Ljubezen do rastlin lahko ostane le hobi ali pa preraste v nekaj več. Miha Leitinger je dokaz, da lahko iz strasti do narave nastane celo uspešen posel. S svojim podjetjem Tropicarium ustvarja čudovite rastlinske terarije, ki so skoraj samooskrbni ekosistemi in tako v vsak dom prinašajo košček tropskega gozda. Kako je nastala ta ideja, predvsem pa, kako jo je uspel uresničiti, nam bo zaupal v nadaljevanju.

 Bi lahko za začetek na kratko predstavili rastlinske terarije: kaj sploh so in kako zadeva funkcionira praktično samooskrbno.

Rastlinski terariji so skoraj samooskrbni mini ekosistemi. V steklene posode so posajene vlagoljube tropske rastline, ki brez težje oskrbe uspevajo v terarijih. Ker je terarij zaprt, voda v njem ves čas kroži in jih zato zalivamo zelo redko. Običajno dva- do trikrat letno, saj nekaj vode vseeno lahko uide skozi zamašek, pa tudi rastline je pri rasti nekaj porabijo. Zelo pomembno je, da so postavljeni na svetlem mestu, pri čemer se izogibamo direktnega sonca, da se rastline v terariju ne bi skuhale.

Zanimiva ideja, vse skupaj zveni logično. A v praksi verjetno vseeno ni tako enostavno. Kaj vam je na začetku predstavljalo največ težav pri izdelavi terarijev?

Res je, izdelava samega terarija sicer ni tako težka, vendar moraš vedeti, kaj delaš. Osnova je, da veš katere vrste rastlin so primerne in katerim substratom in dekoraciji se je bolje izogniti. Vseh teh informacij ne najdeš na spletu, zato je potrebno marsikaj poizkusiti. Učimo se iz napak in tudi sam sem moral kar nekaj terarijev zavreči, da sedaj vem, kaj funkcionira in kaj ne. Največja težava pri terarijih so zagotovo škodljive plesni, ki lahko v parih dneh povzročijo, da vse rastline zgnijejo.

Kako ste potem ugotovili, katere rastline, materiali in ostale podrobnosti so najprimernejše in najpomembnejše za terarije, da ste lahko izpopolnili njihovo izdelavo?

Z eksperimentiranjem. Preden sem začel prodajati terarije, sem eno leto preizkušal razne materiale in recepte. Šele po tem obdobju sem bil dovolj prepričan v svoje izdelke, da sem jih lahko samozavestno predstavil tudi javnosti.

Bi rekli, da je vaš »recept« danes dokončen? Ali še vedno preizkušate kaj novega in ga izpopolnjujete?

Osnovni recept se več ne spreminja, istega uporabljam že več kot pet let, je pa res, da konstantno preizkušam nove vrste rastlin, ki bi bile zanimive v terarijih in pa tudi nove metode, ki bi še zmanjšale pojave škodljivih organizmov v terarijih. Sicer je zelo redko, vendar se tudi pri meni zgodi, da se v kak terarij naseli kakšen škodljivec.

Kako je vaš hobi prerasel v podjetniško idejo in kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi podjetja Tropicarium oktobra 2020?

Podjetje je nastalo v obdobju korone. Ker je bil faks na daljavo, sem imel veliko več časa kot običajno in tako sem lahko veliko več delal na svoji ideji. Že od malega sem sicer imel veliko terarijev in akvarijev z živalmi in vedno mi je bilo pomembno, da so bili njihovi habitati takšni, kot bi jih našli v naravi. V osnovni šoli sem veliko slikal in umetniško ustvarjal, zato so mi tudi take kompozicije šle dobro od rok. Prve terarije sem izdelal za družino za božič, po enem letu so bili vsi terariji še vedno v top kondiciji, tako sem dobil še dodaten zagon, da bi morda iz te ideje lahko postalo kaj več.

Ali se spomnite kakšne posebne anekdote iz začetnih dni Tropicariuma, ki bi jo želeli deliti?

Anekdot je bilo v začetku polno. Spomnim se, kako smo bili vsi presenečeni, ko je podjetje začelo v nekaj mesecih noro rasti in je bilo naročil vedno več. Ker vsega nisem mogel narediti sam, smo takrat cele dneve, včasih tudi noči, delali kot zmešani.  Vsi v moji družini so se ponudili in mi pomagali. Sestra in njen fant sta mi pomagala narediti spletno stran, punca in mama sta pomagali pri pakiranju terarijev, oče je dostavljal terarije po celi Sloveniji, ter vodil račune, jaz pa sem v delavnici zasajal rastline. Brez njih bi težko speljal tisto sezono.

Spomnim se, ko sem naredil prvo večje naročilo rastlin, ki jih nismo imeli kam za dat. Imeli smo jih kar v dnevni sobi, ki je bila par mesecev neprehodna.

Kako ste se soočali z izzivi pri prehodu iz hobija v poslovni svet in kaj ste se iz tega naučili?

Ker sem po izobrazbi biolog, so mi bile poslovne vode dokaj tuje, pa tudi težke. Marsikaj sem se moral naučiti. Kako sploh deluje s.p., kako delujejo davki, prispevki. Sem se kasneje tudi spraševal, zakaj takih stvari ne učijo že v osnovni ali vsaj v srednji šoli, ker bi marsikomu tako znanje prišlo zelo prav.

Soočil sem se s prvimi inšpekcijami. Naj povem, da so bili vsi inšpektorji zelo prijazni in so pri nepravilnostih korektno odreagirali in mi razložili, kaj moram spremeniti ali urediti. Ko začneš podjetje nimaš predstave in vedenja o vseh možnih pravilih in zakonih.

Na splošno sem spoznal, da biti samozaposlen niti prbližno ni lahko, vendar ti to ni breme, ker veš, da delaš za sebe in za svojo prihodnost.

Za uspeh na trgu je pomembno, da je končni izdelek, torej terarij, tudi lepega videza. Kako pomembna je po vašem mnenju estetika pri oblikovanju terarijev in kako usklajujete funkcionalnost z izgledom?

Funkcionalnost je seveda na prvem mestu, zato je zelo pomembno, da veš kaj delaš, ko nasajaš terarij.

Ko imaš tehniko v malem prstu, pa se lahko seveda lotiš estetike, ki je zame zelo pomembna. Vedno se trudim, da je terarij tudi zelo približen temu, ki je predstavljen na spletni strani. Ponavadi imam tri pravila iz estetskega vidika. Prvo, da prevladujo zelene rastline z dodatki rastlin drugih, živih barv in ne obratno. Drugo, da nasad izgleda že od začetka tako, kot da je nasajen že par mesecev. Rastline torej niso razpršene po terarriju, listi vrst se lahko prekrivajo in nikjer ni prostih zaplat zemlje. In tretje pravilo, da so rastline smiselno postavljene glede na velikost. Manjše rastline so v ospredju, sledijo jim višje rastline na sredini in v ozadju najvišje rastline. S tem lahko dobimo boljši efekt globine.

Danes Tropicarium poleg rastlinskih terarijev ponuja tudi zanimive delavnice, rastline in estetske kose pohištva, ki vsebujejo rastlinske terarije. Imate še kakšne ideje ali načrte za prihodnost, ki jih lahko razkrijete?

Trenutno najbolj aktualna ideja so terariji, vgrajeni v pohištvo. Ti so res nekaj posebnega. Tako večino idejnega časa posvečam prav tem večjim projektom. Aktivno se ukvarjam tudi s tem, kako bi lahko bolje približal terarije tudi tistim, ki so dlje oddaljeni od naše trgovine. Največji problem pri prodaji terarijev je definitivno to, da jih ne moreš pošiljati po pošti na dom. Ni toliko problem v lomljivosti stekla, temveč bolj v tem, da se lahko notranje kompozicije raztresejo. Tako iščem možnosti prodaje na drugih lokacijah, verjetno jih bo možno v kratkem kupiti tudi v Ljubljani.

Če se sedaj vrnemo še nekoliko dlje v preteklost … Ste bili že od nekdaj tak ljubitelj rastlin? Kdo vas je navdušil zanje?

Kot otrok sem bil predvsem navdušen nad živalmi, rastline me niso kaj preveč zanimale. Prepoznal sem brezo zaradi belega lubja, to pa je bilo to. Ljubezen do rastlin je zrasla šele kasneje, ko mi je oče kupil limonovec. Takrat še niso bili pogosti, in to da si lahko limono sam vzgojiš doma v loncu, me je nenormalno fasciniralo. Potem sem začel zbirati vse možne vrste citrusov. Sam sem vzgajal rastline iz semen tropskega sadja.  Iz semena sem imel vzgojen meter in pol visok mango, avokado, karambolo, liči, pitajo, tamarillo, pasijonko in druge. Nad rastlinami me je kasneje še dodatno navdušil profesor dr. Igor Pavšič, ki nam je pokazal nahajališča divjih orhidej v okolici Maribora. Takrat sem se začel zanimati tudi za našo avtohtono floro. Na faksu so me klicali botanik Miha.

Predstavljam si, da je vaš dom napolnjen z najrazličnejšimi rastlinami. Imate najljubšo?

Uh, veliko faz sem dal že skozi s temi rastlinami. Od obdobja, ko je bil vsak kotiček v našem domu zapolnjen z rastlino, do tega, ko jih je bilo enostavno preveč, nisem več imel časa zanje in sem jih skoraj vse oddal. Trenutno imam vse skupaj le kakih deset sobnih rastlin, od tega par citrusov, eno veliko Monstero variegato, Philodendron xanadu in Zamijo. Morate vedeti, da imam v svoji mini trgovini več kot 300 rastlin, ki so na voljo za prodajo ali za porabo v terarijih, tako da nimam več tako močne želje po tem, da potrebujem nove rastline. Če so mi katere všeč, jih naročim, vendar potem zelo hitro tudi spet gredo od mene. Moja najljubša rastlina trenutno pa je definitivno črna murva, ki sem si jo lani nasadil na parceli. Že prvo leto me je nagradila z veliko plodovi.

In za konec: kaj bi svetovali mladim, ki imajo interese, strast, ideje, a ne vedo, kako začeti in ideje tudi uresničiti?

Naj si upajo! Če imajo nekaj, kar zelo radi delajo, naj si upajo in poskusijo idejo predstaviti javnosti. Najlepše je, če lahko delaš to, kar te resnično veseli. Velikokrat je težko, velikokrat narediš napako in velikokrat se moraš spopadati s situacijami, ki bi se jim najraje izognil. Moraš samo vedeti, da vsaka taka stvar mine in da  prideš iz vsake take stvari boljši. Bolj si izkušen in bolj si pripravljen za prihodnje podobne situacije. Samo upat si je treba.