Božič, eden najlepših praznikov, sicer velja za krščanski praznik a ga praznujejo vse verske skupnosti in tudi tisti, ki so versko neopredeljeni. Da se bo praznoval 25. decembra, je določil že v 4. stoletju papež. Je simbol praznovanja in obdarovanja. Najbolj pogost simbol božiča po celem svetu je božična jelka in jaslice. Kasneje je prišel še Božiček, ki ga danes pozna cel svet. Vendar ga ljudje po svetu praznujejo različno, v nekaterih kulturah ima večjo (obdarovalno) moč Miklavž.
Kako praznujejo božič in advent drugje po svetu:
– Francija: božič je namenjen bolj otrokom, ulice in trgovine so okrašene že nekaj tednov prej, bolj kot Božička priznavajo Miklavža, božični obed se imenuje la reveillon, kjer ne sme manjkati biche de noël ali fina čokoladna rulada, po obedu gredo k polnočnici, nato pa sledi zabava
– Nemčija: vse je v lučkah, v adventnem času prižigajo svečke na adventnem venčku in pečejo piškote, prirejajo adventne stojnice, božič praznujejo dva dni, na božični dan pripravljajo božično gos, darila na božični večer otrokom prinese Christkind – otrok z angelskimi krili in zlatimi lasmi, ki simbolizira novorojenega Kristusa, ki mu otroci napišejo pisma s svojimi željami, poznajo tudi Weihnachtsmann-a oziroma Božička, 26. decembra obiščejo celotno družino in se obdarujejo, bolj kot Božička priznavajo Miklavža, božični večerji pravijo tudi »večerja polnega trebuha«, prevladuje pa pečena ali nadevana gos, priljubljeni so medenjaki z ingverjem
– Velika Britanija: otroci na predbožični večer nastavijo na kamin prazne nogavice, ki jih ponoči napolni Božiček, tradicionalno pripravljajo rozinov kipnik in gregor – z mletim mesom in sadjem polnjeni puran
– Poljska: sveti večer se imenuje wagilia, čez dan se postijo, božična večerja se prične z branjem evangelija, potem pojejo juho in ribo, vrhunec zelo religioznega obreda na sveti večer je skupno uživanje božičnih oblatov – ti so simbol, da si bo družina tudi v prihodnjem letu vse delila kot v duhu Jezusovega nauka o ljubezni do bližjega in sprave
– Grčija: otroci gredo na predbožični dan po ulicah z bobni in zvonci ter preganjajo duhove in pojejo pesmi, v ta namen prejmejo manjša darila, večja darila dobijo šele 1. januarja, odrasli jedo kolač, v katerem je skrit zlatnik, ki najditelju prinaša srečo
– Italija: Italijani so najbolj znani po jaslicah, ki predstavljajo središče božičnega praznovanja, na sveti večer priredijo družinsko loterijo, ko vsakdo povleče številko svojega darila, darila pa dobijo šele 6. januarja, ko jih prinese čarovnica La Befana, poredni dobijo v opomin le kos premoga
– Finska: Finci gredo z družino ali prijatelji na sveti večer kam drugam kot v savno, zvečer si privoščijo pečenega šveda – obilen obed s svinjino, pijejo božično pivo in jedo božični kruh, nekateri posujejo božično slamo in kdor pobere dolgo bilko ga čaka dolgo življenje
– Bolgarija: za božič so značilne vegetarijanske jedi, ob polnoči se začne koleda – božič, mlada dekleta za svojega najljubšega kolednika pripravijo kruh, imenovan kravai, koledniki so moški – pevci, ki od hiše do hiše prenašajo svoja božična voščila in prepevajo božične napeve, božična večerja je pripravljena iz sadja in zelenjave ter jo sestavlja kar sedem, devet ali celo dvanajst jedi (7 predstavlja dneve v tednu, število 9 predstavlja mesece nosečnosti, število 12 pa mesece v letu), najpomembnejši del večerje je praznični kruh – bogova pita (božji kruh), nekateri vanj za srečo vstavijo kovanec
– Estonija: vsako leto 24. decembra estonski predsednik razglasi božično premirje – gre za 350 let star običaj, na podeželju je na predbožični večer v navadi puščanje hrane na mizi in ognja v kaminu vse do jutra, da duhovi prednikov na predbožični večer obiščejo hiše, danes je vse bolj miren družinski praznik, ki se ga praznuje v ožjem družinskem krogu, značilne jedi so svinjina z zeljem, mulgikapsad (estonsko kislo zelje), ribe ter krvavice, pijejo pivo, sladica pa je pipparkogid (piškoti iz popra, ingverja in cimeta)
– Madžarska: v starih časih so radi decembra praznovali dan sv. Lucije (Luca Nap) in sicer 13. decembra, še vedno je prisotna tradicija uprizarjanja božičnih iger, imenovanih Betlehemezés (Betlehemska igra), petja božičnih napevov, obisk pastirjev, ko so na predbožični večer mladi fantje, oblečeni v pastirje, hodili od hiše do hiše in peli božične napeve, najmlajši pa nosijo jaslice, otrokom darila 6. decembra prinese Miklavž, ki ga spremlja parkelj Krampusz, če so bili poredni, jim je namesto tega podaril kruh v obliki parklja, v predbožičnem času otroci pišejo pisma Jezusu, v podobi dojenčka, za praznično večerjo mizo pogrnejo s posebnim, bogato izvezenim prazničnim prtom, božično večerjo sestavlja riba ali ribja čorba (halászlé), pecivo beigli ter sarma, na mizi pa lahko najdemo tudi nadevanega purana, čeprav naj se na božič ne bi jedlo mesa
– Irska: njihova posebnost so sveče na oknih, ki predstavljajo dobrodošlico Mariji in Jožefu, ko sta iskala zatočišče, svečo na oknu prižge najmlajša oseba v družini, upihne pa jo lahko le deklica z imenom Marija (Mary), druga posebnost je božična pesem Dvanajst božičnih dni (Twelve days of Christmas), ki izvira še iz časa, ko je bila na Irskem katoliška vera prepovedana, vhodna vrata okrašujejo z venčkom iz bodik (holly), božično okrasje se na Irskem sname šele po 6. januarju (t.i. mali božič), božiča ni brez purana, božičnega pudinga ter začinjene govedine, ponekod purana nadomešča gos ali raca
– Nizozemska: otroke najprej v spremstvu parklja obišče in obdaruje Sinterklaas (Miklavž), ki pride na Nizozemsko z ladjo iz Španije, v ta namen v Amsterdamu organizirajo veliko prireditev, ki jo predvajajo tudi po televiziji, nato pa po državi na belem konju obiskuje otroke, božič pa je tradicionalno bolj miren, družinski praznik, brez daril, dan po božiču je rezerviran za družinske obiske, za božični zajtrk imajo Kerststol (božični sadni kruh), večerja je sestavljena iz 5 hodov, postrežejo kokošjo juho, kuhane kostanje z maslom in soljo, pečena gos ali purana, marcipan, kerstkrans (božični piškoti) in letterbanket (pecivo v obliki črk)
– Avstralija: tam je božič poleti, zato ga najraje praznujejo v kopalkah na plaži, božična jed je najpogosteje hladen puran in puding, delo Božička naj bi opravljal Swag Man ali zamotani mož v prevodu, ki je oblečen v modro majico brez rokavov in dolge, široke hlače, s svojimi dingi pa naj bi živel pod goro Uluru, za božič se usede v terensko vozilo in se po rdečih prašnih cestah odpelje otrokom razdelit darila, nekateri bolj prisegajo raje na Božička kot ga poznamo mi, hiše odenejo v svetleče lučke, starši se pripravljajo na zabavo, otroci pridno pišejo pisma Božičku
– Južna Amerika: božič traja cel teden, zaključijo ga z božično večerjo, darila za božič prejmejo otroci, odrasli pa se obdarujejo 1. januarja, ker ni snega, drevesa in kaktuse okrasijo z vato, priljubljena zabava je božična bikoborba in božična loterija
– Iran: velik poudarek dajejo svetim trem kraljem, kristjani v Iranu božični čas začnejo 1. decembra, ko s svojih jedilnikov umaknejo meso, za božično večerjo je tradicionalno piščančja obara (harasa), otroci dobijo namesto daril nova oblačila, nato sledi zopet 6 tedenski post
– Irak: na božični večer se družina (krščanske vere seveda) zbere skupaj in eden od otrok iz svetega pisma bere o Jezusovem rojstvu, drugi pa ga s prižganimi svečami poslušajo, nato se zberejo zunaj in prižgejo kresni ogenj iz trnine ter pojejo, ko ogenj popolnoma ugasne, mora vsaka oseba trikrat skočiti čez pogorišče in si nekaj zaželeti, na božični dan pa celotne vasi in mesta na cerkvenem dvorišču prižgejo skupni kres, mašo vodi škof, ki v naročju ves čas drži podobo novorojenega Jezusa, nato sledi dotik miru
– Indija: kristjani okrasijo bananovce ali mangova drevesa ali svoje hiše, ob božiču prižgejo majhne glinene oljne svetilke in z njimi okrasijo strehe hiš ali pa jih postavijo na vrhove nedokončanih zidov, nad vhod obesijo božično zvezdo, tla pa okrasijo s svečkami, ki jih prižgejo ob obredih na božični večer
– Kitajska: hiše okrasijo pripadniki prav tako krščanske vere s čudovitimi laternami iz papirja, božično drevesce, ki ga imenujejo drevo luči, okrasijo z verigami, rožicami in laternami iz papirja, otroci zvečer nastavijo velike nogavice, Božiček, ki se imenuje Dun Che Lao Ren, pa jim prinese darila, glavne slovesnosti potekajo konec januarja, ko praznujejo kitajsko novo leto oziroma festival pomladi, otroci dobijo nova oblačila in igrače, mize se šibijo pod težo dobrot, na ulicah pa pokajo petarde.
Omenjena praznovanja se seveda lahko od kraja do kraja precej razlikujejo.
