Zastavi kariero v času študija!

Vsi tisti diplomanti, ki začnejo graditi svojo kariero že v času študija, so pri prehodu iz izobraževanja na trg dela bistveno uspešnejši kot tisti, ki so prepričani, da je predpogoj za kariero diploma.

Predvsem zaradi dveh med seboj tesno povezanih razlogov: 1. Zato, ker so si pri tem pridobili tako zelo iskane delovne izkušnje, nova in drugačna znanja, spretnosti in kompetence, da koristnih povezav in poznanstev niti ne omenjamo. 2. In kar je še pomembnejše, da so se jim v tem procesu zbistrile predstave o tem, kdo so, kaj želijo, kaj zmorejo in kaj še potrebujejo, da bodo svoja pričakovanja tudi uresničili.

Profesionalna kariera kot niz posameznikovih osebnih in delovnih izzivov, dosežkov, izkušenj in življenjskih spoznanj je vsekakor življenjski proces, ki se ga je smiselno načrtno lotiti vsaj v zadnjih semestrih študija. Nekaj namigov, kako postaviti trdne temelje in začeti graditi svojo kariero prav v času študija:

–          Redno opravljanje izpitov, kajti dober, sproten in poglobljen študij izbrane stroke je temelj dobre kariere. Delodajalci in poslovni partnerji pogosto iščejo nove sodelavce med mladimi prav zato, ker jim prinašajo najsodobnejša spoznanja stroke. Zato se je smiselno odzvati priložnostim za sodelovanje pri različnih projektih, raziskovalnih nalogah, posvetih, konferencah in drugih projektih, ki tečejo na univerzi.

Pa vendar zgolj študij, pridobljeno strokovno znanje in nanj vezane kompetence pri iskanju našega mesta v poslovnem svetu morda ne bodo dovolj. Dejstvo je, da si svojo prepoznavnost in s tem tudi primerjalno prednost na trgu dela gradimo z aktivnostmi ob študiju. Poslovni partnerji dobra strokovna znanja pri mladih izobražencih predpostavljajo, prav posebej pa med njimi iščejo tiste in take, ki lahko ob tem ponudijo še kaj več. Na primer:

–          dodatna, po možnosti specifična znanja, ki si jih posameznik lahko pridobi pri delu ali v času študijske izmenjave, študijske, podiplomske ali drugačne prakse, z načrtnim dodatnim izobraževanjem ipd.,

–          dobro razvite socialne kompetence sodelovanja, sposobnosti motiviranja in navduševanja drugih, vodenja, prevzemanja odgovornosti in razumnega tveganja, empatije ipd., ki jih pridobivamo in razvijamo z aktivnim sodelovanjem pri najrazličnejših prostočasnih (in tudi zabavnih) aktivnostih: v društvih, organizacijah, združenjih, krožkih itd.,

–          generične kompetence projektnega dela, postavljanja in uresničevanja zastavljenih ciljev, upravljanja s časom, jezikovnih spretnosti v tujih jezikih, sposobnosti sodelovanja tudi v virtualnih skupinah oz. v skupinskem delu na daljavo itd., ki jih razvijamo preko različnih oblik dela in izobraževanja,

–          kvalitetne delovne izkušnje, pridobljene v času študija. Ni pomembna formalna oblika našega dela (in še manj plačilo) – študentsko delo, prostovoljstvo, projektno delo, delo doma ipd. – pomembna je vsebina tega dela. Izbirati velja z željo in mislijo, kakšno dodano vrednost nam delo prinaša: nova znanja, spretnosti, izkušnje, nova poznanstva ter preizkušanje in poznavanje sebe.

Prav v času študija imamo idealno priložnost, da znotraj varnega okolja izobraževanja preizkusimo svoje sile in preizprašamo svoje interese, zato se je smiselno odločiti za (vsaj eno) načrtno v kariero usmerjeno aktivnost:

–          dodatno neformalno izobraževanje,

–          aktivno sodelovanje v društvenem življenju (študentska društva, strokovna študentska združenja, prostovoljske organizacije: gasilci, taborniki …)

–          vključitev v študentsko izmenjavo, študij in/ali praksa v tujini,

–          praktično delo ne glede na plačilo in obliko sodelovanja, bistvena je vsebina,

–          graditev perspektivnih socialnih mrež tako med kolegi kot med profesorji in delovnimi partnerji.

Tujina mi je dala zavedanje, da sama ustvarjam svoje življenje

Vas kdaj prime, da bi si oprtali nahrbtnik in jo mahnili po svetu?

Tako je že večkrat storila podjetnica Tina Grilc, avtorica DVD-ja Tujina? Zakaj pa ne?! Je ljubiteljica živahnih barv in deskanja po zasneženih strminah.

Kje se je porodila ideja za izdajo DVD-ja Tujina? Zakaj pa ne?!

Že v srednji šoli in na fakulteti sem izkoristila vsako priložnost, da sem odletela čez mejo – naj si je bil to tečaj tujega jezika, izmenjava študentov, obisk prijateljice, potovanje, praksa itd. V tistem času Erasmus izmenjava in delo v tujini še nista bila tako razširjena. Za Erasmus izmenjavo so na Filozofski fakulteti celo ostajala prosta mesta, ki si jih dobil z enostavno prijavo (ime, priimek, en odstavek o tem, zakaj želiš na izmenjavo). Ker tudi ponudba ni bila tako bogata kot danes, sem si zadala cilj, da do konca študija „preizkusim“ VSE programe. Po koncu študija sta mi ostali samo še Evropska prostovoljna služba, v okviru katere sem nato 2 meseca delala v mladinskem centru na Finskem in prevajalska praksa na Evropski komisiji, za katero pa si ob prijavi potreboval diplomo.

Z leti je zanimanje za delo in študij v tujini naraščalo, povečalo pa se je tudi število možnosti, ki so mi „ostale“ in ker sem informacije lahko stresala iz rokava, so me znanci pogosto spraševali za nasvet. Tako se je porodila ideja, da s svojim znanjem pomagam še drugim, ki jih vleče v tujino. Eno leto sem na to temo organizirala predavanja po celi Sloveniji, nato pa sem izdala DVD.

Kam vse se lahko odpravi študent, ki je opravil vse izpite, med počitnicami pa želi nabirati izkušnje v tujini?

Možnosti je ogromno. Veliko organizacij v Sloveniji vam uredi poletno delo (STA, Voluntariat itd.). Sama sem se odpravila na 2-mesečno prostovoljno delo na Finsko preko programa Evropske prostovoljne službe EVS. Prednost tega programa pred običajnim prostovoljnim delom je v tem, da imaš pokrite vse stroške – prevoz, hrano, bivanje in zavarovanje. Za tiste, ki imajo radi delo v naravi in jih zanima ekološko kmetijstvo, je zanimivo delo na ekoloških kmetijah t. i. wwoofing. Vsak država oz. regija ima svojo spletno stran (npr. wwoofing USA), kjer si s plačilom letne članarine zagotovite kontaktne podatke kmetij (na primer v ZDA: 40 dolarjev), vse članice pa najdete na spletnih straneh wwoofinternational.org ali www.wwoof.net oz. wwoofindependents.org za države, ki nimajo svojih lastnih organizacij.

Na kaj je treba biti pozoren pri selitvi v tujino?

Selitev morate pametno načrtovati in se nanjo tudi finančno pripraviti. Iskalci naj upoštevajo, da bodo morali že ob prihodu za stanovanje plačati varščino (navadno v vrednosti ene mesečne najemnine) in prvo najemnino, kar v povprečju pomeni 800–1.000 evrov. Temu je treba prišteti še stroške bivanja za prvi mesec, ko še ne dobijo plače. Pred nekaj dnevi je bil v časopisu Delo objavljen članek na to temo, v katerem so svetovali, da imate pred selitvijo v tujino prihranke v vrednosti treh mesečnih plač.

Kaj želiš sporočiti mladim, ki se odločajo o svoji poklicni poti in delu v tujini?

Naj poslušajo sebe. Filozofija, da naj študirajo nekaj, kar se v tistem trenutku obljublja kot perspektivno, je že preživeta. Sami pa se tako obsodijo na nezadovoljstvo in neizpolnjene potenciale.

Ko sem se sama odločala za študij, sem imela to srečo, da me je oče vprašal, kaj želim početi v življenju. Moj odgovor je prišel v sekundi, iz srca, bil je iskren: „Govoriti in potovati.“ In prav to sedaj počnem. Ko sem med menjavanjem služb na določeni točki obstala in nisem več vedela, kdo sem in kaj želim v življenju, sem se vrnila v ta trenutek. V trenutek, ko sem razmišljala neobremenjeno, neprisiljeno in brez predsodkov ter mnenj iz okolice, kaj je zame dobro, kaj se splača, kaj bi morala narediti pri določeni starosti. In ti odgovori, ki jih daste samemu sebi, so tisto, kar vas mora voditi na razpotjih.

Tudi pri delu v tujini ni nič drugače. Čedalje pogosteje se srečujem z ljudmi, ki se v tujino odpravljajo brez pravega cilja, „samo da grem“. Seveda je lahko delo na drugem koncu sveta idealno za takšen odklop, a sem iz lastnih izkušenj spoznala, da to na dolgi rok ni rešitev. Če se vsaki dve leti odpraviš v tujino in bežiš pred realnostjo, bo vsaka vrnitev domov težja. Zbežiš lahko pred vsemi drugimi ljudmi, ki ti v danem trenutku niso po godu – starši, profesorji, partnerjem itd. – ne moreš pa zbežati pred sabo.

Zato je prva zadeva, ki jo svetujem vsakemu, ki išče redno službo v tujini, da se vpraša, kaj si resnično želi. Če veste, česa si želite, kam želite priti in kaj doseči, vam ne bo težko zapustiti varnega zavetja doma, boste lažje premagovali obdobja, ko se vam bo stožilo po domu in boste vedeli, zakaj to počnete. Če ste si, na primer, vedno želeli, da bi delali v Applu, bili kuhar v francoski restavraciji v Parizu ali imeli surferski klub na Havajih, boste vedeli ZAKAJ to počnete, saj bo to želja, ki bo prišla iz vašega srca, iz vas samih. In vse prepreke, ki vam bodo prišle na pot, boste reševali eno za drugo. Nič vas ne bo ustavilo. Uredili si boste še tako zapletene papirje, plačali vizo, investirali denar in čas, da pridobite primerno izobrazbo, se naučite jezika itd.

Če pa ne veste, po kaj greste v tujino, tvegate, da boste domov prišli razočarani oz. da sanjate o kraju, v katerem se v vaših predstavah cedita med in mleko, a tvegate, da ne boste našli motivacije za prvi korak.

Verjamem, da mora vsak uresničevati svoje cilje, živeti svoje sanje. In če so vaše, da vzamete pot pod noge, potem ne čakajte. Ravno to vprašanje, kako slediti svojim sanjam v življenju in najti smisel, je zelo dobro predstavljeno v filmu The Amazing You (kmalu bo na voljo tudi v slovenščini na moji spletni strani).

Kaj pa si pridobila z delom v tujini?

Tujina mi je dala zavedanje, da sama ustvarjam svoje življenje. Ne čakam, da mi bo višja instanca pomagala in poskrbela zame, ampak sem se probleme naučila reševati samostojno.

Izkušnje iz tujine so mi koristile tudi pri iskanju službe, saj sem izstopala v množici drugih prijav. Enkrat so me vzeli, ker sem študirala v Avstriji, drugič zaradi dela na Finskem, tretjič zaradi prakse v Luksemburgu … Tudi če ne dobite službe takoj, ko se vrnete, ne obupajte. Izkušenj in znanj, ki ste si jih pridobili, razširjenih obzorij in poznanstev vam ne more vzeti nihče. Te negujte, obenem pa spremljajte, kaj se dogaja v tujini.

Predvsem pa sem po vsaki vrnitvi začela zelo ceniti in občudovati prednosti življenja v naši državi, predvsem njene naravne lepote in danosti, v katerih živimo, pa se jih včasih ne zavedamo. Spoznala sem, da lahko z znanjem in izkušnjami ter razmišljanjem, ki sem jih pridobila v tujini, v Sloveniji dobesedno premikam gore in prispevam k lepšem svetu. Močno spodbujam, da bi se vsak vsaj enkrat v življenju odpravil za določeno obdobje živet v tujino, saj to odpira obzorja, ruši meje, gradi tolerantnost in hkrati polepša življenje. Komur pa uspe to znanje še prinesti domov in ga uporabiti, da zgradi nekaj več, pa bo še toliko lepše.

Tina Grilc

http://stinovtujino.com/

Najboljši nasveti za učinkovito ogrevanje

Zdaj je pravi čas za premislek o tem kako se boste ogrevali pozimi. Zato smo pripravili najboljše nasvete s področja ogrevanja.

Spletni portal MojaObčina.si, ki se ukvarja z lokalnimi novicami, zanimivostmi in dogodki po posameznih občinah, je izdal e-priročnik z nasveti varčnosti in učinkovite rabe energije pri ogrevanju s pomočjo obnovljivih virov energije in pripravi tople sanitarne vode.

 

MojaObčina.si je v sodelovanju z Elektro Gorenjska Prodaja, ki sofinancira projekt, ustvarila e-priročnik z nasveti za bolj zeleno in varčno gradnjo in obnovo hiš ter ostalih objektov. Gre za tretji del serije e‑priročnikov zbirke Za varčen dom. Priročnik vsebuje informacije za učinkovito rabo fosilnih goriv in številnih virih obnovljive energije, med katerimi so posebej izpostavljeni sončna energija, toplotne črpalke in biomasa. Bralcem so predstavljene številne zanimivosti in nasveti s področja ogrevanja in razvoja energentov s celega sveta.

 

To je zadnji priročnik zbirke »Za varčen dom«, v kateri sta že bila objavljena e-priročnika »Gradnja in obnova« ter »Hlajenje, prezračevanje in klimatizacija«.

 

E-priročnik Za varčen dom si lahko brezplačno prenesete s portala MojaObčina.si v pdf in epub formatu.

 

Birokracija pred odhodom v tujino

Veliko mladih odhaja na študij ali na delo v tujino, pri tem pa zaradi navdušenja pogosto pozabijo na administrativne zadeve, ki bi jih morali kot vestni državljani urediti, preden oziroma ker so zapustili Republiko Slovenijo (RS).

Žal mladi o svojih zakonsko določenih dolžnostih niso poučeni ne s strani šole ne s strani staršev.

 

Prijavno-odjavna obveznost glede prebivališča 

Pred odhodom oziroma odselitvijo je potrebno izpolniti prijavno-odjavno obveznost po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. Posameznik mora v primeru daljšega odhoda v tujino bodisi odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja RS, bodisi prijaviti začasni odhod z območja RS, če le-ta traja več kot tri mesece. Oboje stori na upravni enoti, ki mu izda ustrezno potrdilo. 

S tem so izpolnjene obveznosti do RS, ne pa tudi do tuje države. Vsaka država ima svojo zakonodajo, zato se mora tujec sam pozanimati o obveznostih glede prijave prebivališča.

 

Ureditev davčnih obveznosti                                                                                                   

Mladi se z davčnimi pojmi običajno prvič srečajo, ko opravljajo študentsko delo. Takrat beseda teče o dohodnini, o akontaciji dohodnine, starši jih prosijo za potrdilo o šolanju, da jih lahko uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane itd. Pred odhodom v tujino pa prvič nastopijo okoliščine, ko morajo mladi sami urediti davčne obveznosti (in tudi pravice), ki izhajajo iz dejstva, da so davčni rezidenti Republike Slovenije. 

Kadar gredo v tujino za dlje časa, še posebno, če so nastanjeni le v eni državi, običajno tam odprejo transakcijski račun. Vse račune, ki jih davčni zavezanec odpre v tujini, mora v 15 dneh prijaviti finančni upravi.

 

V kolikor posameznik v tujini prejema dohodke, jih mora kot slovenski davčni zavezanec prijaviti finančni upravi, in sicer vloži napoved za odmero akontacije dohodnine v 7 dneh od dneva pridobitve tega dohodka.

 

V kolikor posameznik prebiva in dela v tujini, je smiselno, da na pristojnem finančnem uradu sproži postopek za ugotavljanje rezidenčnega statusa. V kolikor postane nerezident Slovenije, bo zavezanec za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (teh pa običajno nima, če živi in dela v tujini). To pomeni, da bo vse svoje davčne obveznosti poravnal le v državi, v kateri dela.

 

Prispevki za socialno varnost 

Socialne pravice izhajajo iz plačevanja prispevkov. Zato velja, da se jih lahko koristi v tisti državi, v kateri se prispevke plačuje. Priporočljivo se je pozanimati, katere socialne pravice izhajajo iz plačevanja prispevkov za socialno varnost.

 

Edina in najpomembnejša zadeva, ki jo je potrebno urediti, je zdravstveno zavarovanje. Če se oseba preseli v tujino, mora na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posredovati potrdilo o ureditvi osnovnega zdravstvenega zavarovanja v tujini. V Sloveniji lahko obdrži dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali pa ga spremeni v status mirovanja.

Če je oseba zavarovana v Sloveniji in je zgolj na začasnem bivanju v tujini (potovanje, delo, študij), lahko pravico do zdravstvenih storitev v tujini uveljavlja z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

 

Sklep 

Z ureditvijo najnujnejših birokratskih zadev pred odhodom v tujino se boste izognili nevšečnostim, ki bi vas lahko kasneje spravljale v slabo voljo. Kljub tratenju vašega dragocenega časa je urejanje administrativnih zadev še vedno brezplačno, še več, celo preprečite lahko nepotrebne stroške. Zato se je potrebno pred odhodom ustrezno informirati in urediti zadeve tako, da boste tudi v tujini deležni vseh „samoumevnih“ pravic.

 

 

Tomaž Kuralt

Mladi davki, d. o. o.

Poredna sodelavka

Poletje je bilo precej pestro. In kot se za pravo zapravljivko spodobi, sem si poleti privoščila vse, kar sem si želela v bogatih količinah, in brez odrekanja.

To se seveda pozna tudi na mojem bančnem računu. Zato sem se odločila, da potrebujem dodatno delo, da si moja denarnica malo opomore. Saj me poznate, vedno si postavim visok cilj in težko se sprijaznim s povprečnimi stvarmi. Poiskala sem vsa malo bolj uspešna podjetja, v katerih delajo same tako rekoč »živine«, poslala prošnjo za opravljanje dodatnega dela in kmalu v zelo priznanem in uspešnem podjetju dobila delo.

Moj prvi delovni dan je zelo hitro prišel. In takoj sem vedela, da je pri bogatih, postavnih in uspešnih podjetnikih zelo pomemben prvi vtis. Oblekla sem si poslovno obleko in obula visoke pete, da je poslovni videz dobil seksi pridih. Ko sem hodila po dolgem hodniku proti pisarni, v kateri sem začela delati, sem uživala v mnogih pogledih, ki so me z zanimanjem opazovali. »Sveže meso« je tako in tako vedno zelo zanimivo, še toliko bolj, če je to »sveže meso« tako lepo grajeno in tako seksi oblečeno, kot sem bila tisti dan jaz. Vstopila sem v pisarno in zagledala sodelavko in sodelavca, ki sta že začela s svojim delom. Kmalu sta mi naložila različno delo. Na srečo je bilo delo take narave, da sem morala hoditi od pisarne do pisarne in tako sem lahko spoznala vse zaposlene, tako podrejene kot tudi tiste, ki nosijo hlače v podjetju. V pisarni direktorja in direktorice sem se zaradi narave dela zadrževala največ časa. In kmalu sem opazila, da direktorica precej uživa v moji družbi. Po nekaj urah dela mi je dovolila, da jo kar tikam. In bolj kot se je moj delavnik bližal koncu, bolj je bila prijazna z mano. Ko sem odhajala z dela, sem videla, da so vrata njene pisarne priprta. Takoj ko sem šla mimo pisarne, me je slišala in ustavila. Prijazno me je povabila v pisarno, z izgovorom, da potrebuje pomoč pri dopisih. Vstopila sem v njeno pisarno in takoj opazila, da je zelo živčna. Med pogovorom o delu sem opazila, kako si grizlja ustnico. Sem in tja si je ustnice počasi obliznila, kar me je spravljalo ob pamet. Postajalo ji je vroče in kmalu si je slekla jopico in razkrila svoj bujni dekolte. Nevede se je med najinim pogovorom dotikala svojega seksi telesa. Opazovala sem njeno roko, ki je polzela od popka proti stegnom in nazaj. Stopila je pred svojo pisarniško mizo in mi podala papir, na katerega naj bi se podpisala. Ko sem z roko zgrabila papir, sta se najini roki dotaknili in v tistem trenutku me je močno zgrabila za telo in me privila k sebi. Za nekaj sekund sta najini telesi nepremično obstali. Nato me je začela z jezičkom lizati po vratu in okrog ušes. Prijela sem jo okrog pasu in jo dvignila na njeno mizo. Privzdignila sem njeno močno oprijeto krilo in se z roko takoj začela dotikati njene muce kar čez seksi rdeče hlačke. Začela si je božati prsi in odpenjati srajco, ki jo je imela na sebi. Zelo seksi je bila, ko si je z roko odpela pentljo v laseh in so njeni dolgi, svetli lasje padli po njenem takrat že golem hrbtu. Začela sem jo grobo božati po njenih velikih prsih. Bradavičke je imela temno rjave in čisto trde. Z jezičkom sem jih dražila in postajala je vse bolj vznemirjena. Počepnila sem in ji počasi s prstki začela odmikati hlačke na stran, da sem lahko videla njeno mokro muco. Ko sem svoje prstke porinila globoko v njeno muco, je glasno stokala od užitka. Nenehno je ponavljala, da hoče še. Ko sem jo nehala dražiti s prstki, sem jo začela dražiti z jezičkom. Najprej sem jo nežno lizala okrog muce. Začela sem se igrati z njenim ščegetalčkom. Spet je glasno stokala in govorila opolzke besede. Prstke sem ji spet zarinila v muco in jih zelo hitro dajala noter in ven iz njene muce. Hitro je dihala in bila čisto mokra od užitka. Kmalu se ji je telo začelo tresti in po krikih sem videla, da ji prihaja. Takoj je vstala z mize, mi slekla krilo in me porinila na stol. Noge mi je razkoračila in se mi takoj spustila v mednožje. Začela je lizati mojo muco. Iz predala v pisarniški mizi je vzela velik črn vibrator. Brez kakršnih koli zadržkov mi ga je porinila v muco. Jakost vibracije je povečala na največjo možno stopnjo. Bila sem že tako vzburjena, da mi je telo takoj začelo drhteti. Tudi jaz sem postajala čedalje glasnejša. Govorila sem ji, da želim še in še in hitreje in hitreje. Čedalje hitreje je vame vtikala svoj vibrator. In takrat sem doživela orgazem. Še med mojim vrhuncem sem opazila kako se vrata njene pisarne odpirajo. Bila sem sredi vrhunca, gola z razkoračenimi nogami, ko je skozi vrata vstopil direktor. Njen mož. Presenečeno naju je pogledal in od šoka stal pri vratih brez besed. Hitro sva se začeli oblačiti. Poskušala mu je pojasniti situacijo z tisoč in enim izgovorom, a on je stal pred vrati v tišini. Ko sem odhajala, sem ga sramežljivo vprašala, če se jutri kljub temu vidimo v službi. Rekel je le: “Jutri po končanem delu se oglasite pri meni v pisarni.” Naslednji dan sem točno to tudi storila in samo toliko vam povem, da z direktorjem ni ostalo le pri besedah.

Smeh je pol zdravja

Se spomnite, kdaj ste se nazadnje zares zasmejali tako iskreno in od srca, da vas je tiščalo v trebuhu, vas pograbilo in poneslo nekam, kjer ste popolnoma izgubili nadzor. Ali pa ste se smejali tako močno, da ste pozabili, zakaj ste se sploh začeli smejati in se smejali še naprej brez pravega razloga?

Smeh je prirojeno izrazno vedenje človeka. Smeh je naraven odziv zdravega človeka na komično ali razvedrilno situacijo, pojavlja pa se tudi kot izraz olajšanja po prenehani nevarnosti. Smeh je lahko tudi obrambni mehanizem v stanjih strahu.

 

ZAKAJ BI SE SMEJALI?

Za razpoloženje

Sodobna znanost potrjuje, da smeh, ne samo da prinaša veselje, ampak hkrati krepi zdravje. Smeh je poživljajoč način za izboljšanje razpoloženja, saj nežno sprošča napetost in nas osvobaja družbenih spon. Humor ponuja vreden vpogled v nas same in svet. Smešno se nam zdi vse, kar se ne sklada med tistim, kar pričakujemo, da se bo zgodilo in tistim, kar se zares zgodi.

Proti tesnobi in strahu …

Humor je potrditev naše človeškosti, način, da brez bojazni, da bi se ponižali, izrazimo svojo tesnobo, strahove in pogosto skrita čustva do drugih. Tako prelomimo led, gradimo zaupanje in to nas vleče skupaj, v stanje skupinskega dobrega počutja.

… in stresu

Humor je tudi najboljši protistrup za stresne situacije. Ker smo videti v stresni situaciji komično, lahko spremenimo svoj odgovor na grožnjo. Humor nam omogoča, da se odmaknemo in nadomestimo hromeče občutke stresa z veseljem. Ko se smejemo, preprosto ne moremo biti še resno zaskrbljeni.

„Notranji džoging“

Smeh imenujejo tudi „notranji džoging“. Krepak smeh razgibava obrazne in ramenske mišice, prepono in trebušne mišice, včasih tudi noge in roke. Srčni utrip in krvni tlak se začasno dvigneta, dihanje se pospeši in poglobi, kisik pa hitreje teče po krvnem obtoku. Nato se mišice sprostijo in krvni tlak upade, kar povzroči mehkobno ugodje. Z dobrim smehom porabite na uro toliko kalorij, kot če bi hitro hodili. Med dobrim, iskrenim smehom možgani orkestrirajo navale sproščanja hormonov, ki sprožajo stanje visoke budnosti in hkrati zmanjšujejo občutek bolečine.

Ljudje, ki se zatekajo k humorju, se tudi znatno težje razburijo, ko se srečajo z neprijetnimi dogodki.


Proti virusom

Znanstveniki so pri ljudeh, izpostavljenih humorju, opazili tudi začasen dvig ravni protiteles v slini, ki pomagajo pri obrambi pred okužbami, denimo z virusi prehlada. Pri tistih, ki so poročali, da humor pogosto uporabljajo kot sredstvo za obvladovanje stresa, so izmerili znatno višje vrednosti varovalnih protiteles. In naposled, pri ljudeh z močnim smislom za humor, niso opazili pričakovanih padcev v imunski funkciji med izpostavljenostjo stresu.

 

Mednarodna poletna šola

Na mariborski univerzi se je začela dvotedenska mednarodna poletna šola. Med udeleženci bodo poleg domačih študentov še študenti partnerske gradbene univerze iz Moskve in kitajske univerze iz Hangzhouja, tem pa se bodo pridružili še študenti poljskih univerz iz Katovic, Bielsko-Biale in Krakova ter univerz iz norveškega Bergna in Zagreba.

 

Letošnja poletna šola bo imela dva akademska programa. Prvi bo potekal v sklopu aktivnosti projekta mariborske univerze Out of the box, v njem pa se bodo ukvarjali s problematiko odpadkov v najširšem smislu besede in z razmišljanjem o inovativnih rešitvah problematike. Drugi program, ki bo potekal vzporedno, bo namenjen jezikoslovju, literaturi in kulturi. V okviru mednarodne šole bodo predavali tudi tuji predavatelji iz sodelujočih partnerskih univerz, med njimi Ankica Babič iz Bergna, Sigridur Halldollsdottir iz islandskega Akureyrija in Guoqing Liang iz Hangzhouja.

Oba sicer ločena vsebinska sklopa bo povezoval skupen družabni program, v katerem bodo študenti spoznali Maribor in Pohorje ter Visoko, kjer se bodo udeležili mednarodnega festivala praženega krompirja. V Mariboru poleg svojih študentov skupaj pričakujejo še 28 tujih študentov in pet tujih profesorjev, akademski del pa bo potekal v stavbi rektorata Univerze v Mariboru. Tovrstna poletna šola je sicer prva na ravni univerze, z mednarodno interdisciplinarno poletno šolo pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.

Cankarjada 2014

Na dvorišču kluba Zakon na Vrhniki se je z uprizoritvijo otroške predstave Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra… v izvedbi Gledališča Unikat začel gledališki festival Cankarjada. Na letošnjem festivalu, ki bo trajal vse do 7. septembra, si bodo obiskovalci lahko ogledali različne gledališke in glasbene predstave.

 

Gledališki festival, 12. po vrsti, bo tudi letos že tradicionalno potekal v prvem tednu septembra. Na vrhniških odrih se bo predstavilo sedem skupin in izvajalcev, ki delujejo na različnih področjih gledališča in uprizoritvenih praks. Dogajanje, ki ga organizira Klub vrhniških študentov, bo potekalo v dvorani Cankarjevega doma, na dvorišču kluba Zakon na Vrhniki in v MKD Arterija v Borovnici.

 

V prihodnjih dneh si bo na festivalu mogoče ogledati kar dva kabareta. Prvi, Grand pok – virtuozni kabaret treh virtuozov – pevke Anje Strajnar, performerja Tomaža Lapajneta Dekleve in pianista Tadeja Horvata v režiji Marka Bratuša bo na ogled v sredo, drugi kabaret, Trash cabaret Red Cabaret with Surprises – CabarRret, pa bo na sporedu v četrtek. Za petek so organizatorji pripravili impro predstavo v izvedbi Gledališča IGLU z naslovom Izbranka. Pripravili bodo krajše improvizacijske izseke, pri čimer bodo navdih črpali iz občinstva. Tako bodo gledalci soustvarili zgodbe, ki so jih vedno želeli videti. V soboto bo na dvorišču kluba Zakon eden najbolj priznanih stand up komikov Perica Jerković prikazal svojo stand up komedijo Rojen v Jugi.

 

Festival Cankarjada se bo zaključil v Borovnici v nedeljo z ulično predstavo Aida gledališkega ustvarjalca Tomaža Lapajneta. Obiskovalci bodo lahko videli veličastno opero na majhnem prostoru, brez odrske tehnike in z enim samim nastopajočim. Vstop na vse predstave je brezplačen. V primeru dežja se zunanje predstave prestavijo v dvorano kluba Zakon in MKD Arterija, so sporočili organizatorji.

Po učbenike na sejem!

Sejem rabljenih učbenikov za osnovno in srednjo šolo se bo pričel v sredo, 3. septembra in bo trajal do sobote, 6. septembra. V ta namen bodo v BTC City-ju za vse, ki bodo želeli prodati svoje stare knjige in zaslužiti za nove, pripravili 30 brezplačnih stojnic. 

 

Rabljene učbenike in knjige za osnovne in srednje šole bo v času sejma mogoče kupiti na Trgu mladih med 3. in 5. septembrom od 9. do 20. ure, v soboto, 6. septembra pa bo sejem potekal na parkirišču pred Kolosejem v okviru prireditve Ritem mladosti do 18. ure. Na 30. brezplačnih stojnicah bo mogoče najti pestro ponudbo učbenikov in knjig za osnovno in srednjo šolo, s svojo ponudbo pa vas bodo navduševali tudi v  trgovinah in knjigarnah: DZS, Mladinska knjiga, Magic shop, Muller, Toko, Kitajski center in druge, ki vas bodo razveseljevale s svojo bogato ponudbo šolskih potrebščin.

V hribe po kondicijo

Pohodništvo je pri nas zelo priljubljena oblika rekreacije in prostega časa. Slovenija ponuja izjemne kotičke, ki jih lahko na ta način odkrijemo in občudujemo, hkrati pa poskrbimo za boljše zdravje in naberemo kondicijo.

Slovenija je obdana s številnimi griči in hribi, zato ni nič nenavadnega, če se vse več ljudi odloča za obisk naravnih lepot, ki jih ponuja naša dežela. Lepe in ohranjene poti so nam dostopne že na vsakem koraku. Na ta način ohranjamo zdrav duh v zdravem telesu in pridobimo vitko telo ter naberemo kondicijo. Pozitivna stran pohodništva je tudi ta, da lahko med vsemi potmi izberemo tisto, ki je primerna za našo stopnjo kondicije. Poleg tega pa poti nudijo tudi možnost, da si oddahnemo, kadar se nam zahoče, obenem pa se v neokrnjeni naravi skrijemo pred množico ljudi, ki se nahaja v večjih mestih. Narava ponuja popolno tišino, lahko si spočijemo oči na čudovitih pogledih in prisluhnemo ptičjemu petju ter šumu vetra v drevesnih krošnjah.

Preden se odpravimo na pot, je treba razmisliti, kakšnega podviga se bomo lotili. Izbiramo lahko med lahkimi, srednje težkimi in zahtevnejšimi potmi, ki se razprostirajo po celotni deželi. Začetniki se seveda odločajo med lažjimi potmi, sčasoma pa se lahko podajo na zahtevnejše poti, saj si sproti nabirajo kondicijo, izkušnje in vzdržljivost.

Odpravimo se lahko:

– po gozdnih učnih poteh,

– po tematskih turističnih poteh,

– po posebej za nordijsko hojo urejenih poteh,

– po planinskih poteh (lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih),

– po daljših regionalnih in vseslovenskih veznih poteh,

– v sklopu organiziranih pohodniških prireditev,

– s specializiranimi pohodniškimi agencijami.

S primerno opremo in v dobrih vremenskih pogojih lahko večino poti prehodimo v vseh letnih časih. Na pohodniških poteh se lahko tudi dobro okrepčamo z domačo hrano, na daljših, zahtevnejših poteh prenočimo v planinskih kočah in domovih ali specializiranih nastanitvah za pohodnike.

Pohodništvo je relativno poceni šport. Za lahke in nezahtevne poti potrebujemo le primerno obutev in športna oblačila. Če pa se podamo na zahtevnejše ture, bomo potrebovali boljšo opremo, pri kateri moramo paziti na varnost in udobje. Na turi nas lahko preseneti marsikaj, zato moramo biti dobro pripravljeni in opremljeni. Najpomembnejša oprema so kvalitetni pohodniški čevlji. Z leti se le-ti izboljšujejo in omogočajo lahek in varen korak. Tudi obleka je pomemben člen, saj ne smemo pozabiti na tople materiale oz. poletne lahke obleke, primerno letnemu času. Najbolje pa je, če se oblečemo večslojno in odvisno od vremenskih razmer. Pomembno je tudi vedeti, da se lahko v gorah vreme izjemno hitro spreminja, zato nas ne sme nič presenetiti. Zaradi tega razloga poskrbimo še za drugo primerno dodatno opremo, preden se odpravimo na pot. S seboj vzamemo udoben in lahek nahrbtnik, v katerega spravimo vse za na pot. Pohodniške palice postajajo vse bolj priljubljen dodatek, ki olajša hojo, zmanjšuje bolečino in razbremeni noge. Za boljšo orientacijo ne pozabimo na kompas, zemljevid in kakšne knjige oz. priročnike za na pot. Na daljše ture vzemimo tudi baterijsko svetilko, ki nam bo osvetljevala pot, če nas ujame tema. Ker nesreča nikoli ne počiva, vzemimo s seboj tudi mobilni telefon z napolnjeno baterijo. Seveda pa na koncu ne smemo pozabiti na hrano in vodo.

Slovenija meri dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, po njej pa je speljanih skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti. Možnosti je torej veliko, saj vsak del Slovenije ponuja območje, ki je primerno za daljše sprehode in pohode. Poskrbeti pa je treba, da bodo na teh poteh tudi drugi uživali tako kot mi, kar vzamemo s sabo na pot, odnesemo tudi nazaj oz. smeti mečemo v smetnjake in ne onesnažujemo narave.