsod, se je tudi kuhano vino razširilo povsod.

Skozi stoletja po padcu Rima se je kuhano vino obdržalo v različnih variantah po Evropi in naslednji zapis o kuhanem vinu najdemo okoli leta 1420 v današnji Nemčiji. Skozi srednji vek je veljajo tudi, da je bilo vino in še posebej kuhano vino zdravilno; če upoštevamo takratne higienske standarde oz. pomanjkanje le-teh, potem lahko hitro ugotovimo, zakaj je bilo nekaj resnice na tem. Naslednji pomemben zapis o kuhanem vinu prihaja iz viktorijanske dobe iz Anglije – recept omenja pijačo „smoking bishop“. Z začetkom devetnajstega stoletja najdemo vedno več zapisov, kuhano vino pa je hitro našlo svojo pot tudi v druge države in dele sveta.  

 

Rdeče ali belo vino?

Čeprav je mogoče v Sloveniji pogostejša uporaba belega vina (vsaj po mojih izkušnjah), je na splošno pogostejša uporaba rdečega vina. Po mojih izkušnjah se rdeče kuhano vino pije vsaj v Londonu, Parizu in seveda v avstrijskih mestih (Dunaj, Salzburg, Celovec …).

 

Kako pripraviti kuhano vino?

Idej in receptov zanj je ogromno. Kot se za pravega študenta spodobi, boste kupili najcenejše vino (po možnosti iz kartona ali plastenke) in za moje amaterske pojme bo čisto dovolj dobro. Ko boste bolj pri denarju, pa boste lahko „uničevali“ kakšna kakovostnejša vina. Sestavine in osnove so nam vsem dobro poznane: vino (belo ali rdeče), voda, klinčki, cimet in sladkor. Razmerje voda in vino je odvisno – bolj „vodena“ varianta je ena proti ena, nato pa seveda ustrezno zmanjšujte količino vode za močnejše variante. Da bo vino malo bolj posebno, pa mu lahko dodate tudi rum (beli ali domači), pomaranče, limone, karameliziran sladkor, mandarine, vaniljev sladkor … Pogosta napaka, ki jo sicer verjetno vsi delamo, je, da pri kuhanju vino predolgo pustimo vreti – posledično izgublja alkohol – zato je najbolje, da ga pustimo na štedilniku samo toliko, da skoraj zavre. Glede količin in razmerij posameznih sestavin vam svetujem, da ne komplicirate preveč. Kuhano vino je namreč ena izmed tistih stvari, pri katerih je najbolje, da poskušate s pristopom „trial and error“. Naredite eno varianto in če vam kaj ne bo všeč, drugič (ali drugo rundo) poizkusite drugače. Vsak od nas ima svoj recept in najbolje, da si tudi vi ustvarite svojega.  

 

Dolgčas, Van Wilder, sex in problem

Nostalgija in predvsem pomanjkanje energije za kakšne pametnejše aktivnosti sta me pred kratkim pripeljala na pota polpretekle zgodovine zabavne filmske industrije – povedano preprosteje – ponovno sem pogledal enega svojih ljubših filmov iz časov osnovne/srednje šole – Van Wilder – z Ryanom Reynoldsom in Taro Reid v glavnih vlogah. Za vse tiste malo mlajše in precej neuke iz sodobne popkulture – gre za eno boljših in bolj zabavnih najstniških komedij (vsaj za mojo generacijo). Glede kvalitete precej povprečen film, ki pa vseeno nasmeji in to je tudi njegov pravi in edini pomen in namen. Seveda, pa je vse skupaj samo moje skromno mnenje, s katerim ni nujno (ali zaželeno), da se strinjate.

 

Ogled filma oz. eden izmed prizorov mi je dal odlično izhodišče za tokratno pisanje. V enem izmed prizorov namreč antagonist filma divje seksa z neko študentko (pri tem vara svojo punco), ki je vanj precej zagledana in ga praktično obožuje. Celoten prizor traja približno deset sekund, ko on „konča“ (z nekimi čudnimi vzkliki in obraznimi mimikami), ona pa se kasneje antagonistovi punci pohvali, da sta seksala in da: „It was the best ten seconds ever. Ever!“ Zabavno je, seveda, da je niti ni motilo, da je dejansko tipu prišlo v desetih sekundah.

 

In ta prizor (sicer zelo zabaven) je lahko povod za ta zapis o stalni skrbi, s katero se zavestno ali pa podzavestno ukvarjamo vsi moški – „da nam ne pride prehitro“. To pa je potem v teoriji in praksi predvsem stvar samonadzora, ki je kdaj bolj uspešen, kdaj pa zelo neuspešen. Ženske – za moški ego je najslabša stvar, ki jo lahko rečete po „prehitrem seksu“: „A si že konec?“ Okej, mogoče lažem – to je druga najslabša stvar; prva je še vedno in tudi bo vedno kakšna izjava v smislu: „A je že notri?“ (direktna ali indirektna implementacija na moško velikost oz. pomanjkanje le-te).

 

In kaj je lahko posledično eden najboljših občutkov na temu svetu – še posebej v najstniških letih – na začetku „spolne kariere“, ko se še učimo in ko naše tehnike še niso popolnoma izoblikovane; da se zgodi situacija, ko imaš občutek, da boš lahko zdržal celo noč in še dlje, če bo potrebno. Pobrskajte malo po spominu in vsak moški bo našel enega izmed tistih magičnih (in takrat verjetno še zelo redkih) trenutkov, ko ste v postelji z vašo izbranko, ona pade res notri, uživa, spušča zanimive zvoke in je nasploh prava zver, nato pa vam še namigne ali kar direktno pove, da naj vam niti na misel ne pride, da boste kaj kmalu zaključili. In vi, seveda, nazaj odgovorite nekaj v smislu „Ni problema!“ ali pa celo „Samo povej kdaj!“

 

Gre za enega lepših občutkov na tem svetu, seveda, vas isti občutek lahko tudi precej hitro izda, saj se že minuto za tem, ko ste mislili, da je danes vaš večer, lahko zgodi, da boste neslavno zaključili svojo epopejo že po nekaj poglavjih.

 

Tehnike in pomoč pri reševanju teh problemov so bile zmeraj zelo inovativne, a gledano za nazaj, je še vedno najboljša vaja (seveda v dvoje), nekaj samokontrole in lahko tudi kondom. Vse ostalo je fikcija, umski otrok ameriških filmarjev ali pa „nateg“, ki ste ga našli na kakšni sumljivi (pornografski) spletni strani, kjer vam v bannerju obljubljajo, da je nek XY star najstnik iz XY države našel magično rešitev za vse vaše probleme.

 

Verjamemo, seveda, tistemu, čemur hočemo verjeti.

Kaj delodajalci pri mladih diplomantih iščejo?

Delodajalci iščejo nove sodelavce med mladimi diplomanti iz različnih razlogov, npr., zaradi:

–          najnovejših strokovnih znanj, ki jih ti prinašajo z univerz na trg dela,

–          najboljše priložnosti, da jih skozi pripravništvo vpeljejo v svoje utečene delovne protokole,

–          potrebe po nekom, ki bo v kolektivu predstavljal in zastopal svojo, mlajšo generacijo, ki (lahko) predstavlja pomembno ciljno publiko za storitve podjetja,

–          vključitve sodelavca, ki je zaradi osebnih okoliščin (bolj) prilagodljiv in pripravljen na nove izzive,

–          tega, ker je to oseba, ki ima posebna, drugačna znanja in spretnosti, ki jih podjetje potrebuje.

 

Ko se odločajo za sodelovanje z mladim diplomantom, delodajalci predpostavljajo in pričakujejo, da imajo dobro strokovno znanje in zato ni nikakršna posebna prednost pred drugimi kandidati, da diplomo imate. Na svoje strokovno znanje kot poseben adut lahko stavite v primeru, da so vaši študijski dosežki nadpovprečno visoki, kar pomeni, da ste v svoj študij vlagali veliko časa, da ste svoje strokovno znanje na različne načine, preko sodelovanj v raziskovalnih projektih, na konferencah, dodatnih izobraževanih itd., poglabljali in/ali širili. Prav tako ni najpomembnejše, kateri študijski program ste končali, bolj odločilno je, da sta vaš končani študijski program in strokovni naziv delodajalcu poznana. Ob izbiri med več kandidati s podobno izobrazbo in strokovnim nazivom se delodajalci osredotočajo na tiste vaše lastnosti, ki niso zapisane v vaši diplomi; vaša prava konkurenčna prednost pred drugimi kandidati za delovno mesto so vaše pridobljene in razvite spretnosti, kompetence, morebitna dodatna ali zelo specifična znanja, delovne in medkulturne izkušnje, vaše osebnostne lastnosti, vrednote, stopnja motivacije in pripravljenost na učenje ter prilagajanje.

Med delodajalci in poslovnimi sodelavci so prav posebej iskane t. i. generične ali prenosljive kompetence, tiste, ki nam omogočajo, da hitreje razvijamo nove spretnosti ter smo pri svojem delu na splošno bolj učinkoviti in socialne kompetence, tiste, ki nas kot posameznike umeščajo v kontekste skupine, nas opolnomočijo za sodelovanje, vodenje, mediacijo, prevzemanje odgovornosti ipd. Med delodajalci ostajajo slej ko prej med najbolj iskanimi in zaželenimi kompetencami:

  1. učinkovita organizacija in racionalna poraba ter razporejanje časa, sposobnost opravljanja več aktivnosti – multifunkcionalnost – ki vključuje tudi sposobnosti učinkovitega obvladovanja stresa;
  2. timsko delo, sodelovanje in prevzemanje različnih vlog znotraj skupine, podrejanje lastnih interesov in ambicij doseganju skupnih ciljev ipd.;
  3. samostojno in stalno učenje ter pridobivanje novega znanja, iskanje primernih virov, odbiranje in filtriranje podatkov ipd.;
  4. oblikovanje in jasno predstavljanje lastnih idej in rešitev, sposobnost analize in sinteze;
  5. uporaba različnih računalniških orodij in interneta, razbiranje velikih baz podatkov;
  6. pisna in ustna komunikacija tako v maternem kot v tujih jezikih, javno nastopanje;
  7. (samo)refleksija, (samo)evalvacija, sprejemanje odločitev;
  8. vodenje, pogajanje, motiviranje, usmerjanje, odločanje, prevzemanje odgovornosti in skrbi za druge;
  9. multidisciplinarnost, poznavanje zakonitosti drugih strok, prepletanje različnih konceptov strok;
  10. sodelovanje v virtualnih in multikulturnih timih in okoljih.

 

Med vrednotami, ki bistveno določajo našo motivacijo, delodajalci posebej izpostavljajo kot iskane:

–          poštenost, integriteto, moralnost;

–          prilagodljivost;

–          predanost, delavnost, zavezanost delovni etiki;

–          zanesljivost, odgovornost, lojalnost;

–          pozitivno naravnanost, motiviranost;

–          profesionalnost;

–          pripravljenost na učenje.

 

Vse te lastnosti razvijamo skozi celotno življenje in so plod predvsem neformalnega in priložnostnega učenja ter pridobivanja izkušenj v najrazličnejših dejavnostih (prostovoljstvo, plačano delo, sodelovanja v različnih klubih, društvih, krožkih, športih, hobijih, poletnih šolah itd.), v katerih sodelujemo in ki nas veselijo. So tisti del naše dobre zaposljivosti, ki je povsem odvisen od naših zavestnih prizadevanj in na katerega lahko sami najbolj vplivamo. 

Danes v 4ki: Kv4rtal #4 + Hočmo nazaj dinozavre: Leeroy Thornhill (ex-Prodigy, UK)

V dinozavre tokrat prihaja Leeroy Thornhill, nekdanji član in soustanovitelj legendarne britanske elektro-punk skupine The Prodigy. Večina pravih dinozavrov se ga zagotovo spomni po njegovem edinstvenem plesnem stilu, ki je imel velik vpliv na razvoj podzemne plesne zvrsti imenovane Melbourne Shuffle. 

Vlogi rave-dancerja in klaviaturista pri eni najudarnejših skupin vseh časov sta dvometraša po skoraj desetletju pričeli dolgočasiti in utesnjevati, zato je leta 2000 zapustil Prodigye in se pričel posvečati izključno produciranju glasbe v okviru svojih solo-projektov: Longman (s katerim je pričel že leta 1996) in Flightcrank (1999). Ob tem je sodeloval z drugimi izvajalci fosilnih razsežnosti, kot so Lee Scratch Perry, David Gray, Moby, KoolKeith in Keith Flint.


V zadnjih letih je na sceni navzoč predvsem v vlogi DJ-a, gostujoč po festivalih in klubih po vsem svetu. 

Na štirkinem odru mu bosta dinamično družbo delala DJ Dado z oldskull vinilnim setom nabrejkane muzike a la Dado, ter ljubljenec HND občinstva – DJ Rydel, katerega prepoznavni stil ne potrebuje posebne predstavitve.


Na malem plesišču tokrat v gosteh DJ Sunneh, ki bo obujal spomine na glasbo iz svojih prvih nastopov, ter DJ Alil in Yuriy, vsak s svojo Big-beat / breaks / house selekcijo bengerjev.


Lineup:

LEEROY THORNHILL (ex-Prodigy, UK)
Dado 
Rydel
Sunneh (Filter)
Alil (Zavod Kru)
Yuriy (Zavod Kru)

Lokacija: Klub K4, Ljubljana

Datum: Sobota, 22. 11. 2014, 23.00

Vstopnina:

  • 7/10€
  • Štiridnevna Kv4rtal vstopnica – 25€ (eventim, žmavc, centralna)

Dogodek podpira Ministrstvo za kulturo.