Kavbojke, brezčasna klasika!

0

Oh ta moda. Nenehno se spreminja.

Kar je bilo modno lani, letos lahko mirno zapakiramo v škatle in dobrodušno podarimo tistemu, ki si novih oblačil ne more privoščiti. Modne smernice so neusmiljene in se spreminjajo zelo hitro. A džins ostaja. Lahko rečemo, da so kavbojke večna klasika. Danes so kavbojke nepogrešljiv kos garderobe tako pri moških kot tudi pri ženskah. Lahko izberemo tiste široke kavbojke za več udobja ali tiste čisto oprijete za bolj prefinjen videz. Dame, ki temnim kavbojkam dodajo še visoke pete, so videti elegantne. Če malo raztrgane kavbojke kombiniramo z nizkimi čevlji, dobimo “casual look”, ki je ravno tako videti zelo dobro. Moški so v kavbojkah videti prav tako dobro ne glede na to, ali kavbojke kombinirajo s športnim puloverjem ali elegantnimi čevlji.

Enostavno – džins je večen

Danes si posamezniki svoje garderobe brez džinsa skoraj ne morejo predstavljati. Džins se pojavlja v obliki hlač, kril, torbic, čevljev, modnih dodatkov itd. A kavbojke pred časom niso bile izumljene za sprehajanje po modni brvi. Ravno nasprotno. »Jeans« je angleški izraz, ki izhaja iz francoskih besed blue de Gênes, kar v angleščini dobesedno pomeni blue of Genova. V tem italijanskem pristanišču so namreč začeli prodajati hlače iz džinsa. Kot sem že omenila, niso nastale zaradi mode, ampak bolj zaradi nuje. Mornarji in delavci so potrebovali hlače, ki so trpežne in se ne raztrgajo tako hitro kot navadne hlače iz blaga. Nosili naj bi jih že okoli leta 1500. Tako so kavbojke postale oblačilo delavcev oz. oblačilo nižjega sloja. Zgodovinsko najbolj znani znamki sta Levi's in Wrangler. Levi Strauss je bil trgovec, ki je kavbojke izdeloval in prodajal v Kaliforniji v drugi polovici 19. stoletja. S krojačem Jacobom Davisom sta izpopolnila izdelavo kavbojk in dosegla večjo vzdržljivost kavbojk z bakrenimi zakovicami na žepih in bakrenimi gumbi na vrhu zadrge. Leta 1873 sta za ta izum prejela patent. Od takrat naprej so »leviske« vsem poznane kot kakovostne kavbojke, ki jih nosimo še danes. Kavbojke, ki se jih je nekoč lahko kupilo za male denarce, so danes kakovostne in zelo iskane. Prednost kavbojk je v tem, da si jih lahko privošči zelo širok spekter ljudi. Njihova cena je danes od 35 evrov naprej. Zadnja leta se pojavljajo kavbojke prestižnih znamk, za katere je potrebno odšteti tudi preko 200 evrov. Tako so kavbojke, ki so veljale za oblačilo revnih, postale oblačilo tistih, ki imajo nekaj v žepu, in oblačilo tistih, ki so modno osveščeni.

 

Poznamo kavbojke vseh možnih velikosti in oblik
Lahko so dolge, kratke, svetle, temne, široke, oprijete, športne, elegantne, zdrgnjene, strgane, z visokim ali nizkim pasom itd. In če mislite, da se kakšne nove ideje pri kavbojkah ne da predstaviti, se motite. Neki prebivalec Reke je izdelal kavbojke, ki naj bi odvrnile posiljevalce. Kavbojke je že predstavil na razstavi izumov v ameriškem Pittsburgu. Izumitelj Vladimir Markov (35 let) je kavbojke poimenoval Grizzly. Namesto zadnjega gumba na pasu imajo jekleno zaponko s kodo, ki naj bi bila znana le ženski, ki nosi kavbojke. Tisti vztrajni posiljevalci bi se ranili ob majhni jekleni žici, ki je zašita znotraj pasu. Po njegovem mnenju naj bi tako žrtev imela čas, da pokliče policijo ali da pobegne.

 

Ko govorimo o kavbojkah, resnično govorimo o brezčasni klasiki. Naj bodo kakršnekoli oblike, naj imajo kakršnokoli funkcijo, ljudem so enostavno všeč. Po izumih, ki se rojevajo iz navadnih kavbojk, in modnih smernicah, ki vedno vključujejo džins, lahko sklepamo, da ta večna klasika ne bo šla nikoli v pozabo.

Tjaša Ruparčič

Zdravje je bogastvo!

Znano je, da veliko število študentov ne skrbi najbolje za zdravo prehrano, posledično imajo prekomerno telesno težo kot izgovor za „zdravilo“ proti živčnosti pred izpiti pa tu in tam prižgejo še cigareto.

Kljub temu da se s takimi slabimi navadami sreča večina študentov, se je potrebno zavedati, da so prav te slabe navade istočasno tudi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih srčnožilnih bolezni, kar pomeni možnost, da pride do kapi – srčne ali možganske. Veliko študentov se sooča tudi s posebno boleznijo, ki ji pravimo sezonsko psihosomatsko obolenje, ki nastopi v času izpitov, pogosto pa zaradi menjave življenjskega okolja pride tudi do stresa.

 

Najboljši nasvet za bodoče študente

Morate se zavedati, da selitev v drug kraj in druženje z drugimi ljudmi ne pomeni, da morate svoje življenje popolnoma spremeniti. Še vedno počnite vse, kar ste počeli v domačem kraju. Ko boste študentje, pa se obremenjujte samo s stvarmi, ki se tičejo študentov. Ne nalagajte si nepotrebnih dodatnih dejavnosti, saj preobremenjenost z delom lahko pripelje do stresa. Stres pomeni, da se nam poveča adrenalin. Srce nam bije hitreje, močneje se potimo in pritisk nam naraste. To lahko vodi do bolečine v trebuhu in do težav s prebavo. Take težave pa nam med izpiti ali učenjem čisto nič ne olajšajo počutja.

 

MOTNJE HRANJENJA SO PRI ŠTUDENTIH ZELO POGOSTE

Veliko študentk se namesto s študijskimi obveznostmi obremenjuje s svojim videzom. Kljub temu da so vitke, si ne morejo pomagati, da ne bi mislile, da so predebele. Nenehna misel na vitko linijo pripelje do tega, da študentke zbolijo. Kmalu pride do odmikanja od ljudi, do hude krivde takoj po zaužitju hrane, do nezadovoljstva s samim seboj. Opisano početje je značilno za motnje hranjenja, ki jih lahko razdelimo na tri glavne bolezni: bulimija nervoza, anoreksija nervoza in tako imenovano prenajedanje. Ne smemo pa pozabiti tudi na študente, saj ima motnje hranjenja tudi vse več moških predstavnikov.

ANOREKSIJA NERVOZA in BULIMIJA NERVOZA

Za osebe pri katerih lahko opazimo, da želijo zmanjšati telesno težo, kljub temu da že imajo minimalno telesno težo, je čas za preplah in sum anoreksije. Za ljudi s to boleznijo je značilno tudi to, da težave s premajhno telesno težo zanikajo in da imajo zelo intenziven strah pred pridobivanjem telesne teže. Z besedo bulimija pa označujemo stanje, ko se oseba dobesedno baše z enormno količino hrane potem pa sama povzroči bruhanje, se pretirano posti, pretirano telovadi, se pretirano klistira in podobno. 

Tako pri anoreksiji kot tudi pri bulimiji lahko nastopita dva tipa. Za prvi tip je značilno,da bruhanje sprožamo sami, pri drugem tipu pa se bruhanje sproža samo od sebe.

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

Tudi tukaj govorimo o prenajedanju s hrano. Oseba s to boleznijo se v določenem času, npr. v roku ene ali dveh ur nažira s hrano, ki je zdrava oseba v enakih okoliščinah nikakor ne bi mogla zaužiti v tako velikih količinah. Oseba izgubi nadzor nad samo seboj, ne more nadzorovati količine hrane, ki jo stlači v usta, prav tako ne nadzira hitrosti hranjenja (oseba se nažira in prehitro je). Osebe s to boleznijo se ne poslužujejo pretiravanja pri telovadbi, postenja in ostalih metod, ki so značilne za bolnike, ki imajo bulimijo.

Za osebe, ki imajo motnjo hranjenja je značilno, da jih drugi dojemajo kot izjemno srečne osebe. Precej časa so nasmejani in nihče ne opazi, da imajo težave. Za študente s to motnjo je značilno, da za njih mislimo, da nimajo težav z učenjem in koncentracijo, a je to daleč od resnice. Telo je večinoma tako izčrpano zaradi pomanjkanja hrane, da to močno vpliva na mentalno sposobnost. Nemalokrat so obveznosti študenta prezahtevne za izčrpano telo in pride do pavziranja, slabih ocen ali celo do prekinitve študija.

Da bi se študentje izognili tem boleznim, je potrebno nekaj storiti že precej časa pred študijem. Na starših je, da otroke dobro vzgajajo. Vsak starš mora otroka vzgojiti tako, da mu bo skozi odraščanje jasno, da se mora ceniti, ne glede na to, kako je videti. Sami študentje pa se morajo zavedati, da je vedno dobro izražati svoja čustva in jih ne tiščati v sebi, včasih je potrebno prisluhniti samemu sebi in ne poslušati kritik družbe,  pridobiti pa si je potrebno tudi znanja o zdravi prehrani in uravnovešeni  telesni teži. Predvsem pa je pomembno, da se imate radi in se sprejmete takšne, kot ste.

 

Tjaša Ruparčič

 

Presenetljiva dežela Perzijcev

Za Iran smo se odločili, ker smo toliko slišali o njem od drugih popotnikov; predvsem o tem, kako prijazna in poceni država je to.

Na iranski ambasadi v Zagrebu smo izvedeli vse o posebni opravi za ženske. Ruta čez lase in ohlapna oblačila, ki prekrivajo roke, boke in noge do gležnjev, so bili torej moja uniforma v treh tednih, preživetih v tej državi. Ker spoštujem običaje držav, ki jih obiskujem, sem imela večino časa oblečeno tuniko in čez lase ruto.

Bele strmine?

Na pot se nas je odpravilo pet in odločili smo se, da s sabo vzamemo tudi smučarsko oz. bordarsko opremo in preizkusimo iranske bele strmine. Takoj ko smo pristali v Teheranu, smo imeli samo en plan – smučišče Dizin. Vožnja brez verig po snegu, ki je neprestano še naletaval, je bila malo naporna, vendar nam je pogled na smučišče, polno nedotaknjenega snega, izbrisal vse spomine na pot do tja. Tri dni smo ostali v nekoč luksuznem resortu na približno 2700 metrih, ki pa še ni izgubil svojega čara.

Po prvotnih dneh počitka in smučanja smo se vrnili v Teheran in se ustavili na slovenski ambasadi, kjer smo se zmenili, da bomo pustili smučarsko opremo. Promet v Teheranu lahko opišem le kot kaos, hrup, smog, onesnaženost in hupanje za vsak manever, ki ga naredi posamezen avto. Na nekaterih križiščih so bili avtomobili tako skupaj, da smo lahko preverili, ne le kaj imajo vse v avtu temveč tudi koliko jim kaže na števcu. Moški so bolj pogumni in so me po ulici tudi ogledovali ali celo rekli kaj v njihovem jeziku farsi. V glavnem mestu nismo ostali dolgo, vzeli smo poceni nočni vlak, potovali še malo podnevi in se pripeljali v mesto Bam.

Arg-e Bam – starodavno blatno mesto, staro vsaj 2000 let
Leta 2003 ga je skoraj popolnoma porušil potres. Več deset tisoč ljudi je umrlo in od mesta, zgrajenega večinoma iz blatnih opek, gline, slame in palminega lesa, je ostalo zelo malo. Še vedno se vidijo ulice, bazarji in stavbe, vsaj, kje so nekoč bile, večinoma pa so sedaj le kupi blatnih opek. Sem ter tja razločiš kakšno okno. Obnova sicer poteka, vendar počasi. V času našega obiska je bila obnova najbolj vidna na trdnjavi v mestu. Prizor porušenega Arg-e Bama nas je kar malo pretresel, sploh ko smo na slikah ali posnetkih videli, kako neverjetno mesto je to bilo prej. Nov del mesta je Bam in tukaj smo počasi začeli spoznavati, kako prijazni so Iranci. Vsak, ki je znal vsaj malo angleško, nas je ogovoril in vprašal, če potrebujemo pomoč. Seveda so ogovorili le fante, mene kot ženske namreč ne smejo. Eden od mimoidočih nas je pospremil do prodajalne po vodo, nam jo kupil in odšel naprej svojo pot. Po tako lepem vtisu smo odšli proti jugu države.

Trdnjava na otoku Hormuz

V Bandar-Abbasu smo se ustavili predvsem zato, ker smo želeli videti, kako je v Perzijskem zalivu in da bi si ogledali trdnjavo na otoku Hormuz. Dogodivščina z obiskom tega otoka je bila nepozabna. Prvi dan je bilo rečeno, da se na otok ne da priti, ker preveč piha in so valovi preveliki. Naslednji dan se je zgodba ponovila, samo da smo vprašali pri prvih čolnih v pristanišču, ampak ker smo mi želeli čimprej nadaljevati s potovanjem, se nismo vdali. Hodili smo od čolna do čolna in nekako le dobili prevoz. Tja grede ni bilo nič posebnega, trdnjava je bila zanimiva, še bolj pa prve ženske z burkami, to so posebne maske, ki jih imajo čez obraz. Časa nismo imeli veliko, zato je bil ogled otoka kratek. Čas je bil za boj z valovi ob vrnitvi na celino. Na začetku nam je bilo zabavno, smejali smo se, ko nas je metalo skoraj meter v zrak ob vsakem udarcu morja ob čoln in v smehu smo ugotavljali, ali niso v tem morju tudi morski psi. Kmalu pa smo obnemeli in se pri sebi spraševali, zakaj nimamo rešilnih jopičev. No, preživeli smo to nespametno izkušnjo in kasneje prebrali, naj popotniki nikar ne gredo na otok, kadar so valovi, in nikakor ne s čolnom, ki nima rešilnih jopičev. Dobro, da se je vse srečno končalo.

Naslednja postaja je bil seveda Perzepolis

Najstarejši utrinki v mestu so iz leta 515 pr. n. št. Mesto je bilo polno ljudi, predvsem šolarjev. Nekaj deklet je komaj čakalo, da se pogovori s kakšno tujko, zato so me takoj obkrožile in začele postavljati vprašanja. Zanimiva sprememba, potem ko se navadiš, da si v ozadju. Moški se tukaj zelo radi rokujejo in seveda se še toliko rajši z mojimi sopotniki. Z ženskami se ne smejo rokovati, zato so mene kar malo ignorirali. Počasi sem se navadila na tukajšnje običaje in na nošenje rute in ohlapnih oblačil. Ob Perzepolisu smo v mestu Naqsh-e Rustam visoko v steni videli tudi grobnice Darija I. Velikega in njegovih dveh sinov, Darija II. in Kserksesa I.

Do Qazvina
Pot smo nadaljevali skozi mesti Esfahan in Yazd vse do Qazvina. V Esfahanu je znameniti trg Naqsh-e Jahan, ki ga obdajajo mogočna Šahova mošeja, mošeja Sheikh Lotf Allah idr. Pogledat smo šli tudi most Khaju, ki je priljubljeno zbirališče prijateljev in parov. Nočni razgled na ta most je res neverjeten. Tako Esfahan kot tudi Yazd obišče poleg tujih popotnikov tudi veliko domačih turistov. Po ogledu kar nekaj mošej, palač in zanimivih bazarjev smo odšli v najstarejše še naseljeno mestece na svetu, Yazd. Tudi to mesto je narejeno iz blatih opek, hiše pa imajo posebne klimatske naprave, imenovane badgiri, skozi katere kroži zrak. Sedaj se nam je tudi že večkrat zgodilo, da so nas domačini povabili k sebi domov. Ljudje ne le, da sprašujejo, če potrebujemo pomoč, dajejo nam svoje telefonske številke, naj jih pokličemo, v kolikor bomo naleteli na kakršnokoli težavo.

Poleg muslimanske vere smo tukaj spoznali še zoroastrianizem. Pogledat smo šli tudi stolp tišine ali dakhm, kamor verniki prenesejo umrle in jih prepustijo mrhovinarjem, saj verujejo v to, da je pri truplu močno navzoče zlo, zato se posvečajo le dušam umrlih.

Naprej smo odšli v Qazvin, kjer smo bili dva dni, saj smo si en dan vzeli za izlet na ruševine Alamutovega gradu. Narava je bližje severu vedno bolj zelena, čeprav še vedno vulkanska in brez dreves. Predvsem smo želeli videti, o čem je pisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Gradiček je v izkopavanju in ni veliko za videti, če ne bi šlo prav za grad Alamut, ga ne bi šli pogledat. Smo pa tam srečali gospoda, ki je več let delal v Sloveniji in na Hrvaškem kot zdravnik v več nogometnih klubih in je dobro govoril mešanico slovenščine in hrvaščine. Povabil nas je v njegovo ordinacijo v Teheranu, kjer smo se kasneje tudi oglasili. Večina opreme v njej je bila slovenskega porekla.

Dotik Kaspijskega morja
Na sever smo želeli predvsem zato, da se dotaknemo Kaspijskega morja. Tukaj je vse zelo lepo zeleno, vendar je tudi veliko dežja. Ko smo si ogledovali stopničasto vasico Masuleh, kjer so strehe hiš narejene tako, da se po njih hodi in vstopi v hiše nad njimi in tako več nadstropij razdeljenih po hribu, je bil dež zelo neprijeten in komaj smo čakali, da gremo v nižji del države.

Na koncu potovanja smo šli nazaj na ambasado po opremo za smučanje in se povzpeli še na smučišče Tochal, kjer je hotel na 3600 metrih. Ko smo se vzpenjali, so nam dvakrat merili pritisk zaradi višinske bolezni. Eden od fantov ji je vseeno podlegel, slabost in glavobol sta prenehala šele čez en dan. Smučišče je bolj položno kot v Dizinu ter polno teheranske mladine. Punce sem opazila celo samo s trakom v laseh.

Iran je bilo eno od najbolj nepozabnih potovanj. Ljudje so nas vedno znova presenečali s svojo prijaznostjo. Nočitve, hrana (ironično, ampak v prestolnici prevladujejo hamburgerji) in prevozi so študentom primerni in ob spoštovanju njihovih običajev (predvsem za ženske) je to res prijetna država za obisk in jo iskreno priporočam.

Maja Bačnik

Postenje za boljše fizično in psihično počutje

Post oziroma postenje je prostovoljna krajša ali daljša popolna vzdržnost od hrane. Pri večini postov »užijemo« le svež zrak in vodo oziroma razredčene sadne ali zelenjavne soke. Za razliko od diet govorimo o postu takrat, ko zaužijemo le 300 do 400 kalorij na dan, kar je veliko manj kot pri raznih dietah za zmanjšanje telesne teže, kjer zaužijemo vsaj 1200 do 1500 kalorij dnevno. Postenje lahko izvajamo dokler je v našem telesu dovolj hranljivih rezerv za vzdrževanje življenja in normalno delovanje vseh vitalnih funkcij. Nanj prisega vse več ljudi, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, želje po manjši teži ali boljšem splošnem počutju. Vendar se je pred dlje trajajočim postom potrebno prej posvetovati z zdravnikom.

Potek postenja

Postimo se lahko različno dolgo in na več načinov. Priporočljiv je enotedenski post, enodnevni post vsak teden ali tridnevni post vsak mesec, enkrat letno pa naj bi opravili daljši post.

Med postom lahko delamo normalno, priporočljivo je vsakodnevno gibanje. S športno dejavnostjo zaradi srčne mišice, ki dela le s polovično zmogljivostjo, ne smemo pretiravati. Priporoča se še savnanje, joga, meditacija ali kakšna druga oblika sproščanja. Potrebno je pogostejše tuširanje, saj se nam skozi kožo izločajo strupi. Čez dan je potrebno popiti vsaj 2.5 do 3 l tekočine, ki odplakne nakopičene odpadne in strupene snovi.

Načini postenja

Poleg klasičnega posta, kjer uživamo le vodo, poznamo več različnih načinov posta, ki se med seboj razlikujejo po vrsti dovoljene hrane  kot npr:

–       postenje s čaji in sokovi: to je najpogostejša oblika posta, uživamo surove ali prekuhane razredčene sadne in zelenjavne sokove, z medom oslajene zeliščne čaje in veliko vode, prebavila so zelo razbremenjena

–       postenje s sokovi iz zdravilnih rastlin: s sokovi iz svežih korenin, listov, cvetov oziroma plodov zdravilnih rastlin brez kemičnih dodatkov ali alkohola

–       postenje s sadjem in zelenjavo: dovoljene so tudi različne vrste presne ali hitro dušene zelenjave, dnevno lahko zaužijemo približno en kilogram sadja ali zelenjave

–       postenje z juhami: juha z ovsenimi kosmiči, zelenjavne juhe

–       postenje s sirotko: dnevno užijemo do liter in pol sirotke iz posnetega mleka

–       postenje z mlekom in žemljami: uživamo stare žemlje in mleko itd.

Kaj se dogaja v telesu med postom

Med prehranjevanjem se v naših jetrih in mišicah kopiči energija v obliki glikogena. Med postom se telo prehranjuje z glikogenom, nato pa začne porabljati nabrane maščobne zaloge v telesu. Ko so porabljene maščobne zaloge, se sproži proces stradanja. Velike količine tekočine, ki jo je potrebno zaužiti, odplavljajo nesnago, ki se je nalagala v žilah, sklepih, mehkih organih in kosteh. Med postom se telo očisti, večina notranjih organov miruje, predvsem prebavila, ostali organi pa delajo z zmanjšano močjo. Po približno štirih dneh postenja se začnejo čistiti jetra in ledvica. Po postenju se nam izboljša tudi koža, ki postane bolj sijoča, napeta in čvrsta. Znak čiščenja telesa je lahko neprijeten zadah iz ust in močno obložen jezik, ki ga je potrebno čistiti.

Občasni post ne škodi zdravju, seveda če ne trpite za bulimijo ali anoreksijo.  Zdrav človek visok 1,7 metra, ki tehta 70 kilogramov in ima približno 15 kg maščobnih zalog, se lahko v povprečju posti do 40 dni. V primeru postenja za več kot en dan se je kljub temu priporočljivo posvetovati z zdravnikom.

Pozitivni vplivi postenja

Raziskave so pokazale, da s postenjem lahko znatno izboljšamo zdravstveno stanje, okrepimo odpornost, zavremo staranje možganov, znižamo krvni tlak, preprečimo sladkorno bolezen,  možgansko kap in srčne bolezni itd. Očisti se večina naših notranjih organov, koža postane napeta in sijoča. Vendar post ni zdravilo. Namen posta je le samoobnavljanje in samopomlajevanje našega telesa.

Še posebej dobro dene po dlje trajajočih praznikih z veliko sladkih in mastnih pregreh.

Matej Glažar

Podarjamo 40 vstopnic za film Pot v raj

Imamo kar 40 vstopnic za ogled slovenskega filma Pot v raj v ljubljanskem Koloseju. Vbimo vas na ogled!

 

Film Pot v raj popelje dva človeka od odtujenosti do prijateljstva, iz Slovenije preko Istre v Dalmacijo na vroče otoke Jadrana, v hladno morje Kvarnerja, predvsem pa enega k drugemu. Zgodba o težkih usodah je predstavljena na svetel in pozitiven način. Glavnina filma je posneta na 8-metrski jadrnici, ki je tudi zares potovala po Jadranu.

 

Film bo na sporedu od četrtka, 18. 9., v kinodvorani Kolosej Ljubljana.

 

Za brezplačno vstopnico se lahko potegujete v nagradni igri na Facebook strani Revije Študent. Podarjajo jih kar 40, zato pohitite, saj imate veliko možnosti za zadetek.

 

>> Ne odlašajte, kliknite tu in se potegujte za brezplačno vstopnico za ogled tega filma.

 

Študentska vadba in subvencionirane cene vadb

0

Si želiš športati pa je vadba v fitnes centrih predraga? ŠTUDENTSKA VADBA je ključ do študentskih cen vadbe v fitnesih, vodenih vadb, plavanja v bazenu, sprostitve v savni, adrenalinskih užitkov in druženja ob plesu …

Študentje se vse več odločamo za aktivni način življenja in iščemo načine za različne telesne aktivnosti. Vse bolj se zavedamo, da vadba ni pozitivna samo z vidika zdravstveno pozitivnih sprememb, ampak je predvsem zabavna oblika preživljanja prostega časa. Prav zato nastajajo novi trendi, ki narekujejo nove oblike vadb. Zavedamo se, da popularne oblike rekreacije mladim predstavljajo dodaten finančni zalogaj, ki si ga prenekateri študent ne more privoščiti.

Študentska vadba je projekt mladih za mlade, s katerim želimo vsem študentom, tako domačim kot tudi tujim, zagotoviti visoko kvalitetno vadbo po študentskih cenah. Članstvo v klubu vključuje fitnes, vodene vadbe, notranji bazen (sep–jul) in savno po samo 2,5 EUR na obisk. Čez poletje pa tudi celodnevno kopanje na zunanjem bazenu za 4 EUR.

 

Kako postati član

Uporabniki študentske vadbe do storitev dostopamo preko spletne aplikacije 24 ur na dan. Registracija je zelo enostavna. Na spletni strani www.nova.studentska-vadba.si si ustvariš svoje uporabniško ime in geslo in že planiraš svojo aktivnost. Spletna aplikacija je prijazna uporabniku, izbereš lokacijo vadbe, tip in datum ter s klikom na „Potrdi“ rezerviraš vadbo. Vse informacije o vadbah, prijavi in uporabi pa najdeš na www.studentska-vadba.si.

Poskrbljeno je tudi za primer, ko se vadbe ne moraš udeležiti. Nič lažjega, do dve uri pred vadbo lahko rezervacijo prekličeš, sistem pa ti celoten znesek vrne nazaj na uporabniški račun.

Za celotno letno članarino v klubu Študentske vadbe plačaš samo 7 EUR in si s tem pokriješ vse stroške članarin izbranih vadbenih centrov.

V tem trenutku lahko ujameš poletno akcijo Študentske vadbe, ki vsem novim članom omogoča ali brezplačno poletno članarino ali pa brezplačne kredite za obisk vadb v ponudbi. V športnem centru Bodifit City Maribor so študentje v letošnjem študijskem letu celo oproščeni plačila članarine.

Kje smo prisotni:

Ljubljana

–       Sokol Vič in Sokol Laguna (vodene vadbe, fitnes in savna, osebno trenerstvo),

–       Športni center Tivoli (vodene vadbe in fitnes*),

–       bazen Tivoli (od septembra do julija)

–       Center Dojo Panther (splošne kondicijske priprave),

–       plesni tečaji v plesnem centru Buba,

–       supanje po Ljubljanici,

–       letno kopališče Kodeljevo,

–       iyenger joga,

–       Pro Karting Ljubljana,

–       vodene vadbe v parku Tivoli,

–       hot joga.

Kranj

–       Mega center Kranj (fitnes, vodene vadbe in savne).

Maribor

–       Bodifit City (fitnes in vodene vadbe).

Vse potrebno lahko opraviš 24 ur na dan preko interneta, tako da te od prijave na vadbe loči le nekaj minut. V vadbenem centru se kot naš član na recepciji samo identificiraš z veljavnim osebnim dokumentom in misija kurjenja maščob se začne.

Prijavi se na strani:  www.studentska-vadba.si

 

Dodatne informacije:

Aplikacija za prijave na vadbe: www.nova.studentska-vadba.si

Mail: info@studentska-vadba.si

FB: https://www.facebook.com/studentska.vadba.slovenija

Kontakt z ambasadorji:

mail: ambasadorji@studentska-vadba.si

Študentje se vse več odločamo za aktivni način življenja in iščemo načine za različne telesne aktivnosti. Vse bolj se zavedamo, da vadba ni pozitivna samo iz zdravstveno pozitivnih sprememb, ampak je predvsem zabavna oblika preživljanja prostega časa. Prav iz tega vidika, nastajajo novi trendi, ki narekujejo nove oblike vadb. Zavedamo se, da popularne oblike rekreacije mladim predstavljajo dodaten finančni zalogaj, ki si ga prenekateri študent ne more privoščiti.

Študentska vadba je projekt mladih za mlade, s katerim želimo vsem študentom, tako domačim, kot tudi tujim zagotoviti visoko kvalitetno vadbo po študentskih cenah. Članstvo  v klubu vključuje  fitnes, vodene vadbe, notranji bazen (sep-jul) in savno po samo 2,5€ na obisk. Čez poletje pa tudi celodnevno kopanje na zunanjem bazenu za 4€.

 

Kako postati član

Uporabniki študentske vadbe, do storitev dostopamo preko spletne aplikacije 24 ur na dan. Registracija je zelo enostavna. Na spletni strani, www.nova.studentska-vadba.si si ustvariš svoje uporabniško ime in geslo in že planiraš svojo aktivnost. Spletna aplikacija je prijazna uporabniku, izbereš lokacijo vadbe, tip in datum ter s klikom na potrdi rezerviraš vadbo. Vse informacije o vadbah, prijavi in uporabi pa najdeš na www.studentska-vadba.si

Poskrbljeno je tudi za primer, ko se vadbe ne moraš udeležiti. Nič lažjega, do dve uri pred vadbo lahko rezervacijo prekličeš, sistem pa ti celoten znesek vrne nazaj na uporabniški račun.

Za celotno letno članarino v klubu Študentske vadbe plačaš samo 7 eur in si s tempokriješ vse stroške članarin izbranih vadbenih centrov.

V tem trenutku lahko ujameš poletno akcijo Študentske vadbe, katera vsem novim članom omogoča ali brezplačno poletno članarino ali pa brezplačne kredite za obisk vadb v ponudbi. V športnem centru BodiFit City Maribor so študentje v letošnjem študijskem letu celo oproščeni plačila članarine.

Kje smo prisotni

Ljubljana

–       Sokol Vič in Sokol Laguna (vodene vadbe, fitnes in savna,osebno trenerstvo),

–       Športni center Tivoli (vodene vadbe, in fitnes*),

–       Bazen Tivoli (od septembra do julija)

–       Center Dojo Panther (splošne kondicijske priprave),

–       Plesni tečaji v plesnem centru Buba,

–       Supanje po Ljubljanici,

–       Letno kopališče Kodeljevo,

–       Iyenger joga,

–       Pro Karting Ljubljana,

–       Vodene vadbe v parku Tivoli,

–       Hot joga.

Kranj

–       Mega center Kranj (fitnes, vodene vadbe in savne).

Maribor

–       BodiFit City (fitnes in vodene vadbe).

Vse potrebno lahko opraviš 24 ur na dan preko interneta, tako da te od prijave na vadbe loči le nekaj minut. V vadbenem centru se kot naš član na recepciji samo identificiraš z veljavnim osebnim dokumentom in misija kurjenja maščob se začne.

Prijavi se na strani:  www.studentska-vadba.si

 

Dodatne informacije:

Aplikacija za prijave na vadbe www.nova.studentska-vadba.si

Mail: info@studentska-vadba.si

FB: https://www.facebook.com/studentska.vadba.slovenija

Kontakt z ambasadorji:

mail: ambasadorji@studentska-vadba.si

Izognite se gneči

Na nekaterih točkah SŠP bo od septembra dalje že možen predvpis v sistem za koriščenje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) za študijsko leto 2014/15. Če že imate urejen vpis na izobraževalni ustanovi, je priporočljivo, da to izkoristite in se v sistem vpišete čim prej, še preden nastane gneča na vpisnih mestih. Poleg tega bodo v času predvpisa točke SŠP tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih. Podatke o odpiralnem času točk SŠP najdete na spletni strani www.studentska-prehrana.si pod zavihkom točke SŠP.

S 1. 10. 2014 bo vsem študentom, ki ne bodo izkazovali upravičenosti do subvencij za naslednje obdobje, onemogočeno koriščenje subvencije, dokler ne bodo ponovno potrdili statusa študenta. Ker sistem deluje avtomasko, ne bo možno koriščenje subvencij, tudi tistih, ki vam bi morebiti še ostale neizkoriščene iz preteklih mesecev. Te boste lahko koristili šele, ko boste uredili ponovno aktivacijo statusa z ustreznimi dokumenti.

Postopek prijave najdete na spletni strani www.studentska-prehrana.si v elektronski brošuri najpogostejša vprašanja študentov.

Da bi se izognili gneči in nepotrebnemu čakanju, vam še enkrat priporočamo, da se v sistem za novo študijsko leto vpišete čim prej.

Za boljšo samopodobo!

Ko opazujete sovrstnike, prijatelje in se nehote primerjate z njimi, lahko opazite, kako zelo različni smo ljudje. Nekateri znajo biti všečni, so v središču pozornosti kamorkoli pridejo, na izpitih ali ustnih nastopih nimajo nikaršnih težav. Drugi so tihi, ne upajo si izražati svojega mnenja, imajo tremo pri nastopanju… Velikokrat se zgodi, da sebe vidimo popolnoma drugače, kot nas vidijo drugi. Prepričani smo, da nismo dovolj dobri oz. da bi morali biti boljši, lepši, pametnejši…. Pa je to res?

Če bi želeli odkriti, koliko cenite sebe, kako radi se imate in kakšna je pravzaprav vaša samopodoba, potem se mi pridružite na brezplačnem predstavitvenem predavanju 15.9.2014 ob 19h v gostilni Furman na Igu, kjer nam bodo spekli tudi nekaj sladkega 🙂

Več na www.heliopolis.si

Novi Ritem mladosti navdušil čez 20.000 obiskovalcev

8. Ritem mladosti, ki ga mladim in njihovim staršem ob začetku šole podarjata agencija Collegium Mondial Travel in Radio Antena, je v soboto v ljubljanski BTC City spet privabil množico obiskovalcev. Le-ti so lahko dan preživeli ob kupu športnih, zabavnih in ustvarjalnih aktivnosti, ponoči pa z DJ Antoinom, skupino High On Heels in drugimi zaplesali v največji diskoteki pod zvezdami.

 

OD ZABIJANJA DO ANTOINA

Če odštejemo malce kislo vreme, ki je odplaknilo Gurmansko alejo, je bil premik Ritma mladosti in širitev programa z vsebinami, kot so bili Umetniški bazar, Sejem rabljenh učbenikov, Hervisov turnir trojk in plesno tekmovanje, nastop standup komika leta Stefana Šumanca – Šumija ter atraktivnih Dunking Devilsov, zadetek v polno. Nagradni in družabni izzivi so že podnevi privabili tisoče obiskovalcev, spet pa se jih je največ zbralo na zaključni zabavi, ki se je letos preobrazila v multimedijski koncept Collegium Discotheque.

 

Ob duetih Sill & Sell in Vanillaz s posebnim gostom Gidro iz skupine Connect ter 6Pack Čukurju s Hangover Ladies je še posebno navdušila pevka Alya, ki je razglasitev zmagovalca natečaja za Minglovega ambasadorja pospremila z nastopom na strehi Koloseja. Zvok britanskih klubov so v mesto prinesle glasbenice zbrane v skupini High on Heels, največja atrakcija 8. Ritma pa je bil premierni ljubljanski nastop razvpitega DJ Antoina, s katerim so mladi odpeli hite, kot so Ma cherie, Sky is the limit in nepozabni Welcome to St. Tropez.

 

IZJEMNA ENERGIJA

Švicarski zvezdnik je bil navdušen nad sprejemom, po nastopu si je za navijače vzel skoraj pol ure, se fotografiral z njimi in podpisal na desetine avtogramov, odlično energijo dogodka in odzivno občinstvo pa pohvalil tudi v intervjujih po nastopu ter dodal, da komaj čaka, da se spet vrne k nam. 

Študentski tolar pomaga

V zadnjem mesecu študijskega leta je Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, objavila poziv »S Tolarjem do diplome« katerega namen je olajšati študentom ŠOU v Ljubljani zaključek študija na članici ŠOU v Ljubljani.

 

Program vključuje:

  • brezplačno lektoriranje diplomskih ali magistrskih nalog skupaj s pregledom angleškega povzetka za prvih 100 prosilcev, katerih vloga bo odobrena;
  • brezplačno tiskanje do treh izvodov diplomskih ali magistrskih nalog za prvih 1.000 študentov – za voljo tiskanja smo v Ljubljani postavili štiri točke, v Rožni dolini, na Kersnikovi 6 in na Vojkovi 63.

 

Poziv, katerega sredstva je v celoti namenila ŠOU v Ljubljani, traja do 15. 12. 2014.

Več informacij o pozivu je na voljo na naši spletni strani www.studentski-tolar.si.

 

Namen Fundacije Študentski tolar, ki jo je leta 2006 ustanovila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. V okviru naših programov poleg omenjenega nudimo študentom še denarne pomoči, jeseni pa bomo objavili tudi nove razpise za subvencionirane jezikovne tečaje, strokovne tečaje, športne tečaje in športne vadbe, študentsko prehrano in brezplačne psihoterapije ter psihološka svetovanja.

Na naši spletni strani lahko preverite, kakšno pomoč ponujamo, kdaj in kako lahko študenti za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkim študentom.

Več na www.studentski–tolar.si.