Znani so prvi zmagovalci v skupinah Zlatega bobna!

Na večerni podelitvi sta predsednika enokanalne (Single Channel) in večkanalne (Multi Channel) žirije razkrila prve zmagovalce 21. Zlatega bobna. Skupaj so najboljša dela v skupinah D, G, H, N, S, T, R, U in V prejela 29 srebrnih bobnov, 15 zlatih bobnov in 9 velikih nagrad.

Tekmovalni program

Tekma Zlatega bobna je razdeljena na dve sekciji, imenovani Single Channel in Multi Channel, ki ju bosta ocenjevali dve mednarodni žiriji vrhunskih mednarodnih strokovnjakov oglaševalske industrije. Enokanalno žirijo (Single Channel Jury) bo letos vodil Mihai Gongu, izvršni kreativni direktor, GMP Advertising Bucharest, skupaj z ostalimi člani žirije: dr. Peter Darovec, kreativni direktor, Istropolitana Ogilvy, Gal Erbežnik, svetovalec za kreativno odličnost, Slovenija, Gökhan Erol, kreativni direktor, Medina Turgul DDB Istanbul, Danil Golovanov, ustanovitelj, kreativni direktor, Red Pepper Communication Agency, Rusija, Manfred Wappenschmidt, kreativni direktor, Leo Burnett Frankfurt, Gábor Havasi, kreativni direktor, McCann Budapest, Madžarska, Laura Iane, glavna kreativna direktorica, umetniška direktorica, Saatchi&Saatchi Romania, Mariusz Pitura, izvršni kreativni direktor, Lemon Sky JWT, Richard Stiebitz, glavni kreativni direktor, Wunderman Prague in Nikola Vojnov, kreativni direktor, New Moment New Ideas Company Y&R. Andreas Dahlqvist, predsednik McCann Creative Leadership Council in glavni kreativni direktor agencije Commonwealth//McCann, pa bo letos predsednik večkanalne žirije Zlatega bobna, ki jo sestavljajo še: Mateusz Mroszczak, kreativni direktor, These Days Y&R, Y&R New York, Magdalena Drozdowska, namestnica kreativnega direktorja, DDB Warsaw, Tatiana Fedorenko, kreativna direktorica, Leo Burnett Ukraine, Mihai Fetcu, kreativni direktor, Geometry Global Bucharest, Igor Kirikchi, generalni direktor, BBDO Moscow, Igor Mladinovic, glavni kreativni direktor, Imago, Croatia, Michal Pastier, kreativni direktor skupine za Slovaško in Češko, Zaraguza Digital, Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor, LunaTBWA, Slovenija, Lars Samuelsen, digitalni strateški direktor, UncleGrey in Bernd Wilfinger, kreativni direktor, Wien Nord.

 

Dobra napoved kljub slabšim časom

30 agencijskih mrež, 291 agencij iz 24-ih držav je letos prijavilo 1220 del v tekmo 21. Zlatega bobna. 393 prijav prihaja od neodvisnih agencij, kar naredi tekmo za nagrado za najboljšo neodvisno agencijo, Tartini Award, eno bolj zanimivih! Celotno število prijavljenih del je 12,5 odstotka nižje od lani, ko je v tekmi sodelovalo 1395 del, vendar je število v Večkanalni sekciji (Multi Channel) letos v porastu, saj je bilo kar 50 del več prijavljenih v ta del tekme (17 odstotkov). Podatek kaže na pomemben premik agencij k bolj strateškemu in celostnemu snovanju kreativnih kampanj. Dve novi skupini T. Znamčene vsebine in W. Mediji sta prejeli 45 in 56 del, kar je pomemben razvoj tekme letošnjega festivala. K novim prijaviteljem letos štejemo Albanijo, velik potencial ima tudi Turčija, katere agencije so letos prijavile 184 del (lani 143, leto prej 77 del), kar nakazuje tudi na to, da postanejo najbolj uspešna država v tekmi letošnjega Zlatega bobna.

 

Dodatne informacije na www.goldendrum.com

AIESEC Slovenija – Youth to business forum

AIESEC je največja mednarodna organizacija, katero vodijo izključno mladi. Prisotni smo v več kot 113 državah sveta in vključujemo preko 90.000 članov po vsem svetu. Glavni cilj organizacije je odkrivanje zmožnosti mladih v poslovnem svetu in razvijanje njihovih vodstvenih sposobnosti. AIESEC Slovenija, je pridobila priporočilo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport – Urad Republike Slovenije za mladino.

 

AIESEC Slovenija jeseni ponovno organizira konferenco »Slovenia Youth to business forum«. Sicer bo to že šesti AIESECov največji dogodek, ki se bo odvijal 21. oktobra na Gospodarskem razstavišču v sklopu Študentske arene. Slovenia Youth to Business Forum je dogodek, ki povezuje mlade s poslovnim svetom in omogoča prenos znanja in idej. Konferenca udeležencem ponuja brezplačne delavnice vodene s strani podjetij, zasnovane na timskem delu in na praktičnih študijskih primerih. Skozi delavnice in okroglo mizo se mladi seznanijo z aktualnimi in realnimi situacijami v podjetjih, slednja pa vzpostavijo pristen stik z bodočo generacijo zaposlenih.

 

Rdeča nit letošnjega Y2B dogodka je Creativity for Success in Business, saj je naš glavni namen spodbuditi mlade k realizaciji njihovih poslovnih idej in pridobitvi izkušenj v podjetništvu. Zaključek konference bo obeležen z okroglo mizo. Gostje slednje so: g. Matej Knific (Imperial Luxury Travel Solutions); ga. Stella Krošec (Equa), g. Ales Cantarutti (GZS) in g. Jaka Lindič (Ekonomska fakulteta); okroglo mizo bo povezoval g. Blažej Kupec iz časnika Finance. Na jesenskih delavnicah bodo z nami sodelovali: Časnik Finance, A.T.Kearney, DATA, Zavod Ypsilon in STA Potovanja.

 

Več informacij o dogodku lahko najdete na www.aiesec.si/forum , kjer so tudi že odprte prijave na dogodek (prijave zbiramo do 17. oktobra oziroma do zapolnitve mest na delavnicah).

Ambasada vabi na trše ritme ta petek!

Fetch The Vibe predstavlja: Ben Klock, Paco Osuna, Petar Dundov Live!, Tomy DeClerque, Giacomo Panni & Boltzmann!!!

Fetch The Vibe in Ambasada Gavioli odpirata vrata naše edine klubske katedrale v novo jesensko / zimsko sezono z izjemnimi gosti. Ben Klock, kot mu pravijo mnogi ‘sinonim sodobnega techna’, rojeni berlinčan, z deset letno rezidenco slovitega Berghain kluba, je zagotovo eden pomembnejših akterjev današnje ‘underground’ scene. Njegove nastope spremlja prepoznavno globok in na trenutke hipnotičen techno zvok, ki ga redno podpisuje na založbi Ostgut Ton.


Konec Septembra se Paco Osuna podaja na svetovno turnejo albuma z naslovom ‘Long Play’, kateri predstavlja zgodbo preteklosti in prihodnosti njegove zelo uspešne DJ kariere. Album je podpisan pri založbi Minus, s pričakovanim izzidom v začetku oktobra. Kot pravi sam ‘bass linija je moja strast in nepograšljiv element mojih nastopov’,… potrdilo, da lahko pričakujemo prefinjen nastop španskega virtuoza.


Da se večer sodobno zlije v vse harmonije bo poskrbel Petar Dundov z devetdeset minutnim Live act-om ter hišni rezident Tomy DeClerque katerega najbolj pogumni vedno pričakajo do konca.

Majhno plesišče odpira gost iz italije Giacomo Panni, medtem ko se Boltzmann predstavlja s podaljšanim – ‘extended’, triurnim elektro vrtiljakom. Naj se sezona prične, se vidimo na plesišču.

Main Floor:
♫ BEN KLOCK
♫ PACO OSUNA
♫ PETAR DUNDOV Live!
♫ TOMY DECLERQUE

Mezanine:
♫ BOLTZMANN
♫ GIACOMO PANNI

Infoti:

  • STAROSTNA OMEJITEV: 18+
  • VSTOPNINA: Na dan dogodka = 25 EUR. Predprodaja = 20 EUR
  • PRODAJNA MESTA: Eventim: Petrol, Pošta Slovenije, Big Bang, Kompas, Delo prodaja,…

Neomejen plačan dopust?

Neomejen plačan dopust! Iluzija ali resničnost?

Pred kratkim (23. 9.) je Richard Branson, direktor podjetij VIRGIN, na svojem blogu objavil, da je v svojih podjetjih uvedel možnost koriščenja neomejenega dopusta; novica je v trenutku obkrožila svet. Vendar tudi v Sloveniji imamo „Richarda Bransona“, ki svojim zaposlenim nudi možnost neomejenega plačanega dopusta. Celo uvedli so ga že veliko prej, pred gospodom Bransonom. Kdo je torej slovenski „Richard Branson“? To je inovativno usmerjen direktor podjetja Mikro+Polo, d. o. o., Marko Podgornik!

Podjetje Mikro+Polo, d. o. o., je že več let imetnik številnih certifikatov, med drugim tudi certifikata „družini prijazno podjetje“. Je podjetje, ki svojim zaposlenim zraven kosila nudi tudi zajtrk in strmi k nenehnim izboljšavam in inovacijam. In prav zato je kot prvo podjetje v Sloveniji s 1. 1. 2014 uvedlo neomejen dopust.

Morda si mislite: „Kako je to sploh mogoče, kako je to sploh izvedljivo?“ „Če bi jaz imel neomejen plačan dopust, me celo leto ne bi bilo v službi,“ je verjetno prva vaša misel. Vendar temu ni tako. Uvedba tega sistema poveča odgovornost do podjetja, predvsem odgovornost do slehernih nalog posameznika. Verjemite, ko si zaposlen v podjetju, ki te spodbuja, da si vzameš dopust, boš zagotovo produktivnejši in bolj „zagret“ za delo. Kako to poteka v podjetju Mikro+Polo? Dopusta ti več ne odobri direktor, temveč skupina (TIM), v kateri delaš in oseba, ki te bo nadomeščala in namesto tebe tudi opravila delo.

Zakaj dopustiti zaposlenim, da si vzamejo toliko počitnic, kot si želijo? Plačan tradicionalni pristop ne deluje najbolje, zato ga je potrebno izboljšati. V prizadevanju je spodbuditi zaposlene, da vzamejo dopust, saj so kasneje produktivnejši na delovnem mestu. Prilagodljiv delovni čas je že revolucioniral kako, kje in kdaj opravljamo svoje delo in če omejitev dela od 8. do 16. ure izgublja na pomenu, zakaj bi potem pogojevali in omejevali koriščenje dopusta? Koriščenje prostih dni naj bo odločitev vsakega posameznika, vendar ob predpostavki, da njihova odsotnost ne bo na noben način oškodovala poslovanja podjetja ali ustavila katerega od projektov.

Neomejen dopust je danes redkost; po poročanju CNN-a ga je v prakso uvedla le peščica podjetij: Zynga, Groupon, Glassdoor, Evernote, VMware, HubSpot, Ask.com, Motley Fool, Eventbrite, ZocDoc, SurveyMonkey, Netflix, Virgin ter v Sloveniji podjetje Mikro+Polo. Njihova pričakovanja so, da bodo zaposleni še odgovornejši do svojega dela. In rezultati so zelo pozitivni. Gre za korak v smeri samozadostnejše avtonomne filozofije na delovnem mestu, kar naredi na koncu delavca produktivnejšega, saj ljudje cenijo fleksibilnost!

Tista podjetja, ki so koncept uvedla v svojo prakso, so z rezultati zadovoljna. Sicer je še prezgodaj, da bi lahko rekli, da gre pri tem konceptu za nov trend, pa vendarle, podjetja, ki so to uvedla v svojo prakso, so navdušena nad rezultati. Govori se o precejšnjem skoku navzgor, v vsem: morali, ustvarjalnosti in zavzetosti. Rezultat te politike je, da so zaposleni produktivnejši pri svojem delu IN v zasebnem življenju. Gre za win – win situacijo.

Dragi študentje; plačilo za opravljeno delo je seveda pomembno, pa vendar, morda le-to ni vsem najpomembnejše. Splača se biti ustvarjalen, produktiven in pripravljen nadpovprečno dobro opravljati svoje delo in pri vsem tem imeti tudi višjo moralo, v Sloveniji namreč obstaja podjetje, ki to nagrajuje!

Darin Geržina

Beat the Drum for Change – Tekmovanje za mlade kreativce

21. mednarodni oglaševalski festival Zlati boben letos ponuja množico zanimivih predavanj in programskih sklopov za mlade talente. Slovenska oglaševalska zbornica, organizatorka festivala Zlati boben, DDB Budimpešta in Global Development, katalizator za vzpostavljanje novega globalnega partnerstva za trajnostni razvoj, razumejo, da so mladi kreativci izjemen vir odličnih idej, zato so jim predstavili izziv, da ustvarijo ideje, ki bodo povzročile spremembe v oglaševalski industriji; ideje, ki bodo dobesedno Udarile na boben za spremembo (Beat the Drum for Change), pripravijo video posnetek ali PPT predstavitev ter ga prijavijo v Off Drum tekmovanje Beat the Drum for Change 2014. Rok za prijavo in oddajo del je 19. September 2014.

Pomagaj izobraziti svet – natečaj Zlatega bobna, DDB in Global Development.

Predstavljajte si prihodnost, kjer se mladi bolj zavedajo vse bolj zapletenih odnosov med vsakdanjimi družbenimi, ekološki, političnimi in gospodarskimi problemi in lahko aktivno oblikujejo svojo prihodnost in sedanjost.

Navdihnite voditelje držav in podjetij, kot tudi mlade talente in prihodnje voditelje, da bodo prepoznali vlogo izobrazbe o globalnih problemih (Global Development Education) pri ustvarjanju sprememb.

Izjemno pomembno je informirati, navdihniti in omogočiti udeležbo mladih pri pogovorih o svetu, ki bi ga želeli videti in v katerem bi želeli živeti.

Vplivajte na trenutno mišljenje o globalni izobrazbi. Živimo in se povezujemo v vse bolj globaliziranem svetu in povezani družbi, zato moramo razumeti vse bolj zapletene odnose vsem nam skupnih družbenih, ekoloških, političnih in gospodarskih problemov, da lahko izumimo nove načine razmišljanja in prizadevanja za boljši jutri.

Global Development Education je izobraževanje, ki ljudem odpira oči in zavest o realnostih globaliziranega sveta in jih spodbudi k aktivnemu prizadevanju za svet z več pravice, enakopravnosti in človekovih pravic za vse. Vključuje izobraževanje o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah, miru in preprečevanja konfliktov ter medkulturnem razumevanju. Omogoča globalno dimenzijo za izobrazbo ljudi (iz Maastrichtske deklaracije o globalnem izobraževanju), ki osvešča mlade in vse člane družbe o priložnostih, povzetih v osmih Milenijskih razvojnih ciljih Združenih narodov, ki jih od leta 2000 do 2015 podpira preko 180 držav po svetu (1. Izkoreniniti ekstremno revščino in lakoto, 2. Doseči vsesplošno osnovnošolsko izobrazbo, 3. Zagotoviti enakost med spoloma in opolnomočiti ženske, 4. Zmanjšati smrtnost otrok, 5. Izboljšati zdravje mater, 6. Bojevati se proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim, 7. Zagotoviti okoljsko varnost in 8. Vzpostaviti nova globalna partnerstva za razvoj). Leta 2015 bodo Združeni narodi sprejeli nove Trajnostne razvojne cilje, obsežno globalno prizadevanje vseh držav, da bi preprečili revščino in zagotovili trajno rast za vse.

Udari na boben za spremembo in doživi Berlin!

Global Development – Advising the Leaders www.globaldevelopment-impact.org išče idejo, ki bo spodbudila in povečala zavedanje pomena izobraževanja o globalnih problemih (Global Education); pomagala mladim, da se bolje zavedajo vse bolj zapletenih odnosih vsem nam skupnih družbenih, ekoloških, političnih in ekonomskih problemih, da bodo aktivno oblikovali svojo prihodnost in sedanjost. Ozadje: Maastrichtska deklaracija o globalnem izobraževanju, Milenijski razvojni cilji in novi Trajnostni razvojni cilji v nastanjanju za naš planet in za vse nas

Za predstavitev vaših idej lahko pripravite ali video ali PPT predstavitev, ki ne bo daljša od 10 strani. Lahko je kompleksna kampanja, akcija preko digitalnih/družbenih medijev, kampanja za tisk oz. plakate, enkraten dogodek ali ideja z velikim potencialom za odnose z javnostmi. Vabimo k ogledu navodil letošnjega natečaja (v angleščini).

Zmagovalec oz. zmagovalna ekipa najboljšega dela, prijavljenega na natečaj do 19. septembra 2014 na temo »Pomagaj izobraziti svet« bo preživel podaljšan vikend v Belinu. Eric Schaeffer, glavni kreativni direktor DDB Germany, bo poskrbel, da boste preživeli resnično razburljiv in navdihujoč obisk multikulturnega mesta. Drugo in tretjeuvrščeni avtor oz. avtorji bodo za nagrado prejeli vsak po eno brezplačno polno prijavnino na festival Zlati boben 2015. Žirija bo znana v naslednjih dneh.

Mladi kreativci: predstavljajte si, navdihujte, vplivajte in pomagajte svetu se naučiti!

Prijavni obrazec in navodila natečaja najdete na http://www.goldendrum.com/sl/tekmovanje/off-drum/beat-the-drum-for-change-2014/.

O festivalu Zlati boben

Prvi festival Zlati boben je nastal leta 1994 kot skromna ideja, ki so jo mnogi videli kot pogumno in preveč ambiciozno. Od takrat se je Mednarodni oglaševalski festival Zlati boben razvil ne samo v vseevropski dogodek, ampak tudi v prominenten dogodek, ki ga prepoznajo po vsem svetu. Od Trsta do Vladivostoka, od Helsinkov do Tel Aviva, Zlati boben je postal prepoznan kot eden največjih, pomembnih in vidnih letnih oglaševalskih dogodkov. V dveh desetletjih njegovega obstoja je festival pridobil sloves najbolj prijaznega med večjimi oglaševalskimi dogodki nasploh. Festival slavi genius loci, duh kraja in vedno sledi načelu »ostra tekma, dobra šola, divje zabave in vražji izziv«.

V zadnjih 20-ih letih je Zlati boben privabil preko 26.000 strokovnjakov iz več kot 40-ih držav po svetu, preko 36.000 prijavljenih del pa se je potegovalo za prestižne nagrade Zlatega bobna. Festival Zlati boben je s ponosom gostil številne znane osebnosti iz sveta oglaševanja in drugod, ki so bili govorci, člani in predsedniki žirij. Leta 2010 je festival Zlati boben prvič počastil svoje najbolj zveste in strastne podpornike na Zidu slavnih Zlatega bobna. Od takrat vsako leto novo ime prejme to čast. Zid slavnih Zlatega bobna ponosno krasijo naslednja imena: Jure Apih, dolgoletni predsednik in trenutni častni predsednik Zlatega bobna, Adrian Botan, Farid Chehab, Michael Conrad, Ivan Čimburov, Meta Dobnikar, Ami Hasan, Jan Mariusz Demner, Jirži Mikeš, Juli Nemes(+), Milka Pogliani, Daniel Ružička, Dragan Sakan(+), Juraj Vaculik, Vital Verlič, Darek Zatorski in Jarek Ziebinski.

Festival Zlati boben je v sodelovanju s pridruženimi regijskimi festivali ADfest, FIAP in Art Directors Club of Europe (ADC*E) podprl nastanek nove globalne in anti-globalistične nagrade The Intercontinental Advertising Cup (The Cup). Vsa dela ožjega izbora Zlatega bobna pridobijo ekskluzivno pravico sodelovati na festivalu The Cup.

Pomembni datumi:

Prijave del in osebne udeležbe: odprte

Rok za ugodnejše prijave osebne udeležbe: 16. september 2014

Podaljšan rok za prijavo del: 4. september 2014

Rok za prijavo na Off Drum natečaj Beat the Drum for Change 2014: 19. september 2014

21. mednarodni oglaševalski festival nove Evrope Zlati Boben, 7.-10. oktober 2014, Grand Hotel Bernardin, Portorož, Slovenija

Izmenjava oblačil – swap party

Če se želite opremiti za novo prihajajočo jesensko – zimsko sezno z novimi oblačili in nimate finančnih sredstev za to, imate pa polne omare oblačil, ki jih ne nosite več, je idealna priložnost za vas swap party ali izmenjava oblačil.

 

Nekoč so Chiara in prijateljice odložile na staro rjuho vse, kar so našle doma in je bilo še uporabno. Dale so jih drugim in dobile kaj zase, ostalo pa so razdelile sorodnikom, prijateljem in revežem. Zmenjava oblačil je danes zabavna in koristna, poleg tega pa tudi ustvarja in utrjuje odnose med ljudmi. Tovrstne zabave potekajo po vsej Sloveniji, lahko pa si jo pripravite z vašimi prijateljicami same. V Ljubljani jih organizirajo med drugimi v okviru projekta Tekstilnica.

 

Na izmenjave oblačil lahko prinesete ponavadi oblačila, obutev, modne dodatke in druge tekstilije (posteljnina, rjuhe, pregrinjala, prešite odeje, brisače, prti in zavese ter metrsko blago), ki so čista in lepo ohranjena. Prinešenim kosom se ponavadi dodelijo točke, ki se zabeležijo na vstopnico. Kategorije so namenjene lažji orientaciji pri pripravi stvari za menjavo. Izmenjave oblačil potekajo po načelu blagovne menjave: koliko kosov prineseš, toliko kosov odneseš, torej npr. tri za tri. Izmenjava oblačil je po eni strani odlična priložnost za osvežitev vaše garderobe, po drugi strani pa s sodelovanjem v akciji rušite tudi tabuje o rabljenih oblačilih in na ustvarjalni način podaljšujete življenjsko dobo izdelka.

Sedaj je čas za nabiranje šipka – vitamin C bombe

Navadni šipek je grmovnica iz družine rožnic, torej v bistvu divja vrtnica, ki zraste do višine 3 m. Ljudska imena zanj so babji zob, bavec, divja roža, goščavka, pasja gartroža, pasja roža in drugi. Raste kot živa meja ob gozdnih obronkih, predvsem pa na suhih travnikih in pašnikih po nižinah in hribovju.

 

Zori od septembra, plodove pa nabiramo oktobra in novembra. Plodove najlaže pobiramo po prvi slani, ki jih omehča. Sušimo jih v senci na prepihu, v pečicinpa le do temperature 36°C. Posušene plodove zdrobimo v kavnem mlinčku.

Uporabljajo se le plodovi, ki vsebujejo veliko vitamina C ter jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline. Šipek vsebuje vitamine C, P. B1, B2, F in K, karotene (provitamin A), organske kisline, čreslovine, pektine, več vrst sladkorjev in veliko mineralnih soli. Tudi v posušenih in na različne načine predelanih plodovih se ohrani velik del vitamina C, ki ni najbolj obstojen. Največ ga je v zrelih plodovih, ki se še niso zmehčali in še niso zgubili živo rdeče barve. Uporablja se proti spomladanski utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvah dlesni, boleznih z vročico, gripah in prehladih, povečuje izločanje seča in s tem čisti kri ter preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov, peska in odlaganje soli sečne kisline.  

Enako kot meso ploda so učinkovita tudi rumena semena, ki jih pred uporabo stremo. V semenih je precej vitamina E in vanilina. V Sibiriji iz njih iztiskajo celo olje. Uporablja se obolenjih ledvic in mehurja ter revmatičnih obolenjih kot je putika.

Šipek se lahko uporablja kot poparek, tinktura ali kapsule. V kulinariki pa lahko iz njega naredimo okusno marmelado. 

Odprt um in srce ter pripadnost podjetju so vodila za napredek

Mladi so svoje zaposlitvene priložnosti iskali na Podjetnem petku v podjetju EMMA d.o.o.

V tednu korporativnega prostovoljstva je v Lescah potekal karierni dogodek za mlade, ki sta ga pripravila Zavod Nefiks in podjetje EMMA d.o.o. Predstavljene so bile zaposlitvene možnosti v podjetju, karierne zgodbe ključnih kadrov in priporočila za uspešno gradnjo kariere. Udeleženci so svoje talente in kreativnost pokazali na izzivih, v sklopu katerih so ustvarjali nove ideje za izdelke ter se preizkusili v korporativnem komuniciranju.

 

Udeleženci dogodka so izvedeli, da za napredovanje v podjetju ni vodilo zgolj stopnja izobrazbe. Tatjana Potokar, direktorica in lastnica EMMA d.o.o. pravi, da je za napredek podjetja ključno imeti odprt um in srce, transparentno delovanje ter stalno nadgradnjo kompetenc in znanja.  Nujen pogoj za uspeh pa je ekipa tesnih sodelavcev, med katerim vlada brezpogojno zaupanje in sodelovanje.

 

Svoje delovne pozicijie v podjetju so predstavili tudi direktorica prodaje, produktna vodja trženja usmerjenega na kupce, pomočnik direktorice in vodja odpreme. Skupno vsem je, da je njihova pripadnost podjetju na zelo visoki ravni in da medsebojno sodelujejo že vrsto let.

 

Drugi del dogodka je bil namenjen mladim udeležencem, ki so dobili priložnost reševanja treh različnih izzivov povezanih z blagovnimi znamkami podjetja. Prva skupina je oblikovala in poimenovala nov izdelek v liniji Vestina – ekološke elektronske sveče, druga skupina je zasnovala osnovo za nov segment darilnih vrečk PAPILU – darilne vrečke, tretja skupina pa je morala spisati objave za javnost. Tekom izvedbe izzivov so predstavniki EMME že pozorno spremljali kreativnost mladih umov. Udeleženka Barbara je na koncu dogodka navdušeno povedala: »Podjetni petek je presegel moja pričakovanja. Srečanje me je motiviralo, da resnično lahko dosežem tisto, kar si želim.«

 

Po uradnem delu je sledilo še neformalno druženje, kjer so se mladi predstavili in oddali svoje življenjepise. Predstavniki podjetja so tekom dogodka že prepoznali mlade, s katerimi imajo željo sodelovanja tudi v prihodnosti. Udeleženec Luka pa je dejal: »Tovrstne dogodke bi priporočal vsakomur, ker povečujejo samozavest iskalca zaposlitve.«

 

Teden korporativnega prostovoljstva izvaja Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji v partnerstvu s Slovensko filantropijo.

Zdrava prehrana za boljše počutje in izgled v poznejših letih

Zdravje je ključno za normalno delovanje človeka in kakovost njegovega življenja. V študentskih letih ga je potrebno še posebej varovati, saj je telo izpostavljeno številnim dejavnikom tveganja. Pomembna je uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj prostega časa, stiki s prijatelji, zdrava in varna spolnost, izogibanje poškodbam v cestnem prometu in športu, obštudijske dejavnosti, kar nas notranje dopolnjuje, zdravi medsebojni odnosi ter izogibanje alkoholu in kajenju.

Kako zdravi so slovenski študentje?

Po podatkih Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani so slovenski študentje v glavnem zdravi. Opažajo, da je veliko študentov zaskrbljenih zaradi bolezni svojcev, zanima jih, kako se to prenaša iz roda v rod. Prosijo za razlago o preventivi pred potovalnimi in spolnimi boleznimi ter alkoholu. Akutne, nenadne težave rešujejo hitro. Raziskave Sektorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani so pokazale, da se med študentsko populacijo pojavljajo enake bolezni kot med neštudentsko populacijo enake starosti.

Pravilna izbira hrane in prehranjevalne navade

Tisti, ki v času študija ne morejo bivati doma, si morajo prehrano organizirati sami. Zelo pomembna za pripravo jedilnikov je pravilna izbira hrane, poleg tega pa za zdravje še prehranjevalne navade. Do slabih prehranjevalnih navad pride zaradi pomanjkanja zavesti o pomenu prehrane za dobro zdravje, uživanja hitre ulične hrane in napitkov ter naglice. Med najpogostejše spadajo neredna prehrana, uživanje hrane stoje, med hojo ali vožnjo, hitro uživanje hrane, slabo prežvečena hrana in uživanje prazne hrane. Problem so tudi alkoholne pijače, kajenje in premalo gibanja.

Smernice zdravega prehranjevanja študentov

Po smernicah zdravega prehranjevanja za študente je priporočena energijska vrednost kosila študentov od 750 do 1.050 kcal za moške in od 600 do 840 kcal za ženske. Kosilo naj obsega glavno jed (mesna jed ali zamenjava za meso), škrobno prilogo, zelenjavo ali sadje (zelenjava, kuhana priloga, surova solata ali kompot) in napitek (voda, naravni sok, mlečni napitek, nesladkan čaj). Škrobne priloge, zelenjave in sadja mora biti enkrat več kot glavne jedi.

Kako zdravo se prehranjujejo študenti?

Raziskave prehranjevalnih navad študentov in izbire hrane so pokazale, da prehrana študentov ne izpolnjuje značilnosti zdrave prehrane. Problematično je predvsem izpuščanje obrokov, katerih imajo čez dan razporejenih premalo, premalo zaužijejo sadja, zelenjave in rib, preveč pa različnih visokoenergijskih prigrizkov in alkoholnih pijač.

Študenti so tista rizična skupina, ki zaradi odhoda iz kraja bivanja in daljše odsotnosti hitro podleže nezdravi hitri prehrani. Zaradi številnih obveznosti hitro pozabijo na primerno časovno in količinsko razporejeno prehrano. Nezdrave prehranjevalne navade povzročajo slabo počutje in slabšo delovno storilnost ter hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma, ki je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

 

Študenti se pomena zdrave prehrane zavedajo vse bolj

Zdravo prehrano študentov spodbuja tudi ŠOS, ki je v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in študentov dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega magistrskega študijskega programa Dietetika v okviru projekta „Jem zdravo. Študiram s polno paro!“ izdala brošuro s številnimi zanimivi nasveti za zdravo prehrano študentov. Na Zvezi Študentskih klubov Slovenije se prav tako zavedajo te problematike, zato je nastal projekt Škisovi dnevi zdrave prehrane, kjer skušajo mlade že več let ozaveščati o pomenu pravilne prehrane. Podobnih projektov je več. Vendar pa je potrebno teorijo prenesti tudi v prakso, ki pa je na vsakem posamezniku samem.

Matej Glažar

Osmi potnik na krovu

V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Z enim avtom smo štartali iz Maribora, drug avto je krenil na pot iz Ljubljane. Bili smo zelo natlačeni; presrečni, ko je carinik na meji samo zamahnil z roko in smo lahko nadaljevali pot. Če bi morali odpreti prtljažnik, bi se pločevinke piva, druge konzerve in domači paradižniki z vrta kar kotalili po mejnem prehodu. Pa tudi močnejšega alkohola je bilo v avtu precej več kot liter na osebo. Sledila je vožnja do Splita (v marino Kaštela), kjer nas je čakal prevzem jadrnice.

Gremo na pot

Glavne gneče ni več, “makaronarji” gredo do takrat že domov, najhujša vročina je mimo, vetrovi spet opravljajo svojo nalogo.
Ker je jadranje svoboda in ker se je seveda treba prilagajati tudi vremenskim razmeram, fiksnega plana nismo imeli, želeli pa smo do otoka Mljet ter do kopice otokov vmes (Pakleni, Hvar, Brač, Korčula, Ščedro, Lastovo, …).
Iz Kaštela pri Splitu smo najprej šli na Paklenske otoke, kjer smo prenočili prvo noč. Po tej noči pa se je začela drama. Prijatelj Aleš nam ves pretresen začne ob jutranji kavici pripovedovati, da je imel ponoči na glavi podgano. Seveda smo se mu vsi smejali in mu govorili, da je imel le nočne more. Ko nam je drugo jutro na mizo vrgel obglodan paradižnik, ki je ostal po večerji v salonu na kuhinjskem pultu, nam je za nekaj uric izbrisal nasmeške z obrazov. Salon jadrnice je bil poln majhnih drekcev in nobenega dvoma ni bilo več; »na krovu je podgana, na krovu je osmi potnik«. Naš ukrep je bil sledeč: „zvečer spiti čim več ruma”, kar je zagotavljalo ugodnejše spanje. Na koncu smo izvedeli, da sploh nismo tako osamljen primer ter da se podgana pogosto znajde na jadrnici. Na kar nekaj otokih so ponekod sicer urejena smetišča, vendar se tam zadržuje veliko podgan. Ko si zasidran v zalivu ter privezan na obalo, podgane veselo pridejo po vrvi na jadrnico. Zato si nekateri na vrvi namestijo zaščito, nekaj podobnega lijaku, katere podgana ne more preskočiti. Ves teden smo zbijali šale o »štakorčičih« (podganah), kar je seveda omogočala sestava naše ekipe. Zadeva bi v celoti izpadla drugače, če bi na krovu imeli kakšen ženski spol. No, tudi mi nismo bili ravno neki heroji, saj smo štirje od sedmih navadno prenočevali kar zunaj na krovu jadrnice. Prepričan sem, da če bi bilo zunaj dovolj prostora za vseh sedem, bi tam prenočevali vsi. Smo se pa smejali, o ja, to pa. Smeha res ni manjkalo.

Na Hvaru smo se ustavili le za kratek čas

Tam smo nakupili le najnujnejše, kruh in pivo, ter nadaljevali pot proti Mljetu. Pot do tja je minila v lepem jadranju z vetrom v bok. Vmes smo se večkrat ustavili ter se v kakšnem zalivčku tudi okopali. Tune so pred nami kar skakale iz vode. Ves teden smo za sabo na udici vlekli vabo, vendar nismo ničesar ujeli. Je pa Aleš s harpuno ujel dve hobotnici, ki smo jih skuhali in zmazali za večerjo v paradižnikovi solati.

Jadrali smo vsak dan razen tistega dne, ko smo že za zajtrk začeli prazniti pločevinke piva, kar je botrovalo temu, da smo raje pospravili jadra ter naprej pluli z motorjem, navili glasbo na maksimum in nadaljevali s praznjenjem pločevink. Pihalo tako ali tako ni nič. Ta dan smo se tako smejali, da se je z nami smejalo še sonce. Pristali smo na Korčuli ter najprej šli na pivo. Šele nato je sledila hrana. Ko smo zapustili Korčulo, smo polovico poti veselo premotorirali po relativno mirnem morju, nato je začelo pihati, zato so jadra zamenjala motor.

Mornarski rum

Po navadi se je naš žur začel komaj zvečer, ko smo že bili varno zasidrani v zalivu. Takrat se je začelo praznenje steklenic ruma »Captain Morgan«.

Poleg smo želeli čim manj hrane, ki bi morala biti v hladilniku, saj je bil hladilnik namreč namenjen izključno pivu ter drugi pijači. In tako smo ves teden jedli pašto, pašto in pašto …; skiper je poskrbel za prelom monotonosti in pripravil zrezke, in to odlične, Borči pa je presenetil s filanimi paprikami iz pločevinke.

Od otoka Ščedro smo se na morje podali kljub opozorilom “seguridad, seguridad”, kar pomeni previdnost. Jadrnice naj bi ostajale v marinah in zalivih, kadar je napovedanih več kot 20 »čvorova«. Mi smo se na morje podali kljub napovedi od 40 do 50 »čvorova«. V takšnem vetru so najpomembnejše izkušnje ter razsodnost skiperja, česar pa prijatelju Nacu, ki je bil naš skiper, zagotovo ne manjka. Ko ga je naša jadrnica »Sonjica« dobivala od zadaj (veter seveda), nas je položilo čisto do roba jadrnice. Ko ga je „Sonjica” dobivala z boka, smo jadrali s hitrostjo devet vozlov. V vseh je prevladoval občutek z adrenalinom pomešanega strahu, le skiper je zadevo spremljal in vodil dokaj mirno. V takih trenutkih so se pokazale njegove jadralske vrline, takrat se je pokazalo, da je Nac res izvrsten skiper.

Predzadnji večer

Privezali smo se na bojo na enem od Paklenih otokov. Po večerji v restavraciji na vrhu hriba smo se peš odpravili do vasice Maslenica, kjer smo šli še na zadnji pirček. Tam nam je stregla ena zelo »huda« natakarica, ki je bila nedvomno vredna večje pozornosti. “Takšne napete ritke pa že dolgo ne,” smo si rekli ter si stole obrnili stran od morja, kar proti njenemu točilnemu pultu, kjer je natakala pijače. Na njej oz. na njeni ritki smo si vsi spočili oči. Po dveh rundah smo se vrnili na jadrnico ter žurali naprej in kasneje utrujeni zaspali. Zbudila nas je jutranja nevihta, ki je prestavila zgodnji odhod na bolj kulturno uro. Veter pa je naredil kar velike valove, tako da smo se kar resno gugali, ko smo kasneje napeli jadra. Izbrali smo si bližnjo jadrnico, ki je plula v isti smeri, ter navidezno tekmovali z njo, tako smo si ustvarili nekoliko regatno vzdušje. Nacove sposobnosti so še enkrat prišle v ospredje, ko je zadnji dan jadrnico v močni burji brez vsakršnih težav parkiral v marino. In to tako elegantno, da so mu ploskali še zaposleni v marini. Ja, to je bilo izvrstno delo mojstra Naca.

Pa poglejmo še stroške jadranja

Najem jadrnice (Elan 45) za teden dni nas je stal 1880 eurov. Nekaj smo dodali še za čiščenje in takse v sami marini. Na prvi pogled dopust niti ne izgleda drag, vendar je znesek, ko prišteješ zraven še vse steklenice ruma in platoje piva, nekoliko drugačen … Kakorkoli …
Veter v laseh, kopalke (ali celo brez njih), vinček, pirček, rumček, številni otočki ter prava ekipa; “štakori” gor ali dol; za nas je bilo jadranje popolno.

Darin Geržina