Novosti socialne zakonodaje po 1. septembru

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih sta s 1. septembrom prinesla številne spremembe z namenom izboljšanja materialnega položaja vlagateljev.

Nekatere spremembe so se začele izvajati že s 1. januarjem 2014, druge pa sedaj s 1. septembrom. Spremembe socialne zakonodaje prinašajo predvsem poenostavitev postopkov. Centri za socialno delo pa pri dodeljevanju socialnih transferjev upoštevajo po novem bolj realni materialni položaj vlagatelja, kot je to bilo doslej.

 

Katere so novosti

Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo ostale pogoje, določene z Zakonom o štipendiranju. Vlogo oddate na krajevno pristojni center kadar koli v letu. Če želite imeti pravico za obdobje celotnega študijskega leta, ste morali vlogo oddati en mesec pred začetkom študijskega leta; študentje torej septembra. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisovih štipendij in za nadaljnje prejemanje je za študente 8. 10. 2014 in se odda na Sklad za razvoj kadrov in štipendije.

Pri pravicah, o katerih pristojni CSD odloča za eno leto, se pri vlagateljih, ki so upravičeni tudi do denarne socialne pomoči, upoštevajo tekoči dohodki in ne dohodki iz preteklega leta.

Od 1. 9. 2014 se upošteva tudi sprememba prejemanja periodičnega dohodka, ki ga je oseba prejemala v preteklem letu, če ga več ne prejema oziroma, če je eno vrsto periodičnega dohodka (npr. plačo) zamenjala za nadomestilo za brezposelnost. V tem primeru se upošteva nov periodični dohodek in ne tisti, ki ga sicer več ne prejema. Če družinski član, npr. začne prejemati denarno nadomestilo, se upokoji itd., lahko odda novo vlogo, CSD pa bo izdal novo odločbo na podlagi dejanske spremembe dohodka. Prej so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto, kar je bilo bistveno slabše.

V dohodek družine se po novem ne upošteva celotni otroški dodatek, ampak le dodatek brez dodatka za enostarševsko družino, brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec (20 %) in dodatno znižan še za 20 % otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu.

Med premoženje, ki se ne upošteva, po novem sodi tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je ta namenjen izključno nakupu ali gradnji hiše ali stanovanja.

Ugodnejši je tudi način upoštevanja dohodka od študentskega dela za socialno najbolj ogrožene družine, to je prejemnike denarne socialne pomoči. Pri njih se pri ugotavljanju dohodka za pravice na letni ravni (otroški dodatek, državna štipendija, plačilo vrtca) študentsko delo ne bo upoštevalo kot dohodek, pač pa le kot njihovi tekoči oziroma periodični dohodki.

 

Kje in kako

S temi ukrepi želijo izboljšati socialni položaj najbolj ogroženih skupin prebivalstva in povečati dostopnost do pravic iz javnih sredstev tistim, ki jih res potrebujejo. V času nove zakonodaje bodo po oddaji katere koli vloge po uradni dolžnosti (odloči CSD brez vloge stranke) na novo odločili tudi o pravicah, ki vam ob oddaji nove vloge še tečejo. Vloge oddate na krajevno pristojni center za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Upravičencu začne pravica teči s prvim dnem naslednjega meseca po oddaji vloge. 

Matej Glažar 

Vino, ples, poroka in sex

0

Mogoče je naslov precej zavajajoč, a ugotavljam, da je večina stvari v življenju enakih – zavajajočih. Po mojem skromnem mnenju je najboljši dokaz v nasprotnem spolu. Le-ta že od pozne pubertete naprej zavaja s svojim izgledom, svojimi mislimi in na koncu seveda z dejanji.

 

Zgodba je iz letošnjega poletja – kolega, sicer nekaj let starejši, je naredil (kot temu pravi drug kolega) „najboljšo napako“, ko je napovedal, da se bo poročil. Seveda je bila povabljena celotna naša klapa in tudi z Emo sva se udeležila veselega dogodka.

 

To je bila tudi dobra prilika, da smo se lahko vsi lepo napravili in še posebej ženski del je užival v pripravah – v neskončnih pogovorih o tem, kaj bo katera oblekla, kašno frizuro bo imela in kateri čevlji gredo zraven. Moški del je seveda le molče srebal pivo, saj je bila naša oprava čisto enostavna, pogovor pa v smislu: „Ti, a boš ti dal obleko gor?“ in odgovor: „Ja.“ Nato še drugo vprašanje: „Kaj pa kravata?“ in odgovor: „Ja.“ In zaključek: „Ok, jaz bom enako naredil!“

 

Prišel je dan poroke in vse priprave so se izplačale – Ema je izgledala kot iz filmov – kratka modra obleka z dekoltejem, ki je več razkrival kot skrival, ravno prav visoke petke ter dolgi svetli lasje, speti na desno stran glave. Kljub vsemu temu se s pogledam na njej vedno znova vračam k dvema stvarema in, ne, nista to njena, sicer zelo očitna, atributa, ampak sta to njen nasmeh in njene oči. Nasmeh mi vedno polepša dan, njene oči pa s takimi iskricami vedno povedo vse, tudi tisto kar noče, da povejo … Za povrh tega pa seveda umrem vedno, ko vidim njeno postavo … Popoln paket hude ženske, ki pa lahko vseeno zapije cel dan z mojimi prijatelji.

 

Vsi smo, seveda, čakali večerni del oz. „ohcet“, ko bomo lahko začeli malo bolj konkretno piti in, seveda, ko zadeva postane precej bolj sproščena in veliko zabavnejša.

 

Tako kot večina tipov na temu svetu tudi jaz trpim za ne tako redko boleznijo, in sicer da sem brez ritma pri plesu. Ema bi se, seveda, rada vrtela celo noč (kdo bi ji zameril pri taki postavi) in ker se jaz precej bolj držim šanka, ona potem pleše z vsakim, ki hoče plesati. Na žalost, to tudi pomeni z veliko strici, ati in dedki … Po kakšni uri pride nazaj do mene: „Sedaj me pa ti pelji plesat, ker imam dovolj, da me ti stari prdci cel večer šlatajo in grabijo za rit, zraven pa še mislijo, kakšni frajerji so!“

 

„A to potem pomeni, da te pa jaz ne smem za rit prijeti vmes?“

 

Njen odgovor je zloben nasmeh, ki pusti preveč prostora za lastno interpretacijo.

 

Mogoče je edino pravično, da z vami tudi delim, da moja bolezen ni omejena samo na pomanjkanje ritma, ampak (kot je to v navadi pri velikemu deležu moške populacije) po tem, ko nekaj spijem (oz. v tem dotičnem primeru precej vina in nekaj viskijev pri šanku), dobim napačno predstavo o tem, da imam ritem. Realna slika je, da skačem po plesišču pol beata prekmalu ali prepozno in uboga Ema mi poizkuša slediti, pa čeprav dobro ve, da nama ne gre ravno najbolje. Za povrh tega znam ravno dve plesni figuri, tako da se Emi že vrti po milijon obratih … A kljub temu se zabavava, pijače padajo in celotna zadeva izpade kot fenomenalno.

 

Okoli treh sva oba že fino okajena, saj padajo runde pri šanku, kot da je to naša zadnja noč. Sredi plesa in predvsem zaradi njenega abnormalno erotičnega plesanja si ne morem več pomagati in ji začnem namigovati, če greva na WC na enega „quickija“. Mogoče se vam zdi preveč filmsko, a Ema je bila vedno za hece in to ne bi bil najin prvi skupni obisk kakšnega WC-ja ali podobnih „javnih ustanov“.

 

A tokrat se ni vse izšlo po mojih načrtih. Dobil sem le mrk pogled, nehala je plesati in odšla k svojim prijateljicam pri mizah. Jaz egoist in totalno užaljen pa nazaj k šanku z namenom, da vase čim hitreje spravim še nekaj viskijev, preden sledi zaključek noči in jutranji prepir … Tudi ta je, na mojo žalost, že stalnica …

 

Pol ure kasneje in ko sem sem bil že kar dobro na poti misije „viski“, dobim SMS, naj pridem na ženski WC v prvem nadstropju. Ker je celotna zabava potekala v pritličju neke velikanske gostilne, je bil WC v prvem nadstropju popolnoma prost.

 

Pred vrati me čaka z najlepšim pogledom na temu svetu – oči ji izdajajo pokvarjene misli. „Premislila sem si,“ so njene edine besede, preden me zvleče na WC.

DELAJ VITKO – nepogrešljivi štartniški priročnik zdaj tudi v slovenščini

»Tvoj čas je nenadomestljiv. Ne izgubljaj ga z razvojem napačnega izdelka ali storitve.« V navdihujoči knjigi nas avtor Ash Maurya popelje skozi zelo sistematičen postopek za hitro preverjanje zamisli za produkt in povečanje možnosti za uspeh. Delaj vitko je tako idealno orodje za poslovodje, direktorje, male podjetnike, razvijalce in programerje ter za vsakogar, ki želi zagnati svoj poslovni projekt.

Živimo v času neomejenih priložnosti za inovacije. Ustvarjamo več produktov kot kdajkoli prej, a večina jih propade – ne zato, ker ne bi mogli dokončati, kar smo nameravali ustvariti, ampak ker vlagamo trud v napačen produkt in s tem zapravljamo čas in denar.

ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VITKO POSLOVANJE.


“Ko sem začela brati Ashev priročnik Delaj vitko, se res nisem mogla načuditi. Točno tako smo delali v Outfit7 pred štirimi leti, ko smo začeli z razvojem prvih mobilnih aplikacij. Vesela sva, da je knjiga Delaj vitko zagledala luč sveta tudi v slovenskem jeziku in v celoti podpirava idejo, da je treba kreativnim ter uspeha željnim ljudem pokazati štiripasovnico, po kateri bodo svetu dostavili produkte in storitve, ki jih ljudje želijo,” sta o knigi zapisala donatorja Iza in Samo Login.

S slovenskim prevodom želijo avtorji načela vitkega štartnika razširiti v različna gospodarska in družbena področja, ki po angleškem izvirniku ne posegajo oziroma z načeli niso seznanjena. V kulturo uveljavljenih podjetij se načela tako že vpeljujejo prek inovacijskih mentorjev 30Lean, z Iniciativo Start:up Slovenija bodo načela predstavljena podjetnikom in inovatorjem, kot cilj pa avtorji navajajo doseganje segmentov šolstva, znanosti, državne in lokalne uprave, socialnega podjetništva ter nevladnih organizacij.

KNJIGO SI LAHKO BREZPLAČNO PRENESETE: www.delajvitko.si

ELEKTRONSKA IZDAJA DOSTOPNA BREZPLAČNO.


Slovenska izdaja knjige Delaj vitko je v osnovi nekomercialna. Pobudo za slovenski prevod je podala in izvedla založba in pospeševalnik Pasadena, njeno brezplačno elektronsko izdajo pa sta s finančno donacijo omogočila Iza in Samo Login. K promociji vizije so prostovoljno pristopili tudi komunikacijska agencija Luna TBWA (komunikacijski materiali in načrt),podjetje D.Labs (spletna podpora) ter Iniciativa Start:up Slovenija (www.startup.si). Iniciativa bo kot ena ključnih predstavnic slovenskega štartniškega ekosistema podprla aktivnosti, da se z več komunikacijskimi valovi poleg štartniške skupnosti doseže tudi dijake, študente, brezposelne, zaposlene v podjetjih in javnem sektorju ter vse posameznike, ki jih zanima sistematično ustvarjanje novih in inovativnih produktov.

O KNJIGI SO POVEDALI:

»Projekte bistveno bolj drznih produktov, storitev in poslovnih modelov, ki v večini temeljijo le na domnevah, lahko resno presojamo le z metodologijo vitkih začetkov. Vse ostalo je neupravičeno zapravljanje časa in virov.« – Matej Golob, 30Lean                

»Od »freemium« do klasičnih »enterprise« poslovnih modelov, povsod videvamo težnjo k doseganju vitkosti organizacij in nišne specializacije, kar mislim, da je prava smer za večino slovenskih tehnoloških podjetij.«  – Jure Mikuž, RSG Kapital                  

»Asheva knjiga omogoča, da se nastajajoči in novi podjetniki lahko učinkovito motijo najprej na papirju, da bi se potem čim manj usodno motili v praksi.« – Miroslav Rebernik, Univerza v Mariboru

 

 

Ne pozabite si urediti vsega potrebnega za študentsko prehrano

Ker bo v začetku novega študijskega leta gneča za ureditev študentske prehrane, si jo, če le imate možnost, uredite že prej.

V sistem za novo študijsko leto se vpišite čim prej

Na nekaterih točkah subvencionirane študentske prehrane (kratko SŠP) je že od septembra dalje možen predvpis v sistem za koriščenje za novo študijsko leto 2014/15. V sistem se je priporočljivo vpisati čim prej, še preden nastane gneča na vpisnih mestih. Predvpisne točke SŠP imajo tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih, tako da se lahko vpišete tudi tam.

S 1. oktobrom 2014 bo vsem študentom, ki ne bodo izkazovali upravičenosti do subvencij za naslednje obdobje, onemogočeno koriščenje subvencije, dokler ne bodo ponovno izkazali upravičenosti. Sistem deluje avtomatsko, zato ne bo možno koristiti tudi subvencij, ki bi še morebiti ostale neizkoriščene. Preostale subvencije, ki vam bodo morebiti ostale iz meseca avgusta in septembra boste lahko koristili potem, ko boste znova izkazali upravičenost, torej uredili ponovno aktivacijo statusa z ustreznimi dokumenti.

Bruci morajo pred prihodom na točko SŠP opraviti še predvpis svojih osebnih podatkov preko spletne prijave. Če vpisnega obrazca nimate možnosti natisniti, si zapišite vsaj številko prijavnice.

 

Identifikacija s telefonom ali brezkontaktno kartico

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je že meseca maja potrdil predlog novele zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Spremembe zakona o subvencioniranju študentske prehrane naj bi bile potrebne za nemoteno nadaljnje izvajanje subvencionirane študentske prehrane, in sicer v skladu s sistemom elektronizacije. Papirnate študentske bone kot poprej identifikacijsko sredstvo je zamenjal mobilni telefon ali brezkontaktna čipna kartica. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) potrebuje tudi številko telefona, brez nje subvencionirane študentske prehrane ni mogoče izvajati. Če ne želite uporabljati mobilnega telefona za identifikacijo, lahko kupite brezkontaktno čip kartico, katere cena je 15 EUR.

Podani so bili tudi predlogi, da bi se iz praktičnih razlogov ugodnosti lahko koristile med 9. in 21. uro, sedaj med 8. in 20. uro (to velja še vedno), saj študijski proces marsikje traja tudi do poznega večera. Omejitev koriščenja subvencije je do 2 subvenciji dnevno, med njima pa morajo preteči vsaj 4 ure. 

Matej Glažar

Študentski domovi v Ljubljani: Trend postajajo enoposteljne sobe

Študentski domovi v Ljubljani delujejo na več lokacijah, in sicer: Bežigrad z 8 domovi, center Ljubljane s 3 domovi, Mestni log s prav tako 3 domovi, Rožna dolina s 14 domovi, Šiška z 1 domom ter 3 v stanovanjih. Posebej deluje Dom podiplomcev. Skupno imajo 7.459 ležišč. V Rožni dolini deluje v sklopu študentskega naselja tudi restavracija Rožna kuh'na.

Poskrbljeno je tudi za posebne skupine študentov

Poskrbljeno je tudi za študentke in študente, ki so že starši, redno študirajo in imajo otroka. V študentski dom so sprejeti pod enakimi pogoji kot drugi študentje, le da imajo na razpolago več prostora za bivanje. Ti plačajo ceno na stanovanjsko enoto in ne na osebo. Bivajo pa lahko za čas, ko izpolnjujejo pogoje kot ostali študentje. Takih stanovanjskih enot je okrog 36. Na voljo jim je tudi otroško igrišče in vrtec, organizirani pa so v klubu družin.

Posebna pozornost je namenjena tudi nastanitvi različnih kategorij invalidov in po potrebi tudi njihovih spremljevalcev. V domu 5 in nekaterih drugih so posebne sobe za invalide na vozičkih, kjer je poseben standard in oprema. Sprejeti so pod enakimi pogoji kot ostali študentje, le pri vselitvi imajo prednost pri razporeditvi na njihov fond. Lažji invalidi pa so nastanjeni znotraj posameznih domov. Skupno jim je namenjenih 50 stanovanjskih enot. V  domovih biva več kot 100 študentov s posebnimi potrebami. Organizirani so v klubu invalidov in tesno sodelujejo z Društvom študentov invalidov Slovenije.

Sobe v domovih na nekaterih lokacijah v poletnih mesecih oddajajo zunanjim uporabnikom, predvsem za razne organizirane skupine, kot so poletne šole, športna tekmovanja in izmenjave.

 

Pogovarjali smo se s predstavnikom Študentskih domov v Ljubljani, Igorjem Brlekom, ki nam je več povedal o novostih, načrtih za prihodnje in pa problemih, preselitvah in drugih aktualnih zadevah.

Koliko študentov je nameščenih v ŠD v Ljubljani v tem trenutku in v koliko domovih? Koliko jih še čaka na sprejem?

„Na dan 17. 9. 2014 biva v ŠDL 6.631 študentov. Na čakalni listi jih je na današnji dan 2.968, od tega jih je 480 že prejelo napotitev za vselitev v ŠDL.“

 

Koliko prošenj za sprejem v dom ste prejeli za šolsko leto 2014/15 in kakšna je primerjava z leti poprej, ali to število raste ali pada?

„Za sprejem za študijsko leto je 2014/15 smo prejeli 3.467 vlog, kar je 196 vlog manj kot za študijsko leto 2013/14.“

 

Kako je s subvencijo za bivanje pri zasebnikih, se povpraševanje glede na leta poprej dviga, ostaja isto ali upada?

„Kar se tiče ponudbe postelj pri zasebnikih, ta ostaja približno enaka, 2.600 postelj, število subvencij pa se vsako leto zmanjšuje, letos jih bo 900, lani 1.000. Za sprejem pri zasebnikih smo za študijsko leto je 2014/15 prejeli 932 vlog, kar je 332 vlog manj kot za študijsko leto 2013/14.“

 

Kakšne novosti, projekti in prednostne naloge vas čakajo v prihajajočem letu in nasploh v prihodnje?

„Poleg rednega vzdrževanja in prenove domov je trenutno prioriteta prenova interneta. Sedanji sistem sicer dobro deluje, a do sedaj skupni prostori in učilnice niso imeli dostopa do interneta. Sedaj bo dostopen povsod.“

 

Kako je s tujimi študenti in z gostujočimi profesorji v okviru izmenjav?

„Približno 10 odstotkov naših stanovalcev je študentov na izmenjavi. Največ (400) jih pride preko Univerze v Ljubljani. Gostujoči profesorji so običajno nastanjeni v Domu podiplomcev, kjer imamo kapacitete tudi za te namene.“

 

S kakšnimi pomanjkljivostmi se srečujete v okviru domov, kaj bi bilo potrebno odpraviti in nadgraditi?

„Prenovo interneta smo že omenili, v zadnjem letu smo temeljito prenovili tudi študentsko restavracijo v Rožni dolini, izvedli energetsko sanacijo domov v Mestnem logu, pripravlja pa se tudi prenova nekaterih domov v Rožni dolini. Trenutno je največ povpraševanja po enoposteljnih sobah in to bo verjetno sčasoma postal osnovni standard bivanja, vendar se to ne bo zgodilo čez noč, sedaj je potreba po prostih ležiščih še vedno večja, kot so kapacitete ŠDL.“

 

Pa še morda kakšna beseda ali dve o kršenju domskega reda, s kakšnimi kršitvami se ukvarjate, kakšne zaznate in kaj svetujete študentom.

„Kršitve domskega reda so največkrat povezane z zabavami. Študentom, ki jih tako obnašanje sostanovalcev moti, svetujemo, da v primeru neprimernega obnašanja in kršenja domskega reda nemudoma pokličejo na številko 01-242-1000. Na tej številki je dežurna služba, ki pride in umiri razgrajače. Stanovalcem, ki se zabavam ne morejo upreti pa svetujemo, da se najkasneje ob 22h odpravijo iz doma in se gredo zabavat kam drugam, kjer ne bodo moteči za okolico.“

 

Tihi domovi, je po njih več povpraševanja kot pred leti in koliko kapacitet obsegajo?

„Trenutno imamo v ŠDL štiri tihe domove in sobe na Rimski ulici s skupno kapaciteto 939 ležišč. Čakalne vrste sedaj niso več tako dolge, ker smo v letošnjem letu uvedli še dva dodatna tiha domova.“

 

Koliko študentov se tekom šolskega leta želi preseliti, morda kakšen podatek ali vsaj okviren odstotek? Če beležite zakaj, morda tudi razlogi za to.

„Za ilustracijo, samo od 1. septembra do danes (17. 9. 2014) smo opravili 136 preselitev (malo manj kot 10 na dan). Vsako leto se preseli kakšnih 10 odstotkov stanovalcev. Najpogostejši razlogi so pari, ki izrazijo željo po skupnem bivanju, sorodniki ali prijatelji, ki želijo bivati skupaj, včasih je razlog tudi nerazumevanje s sostanovalci ali zdravstveni problemi.“

Matej Glažar

Tečemo tudi jeseni in pozimi

0

Tekaški maratoni z različnimi dolžinami prog postajajo vse bolj priljubljeni in obiskani s strani rekreativnih tekačev. Ti se jih udeležujejo zaradi posebnega vzdušja, ki ga tam doživijo. Tu pa lahko preizkusijo tudi svoje sposobnosti, zanje pa je potrebna tudi priprava. Prav tako je pomembno druženje ljudi z istimi nazori, izmenjava tekaških izkušenj ter ogledi mesta, kjer se jih udeležite. Tekaška sezona se ne zaključuje s poletjem. Številne tovrstne prireditve vas vabijo tudi v hladnejših mesecih.

 

Tradicionalni ljubljanski maraton

Konec oktobra, 26. 10. 2014, bo v Ljubljani potekal Volkswagen 19. Ljubljanski maraton. Ljubljanski maraton, ki velja že za pravi slovenski tekaški praznik, postaja vse odmevnejši. Udeleži se ga okrog 18.000 tekačev iz 40 držav, število pa vsako leto narašča. Tekačem je na voljo več prog: maraton (42 km), polmaraton (21 km) in rekreacijski teki na različnih razdaljah, ki potekajo po širšem mestnem središču.

 

Humanitarni vege tek

S tekaškimi prireditvami nadaljujemo tudi novembra. Tako bo 2. 11. 2014 v Celju potekal humanitarni 4. Vege tek 2014. Na voljo vam je rekreativni tek, mali vege tek na 6,2 km in veliki vege tek na 11,1 km s startom in ciljem na celjski Špici s krajšimi in zanimivimi klanci. Tekači bodo tekli pod sloganom „Ni treba da si vege, da tečeš z nami“.

 

Vzpon na najvišjo stavbo v Sloveniji

Konec novembra, natančneje 23. 1. 2014, bo v Ljubljani potekal Alive Step Up ali Tek na Kristalno palačo 2014. Podobne teke imajo velike svetovne metropole, sedaj pa tudi Ljubljana. Premierni tek po stopnicah na najvišjo stavbo v Sloveniji – Kristalno palačo – je prav gotovo izkušnja, ki jo je treba preizkusiti. Čaka vas 89 m, 20 nadstropij ter 459 stopnic. Da pa ne bo tako „enostavno“, so si omislili več variant. Prva t. i. lahka Step Up kategorija pomeni, da osvojiš vrh enkrat, v ekstremni kategoriji pa kar trikrat. Posebno kategorijo bo predstavljala kategorija Alive Step Up štafeta, ki je namenjena ekipam. Najhitrejši in najhitrejša iz ekstremne kategorije bosta za eno leto postala kralj in kraljica Kristalne palače. Dogodek bo tudi dobrodelen, in sicer bo potekala licitacija športnih rekvizitov.

 

Tek Božičkov

Najbolj zagreti ne popustijo v teku niti decembra. V Ljubljani bo 19. decembra letos zopet 11. Dobrodelni tek in pohod Božičkov. Prireditev pritegne številne tekače že zaradi samega decembrskega vzdušja. Udeležence čakata 2 progi: krajši in daljši tek čez Rožnik (6 ali 12 km) ter nočni pohod z lučkami po parku (cca. 2 km). Cilj je spodbujanje teka in hoje kot rekreacije tudi v zimskem obdobju. Udeleženci teka in pohoda nosijo Božičkove kapice, tako da gre za pravi Tek in pohod Božičkov.

 

Pobožični tek v Dolskem

Tik po božičnih praznikih pa se lahko udeležite tekaškega tekmovanja v Dolskem, kjer prirejajo 26. decembra že 25. Novoletni tek Dolsko 2014. Tek spada v kategorijo cestnih tekov in skoraj v celoti poteka po asfaltiranih cestah, na daljših progah pa premaga tudi nekaj višinske razlike. Podate se lahko na 14,5 km, 10,5 km ali 4,5 km dolgo progo, najmlajši pa na 300-metrsko progo. Vsako leto se teka udeleži okrog 200 tekačev.

 

V Ljubljani potekajo tudi številne delavnice teka tako za začetnike kot tudi za že izkušene tekače.

Matej Glažar

Prihranimo s skupinskim nakupom!

Simbioza in ZPS organizirata kratke delavnice, s ciljem ponuditi pomoč vsem starejšim, ki želijo prihraniti s sodelovanjem v skupinskemu nakupu elektrike in plina. Starejši in tudi vsi tisti, ki niso vešči dela z računalniki, so vabljeni, da se prijavijo na kratko polurno delavnico. Prijava v skupinski nakup je brezplačna in nezavezujoča, prav tako so brezplačne delavnice.

Delavnice bodo v Ljubljani, obvezne prijave sprejemamo na 080 80 22.

Delavnice, katere namen je oddaja prijave za sodelovanje v skupinskem nakupu bodo potekale: 
–    v torek, 23. 9., 
–    v četrek, 25.9., 
–    v četrtek, 2.10 in 
–    v četrtek, 9.10, 
in sicer vedno med 9. in 11. uro v prostorih ”Na Triglav spreminjat svet!” Simbioze medgeneracijskega centra, ki so v pritličju poslovne stavbe Slovenijales na Dunajski 22 v Ljubljani. 

Ker je število mest omejeno, se lahko zainteresirani prijavijo in s tem zagotovijo udeležbo na brezplačni telefonski številki 080 80 22.

V okviru polurne delavnice bodo potrošniki uspešno opravili prijavo v skupinski nakup elektrike in plina ob pomoči sodelavcev Simbioze in ZPS. Prijava je brezplačna in nezavezujoča, prav tako so brezplačne delavnice.

Da bodo udeleženci lahko uspešno opravili prijavo in tako sodelovali v skupinskem nakupu »Zamenjaj in prihrani«, naj na delavnico prinesejo:
– račun za elektriko in plin (če se želijo prijaviti za zamenjavo obeh);
– elektronski naslov (njihov naslov ali naslov nekoga, (npr. otrok, vnukov,sosedov) ki  bo zanje dobival informacije o  oceni prihrankov  ter vseh nadaljnjih  korakih);
– informacijo o  porabi elektrike in plina za preteklih 12 mesecev (informacijo dobijo po telefonu pri svojem dobavitelju elektrike/plina).

Dobro je vedeti več in zato prihraniti!
Slovenci za energijo plačamo preveč. In v obdobju, ko je zaradi skrajno omenjenih finančnih sredstev vsak evro še  bolj premišljeno porabljen, so tovrstne akcije še toliko bolj dobrodošle. »Na ZPS smo veseli, da so se v Zavodu Simbioza Genesis, socialno podjetje, odzvali na našo pobudo, da približamo sodelovanje v kampanji »Zamenjaj in prihrani« tudi starejšim. Zavedamo se, da so posamezniki nekoliko manj vešči dela s sodobno tehnologijo, a naš in njihov interes sta enaka – prihraniti pri nakupu energije, zato upamo, da bodo izkoristili to možnost«, je poudarila Breda Kutin, predsednica ZPS in dodala: »Vsi tisti, ki se delavnic ne bodo uspeli udeležiti, bi se pa želeli prijaviti in sodelovati v skupinskem nakupu, a nimajo dovolj informacij, naj pokličejo 080 80 22. Več nas bo, večji bodo prihranki.«  Tudi direktorica Simbioza Genesis, socialno podjetje Ana Pleško se ob vsakodnevnem delu zaveda, kako ključno je medgeneracijsko sodelovanje in kako veliko lahko k temu pripomoremo ravno s takšnimi akcijami, kot je Zamenjaj in prihrani. »Z veseljem se priključujemo akciji, saj tudi sicer skrbimo za lažje korake v življenju tako starejše kot tudi mlajše generacije.«
 
Želite izvedeti več o kampanji ZPS »Zamenjaj in prihrani«? Obiščite www.zps.si ali www.zamenjajinprihrani.si. V skupinskem nakupu sodeluje že več kot 12.000 sodelujočih. Pridružite se tudi vi!

Mama ŠKIS obsega 57 klubov in šest regij v Sloveniji

Zveza študentskih klubov Slovenije (kratko Zveza ŠKIS) je organizacija, ki združuje 52 študentskih klubov in 5 pridruženih članov iz lokalnih okolij celotne Slovenije.

Klubi so pri svojem delovanju avtonomni. Zaradi izmenjave dobrih praks in za izboljšanje svojega delovanja pa se povezujejo v šest slovenskih regij ter v Zvezo ŠKIS oziroma Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti (Svet ŠOLS), ki predstavlja enega od štirih stebrov Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Z vzpostavitvijo Pridnostnega sklada klubi Zvezi ŠKIS poročajo o svojem transparentnem delovanju, kar vpliva na dvig kakovosti lokalnih študentskih klubov. Sodeluje pri pogajanjih z vlado, s socialnimi partnerji v okviru ŠOS in v delovnih skupinah vlade za študentska vprašanja. Kot članica Mladinskega sveta Slovenije se Zveza ŠKIS uvršča med najpomembnejše nacionalne projektne in izobraževalne institucije, ki zastopajo mlade iz vse Slovenije.

Zvezo ŠKIS oblikuje več kot 70 aktivistov, ki skrbijo za njeno delovanje, izvedbo projektov, pomoč klubom in pripravo vsebin. Obsega pa odbore za socialo in zdravstvo, za visoko šolstvo, dijake, izobraževanje, mednarodni odbor ter skupino za pravno pomoč. 

 

Številni projekti Zveze ŠKIS

Zveza ŠKIS s številnimi projekti klubom omogoča praktično izobraževanje, svetuje pri njihovem delovanju, rešuje morebitne težave, skrbi za povezanost klubov in mladih celotne Slovenije. Zveza ŠKIS deluje na območju celotne Slovenije, njeni projekti pa se izvajajo pretežno na območju Ljubljane. Z organizacijo okroglih miz o aktualnih tematikah in potrebah študentov skrbi za oblikovanje mladinskih politik in tvori številne programske dokumente. Med odmevnejše spadajo Škisova tržnica, ki poteka v Ljubljani vsako leto maja, v Mariboru pa v začetku oktobra. Prirejajo razna izobraževanja, delavnice za študentske klube, vikend smučanja, smučarsko tekmo Vsi na ŠKIS s srečanjem mladih iz vse Slovenije na snegu, turnir v dvoranskem nogometu in košarki (ŠKIS gol in ŠKIS koš), plesni tečaj V ritmu ŠKISa, sodelujejo v krvodajalski akciji „Častim pol litra“ in s pomočjo študentskih klubov zberejo ogromno krvodajalcev po vsej Sloveniji, sejem rabljenih učbenikov poteka septembra v ljubljanskih Križankah, pa Škisovi dnevi zdravega življenja, ki potekajo vsako leto spomladi in obsegajo poleg zdravega zajtrka še številne športne delavnice, Škisova regata, ki povezuje študente na jadranju.

Čez celo šolsko leto posvečajo veliko pozornosti področjem sociale in zdravstva, visokega šolstva ter mednarodnega sodelovanja in dijaškega delovanja.

Vsako leto poteka tudi Festival Štunf, večdnevni kulturni projekt, ki gostuje vsako leto v enem izmed slovenskih krajev in ga Zveza ŠKIS soorganizira v sodelovanju s študentskim klubom. Namenjen je izražanju, stalnemu pretoku novih idej na področju umetnosti in kulture. Mladi lahko na njem umetniško in kulturno izražajo ter predstavijo svoja dela.

Študentskim družinam je namenjena Škisova štorklja, ki študentske družine aktivno vključuje v ozaveščanje javnosti glede problematike študentskih družin in informiranje mladih družin glede novosti in ugodnosti za njih. Mlade starše informirajo o novostih s področja zakonodaje, subvencij in pomembnih ugodnostih za mlade družine.

Izvedli so tudi projekt Competitive Edge v sodelovanju z Mladinskim cehom ter partnerskimi organizacijami z Madžarske, iz Litve in s Češke. Projekt poudarja pomembnost konkurenčne prednosti mladinskih organizacij. Namen pa je povišanje sposobnosti organizacij s povečanjem števila in sposobnosti tistih, ki v njih delujejo, s sodelovanjem in prenosom znanja. Sodelujoče organizacije so bile pretežno študentske organizacije, ki delujejo na nacionalnem nivoju.

Zveza ŠKIS osvešča študente tudi o problemu AIDS-a. Tradicionalni projekt se izvaja v sodelovanju s študentskimi klubi po Sloveniji. Vsako leto 1. decembra študentski klubi v svojem lokalnem okolju delijo brezplačne kondome, pentljice ter izobraževalne publikacije z namenom osveščanja mladih o problematiki AIDS-a in virusa HIV.

 

Več o njihovih projektih, klubih in novostih si oglejte na spletni strani: http://www.skis-zveza.si.

Mislite na kariero?

Na ljubljanski univerzi se danes začenjajo dnevi odprtih vrat Kariernih centrov Univerze v Ljubljani. Do petka bodo v tokratnem izobraževalnem ciklu udeleženci na kariernih delavnicah lahko vsak dan krepili svoje zaposlitvene veščine in se pripravljali za nastop na trgu dela.

 

V sklopu delavnic se mladim ponuja priložnost za samooceno, načrtovanje karierne poti, pripravo in nadgradnjo standardnih in inovativnih predstavitev potencialnim delodajalcem, spoznavanje priložnosti v podjetništvu ter v tujini in drugo. Že na prvi delavnici danes o dobri zaposljivosti in samooceni bodo spoznali sestavine dobre zaposljivosti, spretnosti in pričakovanja ter se udeležili praktičnih vaj. Na dnevnih odprtih vrat bodo poleg tega predstavili storitve in podpore, ki jo Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) nudi ob vstopu v podjetništvo. Med drugim bodo za vse, ki jih zanima izmenjava, praksa ali drugi izzivi v tujini, izvedli delavnici za pripravo pisnih predstavitev v angleškem jeziku in iskanje priložnosti v EU.

 

Vse aktivnosti na dnevih odprtih vrat kariernih centrov ljubljanske univerze so brezplačne.

 

Jesenska svežina in zdravje z grozdjem in s kostanjem

Jesen je čas grozdja in kostanja. Ste vedeli, da sta oba zdrava in vsestransko uporabna?


Grozdje

Grozdje sodi med najstarejše vrste sadja, človek ga je gojil na Kavkazu že v kameni dobi. Stari Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani so ga vzgajali, da bi pridobivali zdravilni grozdni sok. Poznamo več sort grozdja: belo in rdeče, namizno grozdje, ki se uporablja sveže, pa suho, ki se pridobiva z naravnim sušenjem grozdja, brez pešk, ki vsebuje manj tanina itd. Zelo pomembno je poreklo, da ni škropljeno. Škropljenja ne potrebujejo samorodne sorte (npr. šmarnica, jurka in izabela), namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi zelo intenziven program škropljenja, zato se jim izogibajmo.

Vsebuje dragocene sestavine, grozdni sladkor, minerale, kot so kalij, kalcij, fosfor, beljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vitamin B (razen vitamina B12) in vitamin C. V 100 gramih svežega grozdja je le 69 kalorij, 0,72 grama proteinov, 0,16 grama maščob, 18,10 grama ogljikovih hidratov. Je zelo učinkovit čistilec organizma. Pozitivno deluje na celo telo, pomaga pri hujšanju, je hrana za živce, možgane, zobovje in kosti, pozitivno deluje na črevesje, odpravlja težave z zaprtjem in s slabo prebavo, učinkuje na ledvice ter učinkovito deluje proti kopičenju sečne kisline, putiki in arteriosklerozi. Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. Največ koristnih sestavin je v lupini, ki jo nekateri izpljunejo, in v peškah.

Naj na koncu še omenim, da je vsestransko uporaben tako v pripravi hrane kot v peki.

Že v antičnih časih so ga častile ženske v kozmetiki in z njim ohranjale mladost in lepoto. Danes je pogosta sestavina krem, mask, oblog in pilingov, saj vsebuje izjemno veliko antioksidantov. Masko za obraz iz grozdja si lahko pripravite tako, da enostavno pretlačite skodelico grozdnih jagod in sok nanesete na obraz, pustite delovati 10 minut in sperete z mrzlo vodo. 

 

Kostanj

Jeseni zadiši tudi po kostanju, ki so ga v Evropo prinesli konec 16. stoletja s Kavkaza in Himalaje. V 19. stoletju je postal cenjena zdravilna rastlina. Uživamo ga kuhanega ali pečenega.

Za razliko od drugih oreškov in semen ima kostanj relativno malo kalorij, je pa hkrati bogat vir mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki koristijo našemu telesu. Večinoma ga sestavlja škrob. Njegova sestava je podobna kot pri drugih škrobnatih živilih, vendar vsebuje poleg vitaminov in mineralov tudi precej kakovostnih beljakovin.

Je dober vir vlaknin, ki znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine holesterola absorbirale v črevesje, vir vitamina C, ki vpliva na gradnjo zob in kosti, uravnava delovanje žil, je močan antioksidant, ki ščiti pred staranjem kože. Ima veliko folatov, zato ga priporočajo tudi nosečnicam. Je tudi bogat vir mononenasičenih maščobnih kislin, ki pomagajo zniževati slab holesterol in zvišujejo nivo dobrega holesterola v krvi. Vsebuje še minerale, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan, fosfor in cink, B-vitamine. Je pa tudi brezglutensko živilo.

Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki jo uporabljamo samostojno ali pa jo zmešamo z moko iz drugih žitaric. Primerna je za pripravo peciva in kruha. Za primerjavo: 100 gramov pečenega kostanja ima v povprečju 245 kalorij, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer okoli 170 kalorij.

Uporabni so tudi listi, ki vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini so ga nekoč uporabljali pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom in drugih težavah z dihali. Skorja je veljala kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.

Iz kostanja delajo tudi tinkture za lajšanje težav s krčnimi žilami.

Matej Glažar