ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Leta 2000 je Ministrstvo za kulturo dalo pobudo za dneve odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Sčasoma je iz tega nastal množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru, rojstnem dnevu Prešerna, pod imenom Ta veseli dan kulture. Na ta dan odprejo (večinoma zastonj) vrata številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstijo se številne brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice. Na Prešernov rojstni dan se na najlepši način povežeta dostopnost in želja ljudi po kulturi.

Seznam prireditev in brezplačnih ogledov si lahko ogledate razdeljeno po občinah na spletni strani Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/si/ta_veseli_dan_kulture_2013/seznam_prireditev_2013/.

Predlogi za oglede po Ljubljani:

–          Arhiv Republike Slovenije: predstavitev knjige slovenske zgodovinarke Ljube Dornik Šubelj: Ozna in prevzem oblasti 1944–46, voden ogled umetnostnozgodovinskega spomenika Grubarjeve palače,  ogled razstave na travniku pred ARS – Zakladi slovenskih arhivov

–          Cankarjev dom:  izbrana dela Samire Kentrić – Moč naslovke, ogled Cankarjevega doma, vodstvo po dvoranah in preddverjih ter veliko zanimivih podatkov

–          Društvo ŠKUC – Galerija Škuc: Emilie Jouvet – Emancipirana gledalka, Razstava – Za razstavo, festival Lezbična četrt: literarni večer, pogovor in koncert

–          Društvo ŠKUC – Kulturni center Q/Klub Tiffany, Metelkova: delavnica trash pisanja, pisanje zgodbe po načelu nadrealistične metode Exquisite corpse

–          Festival Ljubljana – Viteška dvorana Križank: božični koncert Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje

–          Galerija Družina: spominska razstava na kateri predstavljajo življenje in delo umetnice, ki je povezana z eno najpomembnejših ljubljanskih rodbin in se je uvrstila med redke kiparke v slovenski umetnosti, Lize Hribar

–          Javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana: predstavitev filmskega studia in filmske tehnike, vodena predstavitev filmskega studia po produkcijskih in post produkcijskih prostorih, udeleženim bo predstavljena tudi raznovrstna filmska tehnika in rekviziti, okrogla miza na temo filmskih poklicev, projekcije kratkih filmov

–          Kinodvor: Animateka, Vzhodnoevropska in srednjeevropska panorama

–          Ljubljanski grad: vodeni ogledi po Ljubljanskem gradu, vodena ogleda po stalni razstavi Slovenska zgodovina na Ljubljanskem gradu, voden ogled po razstavi Res-nič-nost v Kazematah na Ljubljanskem gradu

–          Mestna knjižnica Ljubljana: pričetek bralnega projekta Mesto bere … mesto gleda, gledališka predstava Deseti brat

–          Mestno gledališče ljubljansko: Kralj na Betajnovi, bralna uprizoritev

–          Moderna galerija – Muzej sodobne umetnosti Metelkova: delavnica Nefunkcionalni sateliti, izdelovali boste modele orbitalnega vesoljskega plovila in se pogovorili o umetnikovem delu Prototip nefunkcionalnega satelita, o temu kaj je (vse lahko) sodobno umetniško delo ter povezavi umetnosti in znanosti, vodstvo po Vmesni postaji 1:1, predstavitev projekta Azre Akšamije CultureShutdown Dediščina kot skupno dobro

–          Muzej in galerije mesta Ljubljana – Mestni muzej Ljubljana: razstava Kolo, 5200 let, multisenzorično vodstvo, zavrtite dobrodelno Kolo sreče, Zlate roke, instalacija v poklon čipkaricam ob 250-letnici ustanovitve čipkarske šole v Ljubljani, fotografska razstava dr. Tomaža Podobnikarja – Burma – dežela sodobnih kolišč

–          Muzej in galerije mesta Ljubljana – Roglab: usposabljanje za samostojno rabo 3D tiskalnika

–          Muzej novejše zgodovine Slovenije: ogled stalne razstave Slovenci v XX. Stoletju, javno vodstvo po občasni razstavi Prekomorci

–          Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK: »Amnestija« za zamudnike – NUK bo ta dan uporabnikom omogočil vračanje knjižničnega gradiva, ki mu je potekel rok izposoje, brez plačila zamudnine in stroškov opomina, odprta vrata vseh posebnih knjižničnih zbirk NUK, ogljte si Zbirko rokopisov, redkih in starih tiskov, Glasbeno zbirko, Kartografsko in slikovno zbirko, Zbirko drobnega tiska in sive literature, Zbirko tiskov Slovencev zunaj RS ter Zbirko serijskih publikacij, tri krat pet »nikolinaogled« eksponatov posebnih knjižničnih zbirk NUK ter voden ogled Plečnikove stavbe, podelitev Trubarjevih priznaj in odprtje razstave o Hermanu Potočniku Noordungu

–          Narodni muzej Slovenije: ves dan boste lahko v družbi nove mobilne aplikacije Slovenian History Quest spoznavali skrivnosti Rimskega lapidarija v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova in Zgodovinskih in umetnostnih zbirk v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova, ter za svoje znanje prejeli lepe nagrade,

–          Prirodoslovni muzej Slovenije: 1. teden astronomije, ogled priložnostne razstave ob prihodu kometa stoletja ISON in s predstavitvijo slovenskega meteorita, predavanja Mala telesa osončja, iskanje asteroidov na observatoriju Črni Vrh, nova, pregledna in interaktivna občasna razstava o enem najpomembnejših naravnih mehanizmov, ki krojijo naš svet – Živela evolucija!

–          Slovenska kinoteka: okrogla miza: Animirani film in ples, retrospektiva Animirani film in ples

–          Slovenski etnografski muzej: dan odprtih vrat – prost vstop

–          Slovensko mladinsko gledališče: Pisma Joži, bralna uprizoritev

–          Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana: sprehod po ljubljanski Operi itd.

Podrobnejše informacije in programe v sklopu prireditve Ta veseli dan kulture si oglejte na spletnih straneh omenjenih kulturnih organizacij.

Študentje, izkoristite priložnost!

Zagotovo se že v času študija, bolj ali manj, ukvarjate z mislijo kako najti zaposlitev. Znano je, da imajo pri iskanju prve zaposlitve v današnjih kriznih časih prednost predvsem tisti posamezniki, ki že imajo praktične izkušnje v gospodarstvu. Te so mnogokrat ključne, ko se delodajalci odločajo za zaposlitev najustreznejšega kandidata. 

Mladi, ki se že v času izobraževanja proaktivno in samoiniciativno vključujejo v različne aktivnosti tudi izven rednega študijskega programa, še posebej, če se te izvajajo v gospodarstvu, pridobivajo nove kompetence, in praktične izkušnje, ki jih nato lažje povezujejo s pridobljenim teoretičnim znanjem.

Na drugi strani podjetja iščejo inovativne pristope in sveže ideje za razvoj dejavnosti in večjo konkurenčnost na trgu pri čemer lahko svoj delež prispevajo tudi študentje.

Da bi mladi imeli možnost že v času študija pridobiti praktična znanja in izkušnje v gospodarstvu ter  s tem izboljšati svoje možnosti za vključitev na trg dela je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, objavil »Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja«.

S sofinanciranjem projektov, ki se bodo izvajali  okviru razpisa bodo imeli študentje priložnost, da se vključijo v »majhne raziskovalne projekte« oz. praktične »casestudy-je«, v okviru katerih bodo s pomočjo mentorjev iz fakultet in mentorjev iz podjetij reševali problemske naloge za aktualne potrebe gospodarstva. Projekti se bodo izvajali v skupinah od 3-10 študentov. S tem bodo razvijali kreativnost, inovativnost, sposobnost reševanja problemskih nalog, timsko delo, samoiniciativnost ter druge poklicno specifične kompetence.

Na javni razpis se lahko prijavijo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.

Več informacij o možnostih vključitve v projekte je možno pridobiti pri strokovnih službah na visokošolskih zavodih oz. na ravni univerze medtem, ko so dodatne informacije o javnem razpisu na voljo na spletni strani sklada http://www.sklad-kadri.si/.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru programa »Po kreativni poti do praktičnega znanja«, Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve 1.3 Štipendijske sheme.

Sreda, 4. december 2013, ob 21.00, Cvetličarna, Ljubljana.

V sredo, 4. decembra 2013 ob 21.00, bo v ljubljanski Cvetličarni koncert skupine Mi2 

Glasbene skupina Mi2 sodi med redke slovenske izvajalce, katerih koncerti so že nekaj let razprodani oz. napolnjeni do zadnjega kotička. Tudi v letošnjem letu je tako, zato se člani skupine s toliko večjim veseljem pripravljajo na svoj tradicionalni koncert v ljubljanski Cvetličarni, ki bo letos na sporedu v sredo, 4. 12. 2013. In kaj nam fantje pripravljajo letos? Kot smo izvedeli, bo tudi letošnji koncert njihovim najbolj zvestim obiskovalcem ponudil »nekaj več« od običajnega preigravanja največjih Mi2 uspešnic. Le-te seveda ne bodo izostale, bodo pa Mi2 posebej za to priložnost na svoj koncertni repertoar vrnili še nekaj skladb, ki jih publika pri njih zadnja leta najbolj pogreša. Ker pa so ravno v tem obdobju sredi snemanja svojega novega studijskega albuma, lahko na programu pričakujemo tudi kakšno novo skladbo, ki jo bodo Mi2 širši javnosti predstavili v naslednjih mesecih. Sicer pa, kot pravijo, pri Mi2 nikoli ne veš … Seveda boste slišali njihove skladbe kot so Teta Estera, Črtica, Pa si šla, Oda gudeki, Pojdi z menoj v toplice in številne druge, ki so v našem prostoru postale že nepogrešljive.

BIOGRAFIJA Mi2

Glasbena skupina Mi2 v nasprotju s prepričanjem večine šteje pet članov, od katerih so štirje rodom iz majhnega podeželskega kraja Rogatca, vzniklega na stičišču Haloz in Kozjanskega, eden pa iz Šmarja pri Jelšah. Danes razpeti na transverzali od Ljubljane do Maribora se na svojih rednih in ustvarjalnih vajah dobivajo v Celju oz. v gorci pri Podčetrtku, v kateri imajo svoje svetišče in kjer je nastalo večino materiala iz šestih samostojnih albumov, ki so jih objavili v svoji dosedanji karieri. Sicer pa sta zasedbo Mi2v letu 1995 kot duet ustanovila Jernej Dirnbek in Robert Firer Fiki, in jo preko prvoizdane skladbe in istoimenskega albuma ( Črtica) uspešno predstavila javnosti. Po nekaj nastopih na dogodkih revijskega tipa, gostovanjih v glasbenih TV in radijskih oddajah, so se jima pridužili do takrat neuradni član Egon Herman – Srajca (kitara), Vojko Hlupić (bas) in Vanja Janež (bobni). Največji uspeh te zasedbe, ki je dobro leto dni koncertirala skupaj, je gotovo prvi nastop na festivalu Rock Otočec leta 1998.

Kmalu zatem je s Fikijevim odhodom v drugi polovici leta 1998 postava razpadla, Egon in Jernej pa sta k sodelovanju prepričala Toneta Kregarja Tonča (vokal) in Roberta Novaka Flika (bas). Za bobne je sedel Matjaž Sabolek Tiža, ki ga je čez dobrega pol leta zamenjal sedanji bobnar Igor Peter Orač Mali. Ta zasedba se je prvič okarakterizirala kot skupina Mi2, to je skupina enakovrednih članov, zašla v bolj rockerske vode in začela skupaj ustvarjati material za nove izdaje.

Če se je zasedba Mi2 na slovensko glasbeno sceno prebila s skladbo Črtica (1996) in tam utrdila svojo prisotnost s skladbo Teta Estera (album Čudo tehnike 1999), potem gre seriji uspešnic iz njihovega tretjega albuma (Album leta 2000) zasluga, da so bili fantje prepoznani in sprejeti ne veliki koncertni oder kot čvrsta rokenrol zasedba. To so bile skladbe Pojdi z menoj v tolice, Pa si šla, Oda gudeki, Ljubezen pod topoli, Najrajši sn pa s teboj pil, s katerimi je bend postal stalni gost open air festivalov, študentskih žurov in petkovega (rockerskega) večera ljudskih veselic. Mi2 odlikujejo energični in duhoviti živi nastopi, sčasoma pa so pridobili tudi potrebno mero uigranosti, glasbenega znanja ter drugih potrebnih veščin, da je obisk njihovih špilov vse prej kot dolgočasen. Čeprav nikoli čisto v ospredju slovenske glasbene stvarnosti, niso ves ta čas stopali niti prav daleč od njega.

Po pozicioniranju v prvih letih delovanja zasedbe (1996 – 2001) sledi obdobje objavljanja uspešnih albumov in skladb. V letu 2002 Mi2 izdajo Dečke s Sotle, na katerem se poleg njihove doslej največkrat predvajane skladbe Samo tebe te imam nahajata še uspešnici Odhajaš in Ko bil sn še mali pizdun. Prislužijo si nominacijo na Slovenskem radijskem festivalu, istega leta pa pri založbi Filter izide knjižica z izborom besedil (avtorjev Toneta Kregarja in Jerneja Dirnbeka), ki jo odsihmal občasno predstavljata na takoimenovanih literarno-glasbenih večerih.

Sledi obdobje številnih koncertov – Mi2 opravijo letno med 40 – 50 nastopov, o pavzi pa ne razmišljajo niti v času priprav in snemanja novih izdaj. V letu 2006 izdajo album Dobrodošli na dvor, ki ga napovejo s skladbo Sveta Margareta. Vrhove lestvic osvojijo še Zbudi me za 1. maj, Ti nisi ta ter priredba Indexov Sve ove godine. Predvsem po zaslugi slednje Mi2 prvič pogledajo čez mejo – kot gostje Lačnega Franza nastopijo na koncertih v Zagrebu in Beogradu, povabljeni pa so tudi na koncert v počastitev 40-letnice skupine Indexi v Sarajevo. Album Dobrodošli na dvor kot prvi pri nas ponudijo po proizvodni ceni (2,5 eur), s čemer si prislužijo veliko simpatij med svojimi poslušalci in ga prodajo v svoji največji nakladi doslej.

Album Rokenrol, ki ga Mi2 izdajo ob 15 letnici svojega delovanja, v letu 2010, predstavlja krono njihovega glasbenega ustvarjanja. Javnosti z njega predstavijo kar 10 različnih singlov, največ uspeha med njimi pa požanjeta uspešnici Štajersko nebo in Sladka kot med. Na odru se jim pridruži kitarist Boštjan Imenšek, ki je v preteklo že vskočil kot zamenjava Egona.  V istem letu pri Založbi Litera objavijo njihovo Biografijo in Pesmarico, ob koncu leta pa se odpravijo na svojo prvo samostojno turnejo, v okviru katere obiščejo Maribor, Celje, Ljubljano in Podčetrtek. Nastopi potrdijo, da je Mi2 zasedba, ki je sposobna pripraviti zanimiv celovečerni program ter na njega pritegniti veliko število poslušalcev, saj so koncerti praktično razprodani.

V letu 2011 se Mi2 že drugič odzovejo povabilu Jureta Longyke za nastop v oddaji Izštekani. Skupaj tako spravijo tudi akustično izvedbo nastopa, v kateri občasno nastopajo po klubih in drugih manjših koncertnih prizoriščih. Kmalu zatem pa se zopet snidejo v gorci, kjer nadaljujejo svojo ustvarjalno glasbeno pot. In po vsem tem so sledili Decibeli…

Na prvi seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja so obravnavali več točk, ki jih je predlagala Študentska organizacija Slovenije. Pripravili so vsebinske pripombe na zakon o štipendiranju, prestavili predlog sprememb študentske subvencionirane prehrane, predlagali ureditev subvencioniranega bivanja študentov, dopolnitve zakona o visokem šolstvu in zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter opozorili na nujnost sprememb zakonov o zdravstvenem zavarovanju in ureditev študentskega dela. Predstavili so tudi 21 zahtev ŠOS za izboljšanje položaja študentov oziroma mladih v Sloveniji in predlagali sestanek s predsednico vlade Alenko Bratušek, na katerem bi ji predstavili argumente za ustanovitev ministrstva za mlade.

Čeprav je zakon o štipendiranju že sprejet in bo začel veljati z novim letom, pa še vedno niso pripravljeni vsi potrebni predpisi za njegovo izvajanje. Svet vlade RS za študentska vprašanja je zato pozval Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnsti (MDDSZEM) ter druga pristojna ministrstva, da v sodelovanju s ŠOS-om začnejo pripravljati manjkajoče podzakonske akte. Opozorili so tudi na nujnost sklica delovne skupine za pripravo novega sistema Zoisovega štipendiranja, ki bo deležniško zastopana in bo v roku dveh mesecev pripravila izhodišča za prenovo sistema, ki je sedaj nepopoln. Razlog tega je tudi veliko število študentov, ki še vedno čakajo na odgovor na pritožbo, zato so ministrstvo pozvali tudi k pravičnemu in pravočasnemu reševanju pritožb  študentov pri dodeljevanje dodatka za bivanje pri štipendijah.

ŠOS je na seji izpostavil še nepravilnosti, ki se dogajajo pri bivanju pri zasebnikih. Ti plačilo davka iz oddajanja premoženja v najem prelagajo na študente in tako še dodatno poslabšujejo njihov socialni položaj, prav tako pa pozivajo prostojno ministrstvo, naj pripravi izhodišča za prenovo pravilnika o subvencioniranem bivanju. Seit Demiri, predsednik ŠOUP, je ob tem dejal: »Znižanje višine subvencije, ki jo je določilo pristojno ministrstvo, študente tako Univerze na Primorskem kot v ostalih univerzitetnih središčih še bolj potiska v začaran krog finančnega primanjkljaja. Posebej izpostavljena je naša univerza (UP), kjer je občutno premalo študentskih ležišč v javnih domovih, zaradi česar so študenti (UP) prisiljeni iskati (dražje) nastanitve pri zasebnikih. Rešitev problema vidimo v povišanju kapacitet ležišč v javnih zavodih, povrnitev subvencije na prejšnjih 40 evrov, zakonsko omejitev cene višine najemnine in prepoved sklepanja dodatnih aneksov k pogodbi, ki jo podpišeta študent in najemodajalec.« 

Na področju subvencionirane študentske prehrane so predstavniki študentov pozvali MDDSZEM, da v čim krajšem možnem času sprejme spremembe Zakona o subvencionirani študentski prehrani, ki mora biti v največji možni meri usklajen z vsemi deležniki, da preuči predlog za podaljšanje časovnega intervala koriščenja subvencionirane študentske prehrane in odpravi anomalije, zapisane v razpisu za ponudnike subvencionirane študentske prehrane. Kot je povedal predsednik ŠOU v Ljubljani Rok Likovič se »zavzemamo, da se koriščenje subvencionirane študentske prehrane podaljša do 22. ure, saj ima veliko študentov študijski proces tudi v večernih urah oziroma v tem času opravljajo študijske obveznosti.«

ŠOS je že večkrat, tokrat pa tudi na seji Sveta vlade RS za študentska vprašanja, opozoril na spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem bi morali spremeniti določilo, da se zdravstveno stanje ne omejuje na starost, ampak je zavarovanje vezano na status študenta. Na mizi so imeli tudi predloge sprememb zakona o visokem šolstvu in zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Predsednik ŠOUM Alen Brkić je ob tem izpostavil: »Veseli nas, da se zakonodaja na področju terciarnega izobraževanja po vseh teh letih končno korenito spreminja. Menimo, da gredo spremembe Zvis v pravo smer v skladu z Nacionalnim programom visokega šolstva, vendar opozarjamo, da predloga Zvsi in Zvis v ključnih točkah nista usklajena. To bo v primeru sprejetja v prihodnosti povzročilo potrebo po dodatnem spreminjanju področne zakonodaje. ŠOS zato poziva MIZŠ, naj upošteva vsa konstruktivna mnenja, ki gredo v smeri večjega zagotavljanja pravic študentov.«

Na seji so odprli tudi vprašanja glede ureditve študentskega dela, kjer so predlagali, da se občasno in začasno delo dijakov in študentov uredi v smeri, da vsako delo šteje, formalnega beleženja tako pridoblejnih izkušenj in povečanje nadzora nad izvajanjem panoge. Poleg tega so predstavili tudi predloge ŠOS glede dopolnitev Nacionalnega programa za šport. »Terciarno izobraževanje je edina raven izobraževanja mladih, ki nima poskrbljenih aktivnih obštudijskih športnih dejavnosti, ki bi bile vključene v kurikulum visokošolskih zavodov. Z novim nacionalnim programom športa se po dveh sušnih letih, ko za študentski šport ni bilo namenjenih nič sredstev, študentski šport vrača na seznam prejemnikov sredstev. A opozarjamo, da študentski šport ni enačen s športom šolskih otrok in mladine, kar lahko ob pomanjkanju državnih sredstev privede do ponovnega nefinanciranja,« je o financiranju študentskega športa povedal predsednik Zveze ŠKIS Jaka Bassanese.

Na seji Sveta je ŠOS predstavil tudi 21 zahtev ŠOS za izboljšanje položaja študentov oziroma mladih v Sloveniji. Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je ob koncu seje poudaril naslednje: »Veseli me, da smo po dolgi vztrajnosti le dočakali prvo sejo vlade za študentska vprašanja. Glede na obsežno problematiko ocenjujemo, da je bil sklic več kot nujen in hkrati opozarjamo, da naj se v okviru delovnih skupin danes dobro začeto delo ustrezno strokovno zaključi. Problemi, s katerimi se soočamo študentje in mladi, imajo usodne posledice za vso državo. Zato od predsednice vlade in ministrov pričakujemo, da ob vse glasnejši napovedi rekonstrukcije ustanovi ministrstvo za mlade. Le tako bomo mladi javno razumeli, da smo jasna politična prioriteta in ne več državno breme. V nasprotnem primeru  bomo mladi primorani v zaščito svojih ustavnih pravic in legitimnih interesov tudi v resnejšo družbeno odgovorno in na sploh politično aktivacijo.«

Ob 40. Obletnici izida prve plošče “Queen”, v Cvetličarni, petek, 6. decembera 2013 ob 21.00!

V petek, 6. 12. 2013 ob 21.00 bo v Cvetličarni edinstvena priložnost, da podožitive skupino Queen z najboljšo tribute zasedbo iz Anglije – The Bohemians! Skupino smo pred tremi leti že videli v Cvetličarni in lahko rečemo, da so dejansko doživetje Queen! V trenutku, ko jih slišiš, te prevzamejo in popeljejo na neverjetno boemsko rapsodijo ob zvokih legendarnih uspešnic Queenov kot so “Somebody to love”, “Bohemian Rhapsody”, Radio Gaga”, “Don't stop me now”, “We are the Champions”, “One Vision”, “I Want It All”, “We Will Rock You” in številnih drugih. Še tiste, ki ne verjamejo, da bodo kdaj imeli priložnost v živo občutiti ritem in energijo legendarne skupine, The Bohemians prepričajo v nasprotno. Brian May, kitarist originalne zasedbe, je po njihovem koncertu pristopil do njih in rekel: »Hvala, fantje, brilijantno!« Roger Taylor, bobnar originalne skupine, in Jim Jenkins, autor biografije skupine Queen, pa sta mnenja, da je njihova imitacija tako odlična, da je včasih že strašljivo. V Cvetličarno prihajajo v letu, ko se slavi 40. obletnica izida prve in istoimene plošče skupine Queen.

QUEEN – KRATKA BIOGRAFIJA 

Britanska rock skupina Queen je bila ustanovljena leta 1971, v prvotni postavi s pevcem FreddiejEm Mercuryjem, kitaristom Brianom Mayem, basistom Johnom Deaconom in bobnarjem Rogerjem Taylorjem. Sprva pravi progresivni rockerji, so se sredi 70-ih umirili in usmerili v bolj komercialno oz. radijem prijazno glasbo, kar je bil prvi korak k mogočnemu uspehu in statusu legend, ki ga skupina uživa še danes. Člani skupine so v svoje glasbeno ustvarjanje radi vnašali še neslišane novitete in prepletali navdihe iz različnih žanrov od gospla in elektronike do funka in drugih.

Brian May in Roger Taylor sta igrala v skupini Smile, katere velik oboževalec je bil Freddie Mercury, ki je fanta spodbujal, da začnejo eksperimentirati z glasbo in nastopi v živo. Kmalu zatem se je Freddie pridružil skupini  in ime skupine spremenil v Queen.

Leta 1973 so izdali svoj studijski prvenec »Queen«, ki so ga kritiki pozitivno sprejeli. Istega leta se odpravijo na veliko turnejo po Veliki Britaniji in kmalu postanejo izjemno popularni po celotnem »kraljestvu«. Naslednje leto pa že sledi izid drugega albuma »Queen II« ter tretjega albuma »Sheer Heart Attack«, ki sta postavila temelje za mednarodni uspeh. Podajo se na svojo prvo ameriško turnejo.

Že leta 1975 izdajo svoj naslednji album »A Night at the Opera« in W»Bohemian Rhapsody«. Skladbe, ki so daljše od 5 minut in 55 sekund so obsojene na neuspešno radijsko predvajanje, vendar je »Bohemian Rhapsody« postal eden največjih hitov v zgodovini glasbe. Na vrhu britanskih lestvic se je obdržal kar 9 tednov zapored. Videospot za pesem velja za prvi avtentični promocijski videospot. Pred kratkim so »Bohemian Rhapsody« ponovno razglasili za najboljšo pesem vseh časov. »Night at the Opera« pa je postal njihov prvi platinasti album.

Leta 1976 so se odpravili na turnejo po Ameriki in Japonski, spomladi tega leta so vsi štirje njihovi albumi bili uvrščeni na lestvico UK Top 20. Sledi izid novega albuma »A Day at the Races«, ki ponovno žanje ogromen uspeh, saj je bilo že prednaročil več kot 500.000. V Hyde Parku odigrajo brezplačen koncert pred 200.000 glavo množico.

Po dveh novih velikih ameriških turnejah leta 1977 izdajo že šesti album »News of the World« z legendarnimi komadi »We will rock you« in »We are the Champions«.   

Tudi leto 1978 ne ostane brez izida novega albuma. Na albumu »Jazz« je oboževalce prevzel predvsem hit »Bicycle Race«. Queen koncertirajo na turnejah po ZDA in Kanadi. Naslednje leto se turneja nadaljuje po Evropi in na Japonskem.  Izdajo tudi prvi album v živo »Live Killers«. Nato leta 1980 izdajo že osmi studijski album »The Game«, ki že samo v Kanadi postane petkrat platinast. »Another One Bites the Dust« postane najbolj prodajan singel skupine. Kasneje izdajo še glasbo za film Flash Gordon in do konca tega leta Queen prodajo več kot 45 milijonov plošč po celem svetu.

Leta 1981 postanejo prva rock skupina, ki je koncertirala na stadionih v latinski Ameriki. V Sao Paolu so igrali pred 131.000 glavo množico. Skupno so na turneji po latinski Ameriki igrali pred okoli 479.000 oboževalci, vključno s petimi koncerti v Argenitni in dvema v Braziliji. Sredi njihove evropske turneje izide njihov dvanajsti album »Hot Space«.

Leta 1984 vrhove lestvic v 19-ih državah osvojita trinajsti album »The Works« in single »Radio Ga Ga«. Izjemno uspešen hit postane tudi »I Want To Break Free«, ki ga spremlja videospot, v katerem so vsi oblečeni v transvestite. Leta 1985 kot glavni nastopajoči stopijo na oder največjega festivala na svetu, Rock in Rio. S svojim spektakularnim nastopom na koncertu Live-Aid na Wembley stadionu ponovno pišejo zgodovino.  Dve leti kasneje sledi izid albuma »A Kind Of Magic«, ki takoj osvoji vrh lestvice UK Charts, naslovna pesem pa postane svetovni hit. Posnamejo drugi album v živo »Live Magic«, ki pristane na tretjem mestu UK Charts. Do leta 1991 izdajo še tri albume: »The Miracle« (1989), »Innuendo« (1991) in »Greatest Hits Two« (1991), ki se vsi trije povzpnejo na vrh lestvice UK Charts.

23. novembra leta 1991 Freddie Mercury javno naznani, da ima AIDS. Naslednjega dne je umrl doma v intimnem krogu svoje družine in prijateljev. Njegova smrt je pretresla vse oboževalce in poznavalce skupine Queen po celem svetu. V spomin in v dobrodelne namene ponovno izdajo »Bohemian Rhapsody« / »These Are The Days Of Our Lives«. Single se zavihti na vrhu lestvice UK Charts in se tam obdrži pet tednov, tako Queen postanejo prva skupina, ki je z eno skladbo dvakrat kraljevala na vrhu lestvice UK Charts.

Na nagradah BRITS leta 1992 posmrtno nagradijo Freddieja Mercurya za izjemne zaslužke in prispevke na področju britanske glasbe.

Leta 1995 Brian, Roger in John dokončajo skladbe, ki so jih začeli ustvarjati pred Freddijevo smrtjo in tako izide težko pričakovani album »Made In Heaven«. In s tem albumom so zaključili to obdobje skupine Queen.

Zanimivosti o skupini Queen:

–         Freddie je skupino poimenoval po hišnem ljubljenčku njegove babice »Queenie«.

–         Freddiejevo pravo ime je Farrokh Bulsara.

–         logotip Queen je izdelal Freddie Mercury (kot študent umetnosti). Logo vsebuje astrološka znamenja vseh štirih članov: 2 leva (Deacon in Taylor), rak (May) in dve vili za devico (Mercury).

THE BOHEMIANS – BIOGRAFIJA

Londonska zasedba The Bohemians je bila ustanovljena leta 1996, da bi počastili skupino Queen in hkrati uprizorili norost 70-ih in magijo 80-ih. Sami sebi so želeli dokazati, da so najbolj dinamična in razburljiva tribute skupina.

Že naslednje leto so kot predskupina The Cross (nekdanja skupina Rogerja Taylorja) nastopili na Mednarodni božični zabavi kluba oboževalcev skupine Queen.

Koncertirali so že po vsej Veliki Britaniji, Evropi in drugod po svetu ter s svojim nastopom in izvedbo vedno znova navdušili publiko na raznih nogometnih stadionih, festivalih, dvoranah in drugih prestižnih prizoriščih.

Leta 1998 so pred več kot 2.500 oboževalci Queenov nastopili kot glavna skupina na Kongresu mednarodnega kluba oboževalcev skupine Queen.

Leto kasneje so ponovno nastopili kot predskupina Briana Maya in The Cross na posthumni rojstnodnevni zabavi Freddieja Mercuryja, ki ga je organiziral klub oboževalcev.

Med leti 2000 in 2004 so se podali na svetovno turnejo in med drugim koncertirali na Kitajskem, v Jordaniji, Švici, na Nizozemskem, v Belgiji in na Irskem.

V zelo produktivnem letu 2006 so prepotovali več kot 15.000 kilometrov, nastopili pred več kot 25.000 ljudmi in v tem času odigrali tudi do 5 koncertov v enem vikendu. V Ockleyu so pred več kot dva tisoč ljudmi odigrali koncert, ki so ga tudi posneli in poleti 2007 izdali na DVD-ju »Live Rhapsody«. Tega leta so podrli tudi lastni rekord v številu koncertov.

Do 2010 so imeli turneje po Ukrajini, Indiji, Rusiji, na Portugalskem, v Švici in na Nizozemskem. V prvi polovici 2010 so nadaljevali z izjemno uspešno turnejo po Veliki Britaniji, kjer so napolnili različna koncertna prizorišča. Junija so nastopili na Rhodes Rock Festivalu v Grčiji, nato pa je sledil festivalski zaključek na domačih tleh.

Vokalist Rob Comber s svojo osebnostjo in svojimi odrskimi norčijami vrhunsko pooseblja legendo Freddieja Mercuryja, kitarist Christopher Gregory se z unikatom Red Special trudi čim bolj približati edinstvenemu in neponovljivemu stilu Briana Maya, bobnar Wayne Bourne in basist Kevin Goodwin pa skrbita za nezamenljivo ritem sekcijo.

Njihov energičen dvourni nastop s popolnim light-showom, odrsko sceno in pirotehniko jim je prislužil naziv najbolj pristne Queen Tribute zasedbe.

Na njihovih koncertih lahko med drugim uživate ob uspešnicah kot so: “Killer Queen”, “Somebody To Love”, “Don’t Stop Me Now”, “You’re My Best Friend”, “We Are The Champions”, “Bohemian Rhapsody”, “Tie Your Mother Down”, “Hammer To Fall”, “One Vision”, “I Want It All”, “We Will Rock You” in “Love of my Life”.

The Bohemians so:

Rob Comber: vokal, akustika, piano

Christopher Gregory: kitara, spremljevalni vokal

Wayne Bourne: bobni, spremljevalni vokal

Kevin Goodwin: bas kitara, spremljevalni vokal

Več na: www.thebohemians.com

Si že naveličan hollywoodskih filmov, ki se končajo s poroko svetlolasega mladeniča in mične gospodične? Nisi čisto prepričan, katera žival je to – piarovec? Hočeš izvedeti, kaj imajo skupnega teambuilding, sestanki z investitorji in pomidor?

Na vsa na videz nepovezana vprašanja imamo en odgovor – suPRjunak! Kratek mockumentary, ki si ga lahko ogledaš kar preko spleta (http://vimeo.com/pruf), se nasmeješ in zraven še kaj novega naučiš. Kul, ne?

Filmčič je posnela Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi, da bi na drugačen, zanimiv način prikazala, kdo so v resnici profesionalni komunikatorji in na katerih področjih delujejo. Mockumentary te popelje skozi štiri simpatične zgodbice, ki najprej pokažejo, kateri stereotipi krožijo o piarovcih in jih nato enega za drugim ovržejo.

suPRjunak pa je le češnja na vrhu projekta PRUF!, nadobudni piarovci namreč že od začetka leta pridno snujejo komunikacijske načrte za kolege študente drugih smeri – za Društvo mladih v turizmu, projekt Kako si? in Društvo študentov psihoterapije Slovenije. Prav zares suPRjunaki!

Odklikaj na www.pruf.si ali jih poišči na Facebooku in izvedel boš še več!

Vsi smo že slišali za kalorijo. Baje ta obstaja izključno zato, da vas naredi debele. Včasih je potrebno samo omeniti to zloglasno kalorijo pa ljudje že trepetajo od strahu pred odvečnimi kilogrami in živčni po žepih iščejo kalkulator, da bi preračunali svoj dnevni energijski vnos.

Šalo na stran – kako smiselno je izenačiti količino energije, pridobljene s sežigom hrane, v kalorimetru z učinkom zaužite hrane na telo?

Vemo, da ima telo zelo dobre mehanizme, s katerimi uravnava količino energije, če le vzdržujemo zdravo telesno biokemijo. Ko v tem kontekstu govorimo o makrohranilih, so glavni igralci ogljikovi hidrati in maščobe ter njihov vpliv na mehanizme, ki uravnavajo energijsko ravnotežje. Zadnje čase je debata precej priljubljena in mnogi so se lotili lastnih poizkusov. Marsikomu na določenih visokoenergijskih dietah ob izključitvi ogljikovih hidratov uspeva zadržati zdravo telesno težo, medtem ko nekateri, predvsem tisti z več maščobnimi zalogami, le-te izgubljajo. Seveda, z omejenimi poizkusi, opravljenimi na lastnih telesih, ne moremo z gotovostjo pojasniti, kaj točno se dogaja, lahko pa opazimo vzorec – ko posameznik izključi ogljikove hidrate iz svoje prehrane, neverjetno enostavno izgublja odvečno maščobo ali ohranja zdravo telesno težo tudi na precej „visokih kalorijah“. Tako se seveda poraja vprašanje, ali imajo lahko ogljikovi hidrati v določenih primerih negativen vpliv na telesno biokemijo in energijsko ravnotežje ter ali kalorija v kontekstu človeškega telesa res pomeni kaj več kot zgolj namišljeno enoto.

Tega brez dobro zastavljenih, predvsem pa dobro izpeljanih, nadzorovanih študij na ljudeh seveda ne bomo čisto natančno ugotovili. Vseeno lahko pobrskamo po kopici že opravljenih študij in naletimo na precej zanimivega. Z dobro mero zavedanja se lahko učimo tudi iz študij na živalih, če le izberemo tiste dobro opravljene in nadzorovane. Tako je zelo zanimiva raziskava podrobneje predstavljena v nadaljevanju – če nič drugega, lahko služi vsaj za razmišljanje o samem pomenu prehranske kalorije.

Študijo z izvirnim naslovom „Effects of dietary carbohydrate on the development of obesity in heterozygous Zucker rats“ (Vpliv ogljikovih hidratov v prehrani na razvoj debelosti pri heterozigotnih Zuckerjevih podganah), ki so jo opravili Morris, Namey in Zemel, je Journal of Nutritional Biochemistry objavil leta 2003.  

Študija je trajala štiri tedne, medtem pa so šest tednov stare, vitke podgane razdelili v štiri skupine

Prehrana vseh štirih skupin je bila standardizirana na 20 % iz beljakovin in 11 % iz koruznega olja, v ostalih 69 % pa so se skupine razlikovale. Hranjene so bile ad libitum (po volji) oziroma v paru, kar pomeni, da so eni skupini odmerili količino hrane, ki je energijsko enaka določeni skupini. Prva skupina je teh 69 % dobila v obliki navadne hrane za podgane, kar pomeni večinoma koruzni škrob, in je bila hranjena po volji. Druga in tretja skupina sta dobili 69 % iz kokosovega olja in sta tako bili brez ogljikovih hidratov, s tem da je bila druga skupina hranjena po volji, medtem ko je bila tretja skupina hranjena v paru s prvo in so ji zato energijski vnos omejili na enakovrednega prvi skupini. Četrta skupina je poleg 59 % iz kokosovega olja dobila dodanih še 10 % iz saharoze, torej namiznega sladkorja, in je bila prav tako hranjena po volji. Raziskovalci so na koncu poleg količine pridobljene telesne teže podgan iz posameznih skupin ugotavljali še nekatere druge parametre, ki tukaj niso pomembni – osredotočimo se na količino zaužite energije in posledično pridobljeno telesno težo podgan.  

V štirih tednih so skupine zaužile hrano različne energijske vrednosti:

1.    skupina (navadna hrana za podgane), hranjena po volji – 22.407 kJ,

2.    skupina (brez ogljikovih hidratov), hranjena po volji – 30.463 kJ,

3.    skupina (brez ogljikovih hidratov), hranjena v paru s 1. skupino – 22.719 kJ,

4.    skupina (10 % saharoze), hranjena po volji – 29.538 kJ.  

Če to relativiziramo, je skupina brez ogljikovih hidratov zaužila 36 % več kalorij kot skupina z navadno hrano za podgane in približno enako oziroma 3 % več kot skupina z 10 % saharoze. Skupini, hranjeni v paru, sta seveda zaužili energijsko enakovredno količino hrane. Če bi na tej točki morali predvideti spremembe v telesni teži podgan, bi sodeč po obči modrosti, morale tiste iz prve in tretje skupine ostati v „bikini formi“ in vitke, medtem ko bi podgane iz skupine brez ogljikovih hidratov in tiste z dodatkom 10 % saharoze morale pridobiti nezavidljivo količino odvečnih maščobnih zalog. V tem primeru bi imeli ljubitelji enačbe „kalorije noter, kalorije ven“ prav. Vseeno za trenutek odmislimo osnovnošolsko matematiko in zapustimo svet površne fizike.

Vrnimo se v resnični svet, kjer se je zgodilo nekaj drugega:

1.    skupina (navadna hrana za podgane) je v povprečju pridobila 20 g telesne teže,

2.    skupina (brez ogljikovih hidratov) je pridobila 2 g telesne teže,

3.    skupina (hranjena v paru s 1. skupino, brez ogljikovih hidratov) je izgubila 1 g telesne teže,

4.    skupina (10 % saharoze) je pridobila 20 g telesne teže.  

Čeprav je visokomaščobna hrana povzročila povečan energijski vnos hrane, se podgane niso zredile, kljub temu da so zaužile 36 % več kalorij, dokler ni bilo dodanega sladkorja. A tudi če je že 10 % sladkorja dovolj, da se prejšnja neredilna dieta spremeni v precej redilno, je še zmeraj potrebnih 32 % več kalorij, da so podgane pridobile isto količino telesne teže kot tiste v skupini z navadno hrano za podgane (večinoma koruzni škrob). Če so kalorije res ključne, zakaj so se potem podgane iz prve skupine kljub najnižjemu energijskemu vnosu napihnile kot baloni na rojstnodnevni zabavi, medtem ko so podgane iz tretje skupine na enakih kalorijah celo izgubljale telesno težo?  

Če povzamemo. Odstopanja so gromozanska in dejstvo je, da pridobljena telesna teža podgan iz posameznih skupin ni bila posledica višine energijskega vnosa, temveč bolj posledica razmerja makrohranil, predvsem prisotnosti ogljikovih hidratov. Kljub temu da ne smemo posploševati in da spoznanj iz študij na živalih niti slučajno ne moremo neposredno uporabiti na ljudeh, je zgornja raziskava pomembna. Če si zapomnimo, da se je pridobljena telesna teža odzivala predvsem na razmerje makrohranil oziroma na prisotnost ogljikovih hidratov in ob tem pomislimo na v uvodu omenjene poizkuse posameznikov, ki odvečne maščobe ob izključitvi ogljikovih hidratov niso pridobivali niti na visokem energijskem vnosu (Sam Feltham celo okoli 5.000 kalorij dnevno), imamo dobro izhodišče za nadaljnje razmišljanje o temi „kalorija“.  

Če vzamemo v obzir še zavedanje, da ima telo, ko mu omogočamo zdravo delovanje, odlično sposobnost zagotavljanja energijskega ravnotežja, se zdi preračunavanje kalorij skrajno nesmiselno. Takšno preračunavanje pa ni zapravljanje časa samo ob dobrih prehranskih izbirah. Konec koncev, če se ne oziramo na zdravje in se vztrajno pitamo s predelanimi živili in podobnimi smetmi, nima smisla po svetu hoditi s kalkulatorjem ali pred vsakim obrokom delati domače naloge iz matematike. Čeprav po zavoju čokoladnih piškotov in bureku z neverjetno doslednostjo preračunate, koliko kalorij bananinega sladoleda lahko še pojeste, skoraj zagotovo ne boste dosegli svojih ciljev. Takrat imate velike težave, saj svinjarija, ki jo dajete v usta, uničuje vaše telo, ob porušeni telesni biokemiji pa skoraj zagotovo ne boste izgubili odvečne telesne maščobe, tudi če se lotite zahtevnejših enačb ali začnete računati kalorije v decimalkah. Če se v zaključku ponovno spomnimo spoznanj iz napisanega, velja najbrž še enkrat opozoriti, da moramo za vzdrževanje zdrave telesne biokemije poleg porekla in same kakovosti naših prehranskih izbir imeti v mislih tudi razmerje med makrohranili – ne samo dovolj beljakovin in maščob, ampak tudi za določene razmere ustrezno količino ogljikovih hidratov.  

Nenad Kojić, www.maxximum.si