Premier Robert Golob je v oddaji 24UR ZVEČER ponovno spregovoril o uvedbi obvezne božičnice, ki je v zadnjih tednih sprožila burne odzive. Medtem ko sindikati potezo pozdravljajo, delodajalci opozarjajo na dodatne stroške … ekonomisti pa na povečanje proračunskega primanjkljaja.
Golob je poudaril, da bo božičnica postala trajna pravica vseh zaposlenih v gospodarstvu, podobno kot 13. oziroma 14. plača.
»Božičnica ni privilegij, temveč nekaj, kar si ljudje zaslužijo.«
Trenutno jo prejema okoli 40 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, zdaj pa jo bodo imeli možnost vsi, je dejal. Ocenam, da bi ukrep povzročil do 700 milijonov evrov dodatnih izdatkov, premier nasprotuje. Poudarja, da vlada vodi restriktivno fiskalno politiko in da skrbi o poslabšanju bonitetne ocene države niso upravičene.
Delodajalci opozarjajo, da bi obvezna božičnica lahko ogrozila podjetja v težavah. Golob je ob tem predlagal izjemo: če zaposleni sami prepoznajo, da je podjetje v slabem položaju, se lahko božičnici prostovoljno odpovejo, da s tem ne ogrozijo delovnih mest.
V pogovoru je premier odgovarjal tudi na vprašanja o hišni preiskavi pri Alešu Hojsu, pobiranju prispevkov za dolgotrajno oskrbo, pokojninski reformi in novih političnih pobudah. Skupni proračunski primanjkljaj za prihodnji dve leti sicer presega dve milijardi evrov, a premier zatrjuje, da bo vlada ohranila finančno stabilnost.
Barabe so nazaj. Pet najbolj zvitih zločincev je sprejelo odločitev, da želijo postati dobri in da želijo živeti kot poštenjaki. Ali jim bo usoda res naklonjena in bodo lahko pustili svoje prejšnje življenje za sabo?
Pripravljeni so biti dobri
V drugem delu animirane pustolovščine se vrača priljubljena tolpa nepopravljivih »barab« – Volk, Kača, Morski pes, Piranha in Tarantela. Po dogodivščinah iz prvega filma se želijo ustaliti kot »pridni fantje« in dokazati svetu, da niso več nevarni zločinci. A njihovo novo življenje ni tako enostavno, saj jim ljudje še vedno ne zaupajo in jih vidijo kot grožnjo.
Ko se na sceni pojavi skrivnostna in nevarna ženska tolpa, t. i. Barabinke, se naši junaki spet znajdejo v zelo neprijetni situaciji. Tokrat niso povabljeni, ampak prisiljeni sodelovati v še enem »velikem poslu«. Ker pa nič ni tako preprosto kot se zdi, se znajdejo v pasti.
Film je družinska akcijska komedija in temu primerno je tudi animacija v stilu premikajočega stripa, kar gledalca zelo pritegne, hkrati pa daje filmu edinstven izgled. Animacija je energična in dinamična, hkrati pa omogoča, da so se lahko ustvarjalci bolje poigrali z likovnimi elementi posameznih prizorov. Poudarili so lahko poudarili, hkrati pa so zaradi barvitosti še bolj izstopali.
Zelo dobro izpadejo tudi zvočni efekti in glasba. Glasbeni izbor uspe dvigniti sam prizor in gledalčevo doživetje. Sklene povezavo s komičnostjo situacije in potencira občutek akcije. Predvsem v prvem prizoru je to zelo dobro prikazano, še posebej, ko govorimo o vpeljavi gledalca v vzpostavljen svet.
Zgodba, ki navduši
Film se nadaljuje, kjer se je prvi del končal. Barabe želijo obrniti nov list in začeti znova, kot pravi poštenjaki, a njihovi poskusi niso najbolj uspešni. Družba jih ne želi sprejeti, čeprav so rehabilitirani zločinci in v prvem delu resnično začutimo njihov obup. Barabe dobijo svojo pravo energijo nazaj šele, ko se spet znajdejo v vlogi zlikovcev, kar so imeli najraje.
Posebej razburljivi so sami zapleti, čeprav takrat gledalec že zmotno misli, da so Barabe na pravi poti in bodo situacijo končno obrnili v svoj prid. A vedno jim nekaj prepreči načrte. Zasuki v zgodbi so napeti, razburljivi in tudi ko smo že prepričani, da se je situacija uspela razplesti, sledi nepričakovan zaplet.
Čeprav se nam zdi, da je humor s prdenjem že ničkolikokrat uporabljena šala, tokrat (predvsem pri najmlajših) še vedno vžge in ustvarjalci Barab so to izkoristili v svoj prid. Tako se v kino dvoranah sliši precej smeha ob prebavnih motnjah Piranhe. Povsem pa navdušijo zabavni prizori, kjer se v vsem kaosu najde tudi marsikaj nepričakovanega. Ste vedeli, da lahko več kot deset policistov vozi en motor? Navdušuje tako situacijska komika kot lastnosti oziroma sposobnosti posameznih likov. Le kdo bi si mislil, da lahko morski pes prevzame vlogo mojstra preoblek?
Istočasno pa je res, da si glavni junaki svoje življenje pogosto zapletejo kar sami, s tem pa gledalce izjemno nasmejijo. Odlično izpade tudi glavna policistka, ki je nihče ne naslovi prav, vseeno pa kljub vsej svoji jezi in prenagljenosti uspe v pravem trenutku ponuditi zaupanje, ki ga Barabe potrebujejo.
Film za vso družino
Gre za nadaljevanje, film pa ne razočara. Tisti, ki so si ogledali prvi del »Barabe«, bodo verjetno pričakovali kakšnega od preobratov. A v filmu lahko uživamo tudi če nismo videli prvega dela. Film nima skritih sporočil, ampak je preprosto otroški film z veliko humorja, zabave, preobratov in akcijskih scen.
Najboljše pa je, da je to gotovo film za vso družino, ne samo za najmlajše, saj bodo lahko v njem uživali tudi malo starejši. Odlična izbira za sproščeno družinsko popoldne.
Medtem ko zagovorniki keto diete govorijo o njenih pozitivnih učinkih na zdravje in obljubljajo enostavno izgubo telesne teže, nasprotniki svarijo o nevarnostih, ki jih ta prehranski slog prinaša. Imajo oboji prav? Najnovejša dognanja namreč kažejo, da se moško in žensko telo na ta ekstremni način prehranjevanja odzoveta povsem drugače. Lahko estrogen obvaruje ženske pred škodljivimi celičnimi spremembami?
Ne le za hujšanje, pomembna tudi za bolnike epilepsije
Keto dieta vsebuje veliko maščob in malo ogljikovih hidratov. Cilj je namreč sproženje procesa ketoze. V tem presnovnem stanju telo proizvaja vodotopne molekule, proizvedene iz maščob, tako imenovana keto telesca. Ta služijo kot alternativni vir energije namesto glukoze. Čeprav je v zadnjem času keto dieta postala poznana in priljubljena predvsem kot metoda za izgubo odvečnih kilogramov, je v osnovi namenjena bolnikom z epilepsijo in bolnikom diabetesa tipa 2.
Ketone Body Synthesis | Ketogenesis | Formation Pathway and Regulation
Škodljiva posledica: celična senescenca
Med nevarnimi posledicami keto diete je kopičenje celic, ki kažejo znake staranja. To s tujko imenujemo senescenca. Prisotnost celične senescence je povezana z drugimi posledicami staranja v tkivih in delovanju organov.
Estrogen ženske ščiti pred posledicami
RaziskavaDivergent sex-specific effects on a ketogenic diet: Male, but not female, mice exhibit oxidative stress and cellular senescence, objavljena v znanstveni reviji Cell Reports, je preučevala vpliv ketogene diete na miši. Pri samcih se je v organih razvila celična senescenca, česar pri samicah niso opazili. Poleg tega so pri samcih zabeležili povišane vrednosti kazalcev oksidativnega stresa, za katere vemo, da prispevajo k celični senescenci. Ti rezultati kažejo, da spol vpliva na učinke ketogene diete, kar je pomembno tudi za klinično uporabo pri ljudeh. Ko so samcem dodajali ženski hormon estrogen, se tudi pri njih celičan senescenca ni pojavila.
Raziskovalci so pokazali, da estrogen, estradiol in nekateri uveljavljeni antioksidanti lahko tudi samce obvarujejo pred celično senescenco in oksidativnim stresom tekom keto diete. Poleg tega so ugotovili, da so samice po dodatku tamoksifena izražale povišanje oksidativnega stresa in kazalcev celične senescence – podobno kot sicer velja za samce.
Tamoksifen je selektivni inhibitor receptorjev za estrogen, kar pomeni, da blokira učinke estrogena pri samicah. Iz tega raziskovalci zaključujejo, da je ravno estrogen ključni hormon, ki ženske zaščiti pred škodljivimi vplivi keto diete, ki so jim izpostavljeni moški. Kasneje so ugotovili, da tudi običajna prehrana z zelo veliko maščobami (a ne nujno nizkim vnosom ogljikovih hidratov, kar je značilnost keto diete), povzroča podobne učinke pri samcih, ne pa pri samicah miši.
Baby Center nadaljuje serijo brezplačnih spletnih predavanj Hura, znanje!, ki bodočim staršem ponujajo koristne informacije in strokovno podporo.
V torek, 7. oktobra 2025, ob 18. uri za vas pripravljajo online predavanje, kjer bo Maja Koprivnikar, dipl. babica in učiteljica joge v nosečnosti povedala vse o tem, kako izbrati porodnišnico in se pripraviti na porod.
Na predavanju boste izvedeli:
na kaj biti pozorni pri izbiri porodnišnice,
kako si oblikovati porodniški načrt,
kaj vzeti s seboj in kako se notranje pripraviti na porod.
Nasveti za dober spanec so danes vsepovsod. Od TikToka, ki promovira lepilne trakove za usta in težke odeje, do revij, ki testirajo »čudežne« vzglavnike proti nespečnosti.
To ni presenetljivo, saj se milijoni ljudi po svetu pritožujejo nad slabim spanjem, trg pripomočkov za spanje pa je vreden že več kot 100 milijard dolarjev. A znanstveniki opozarjajo: večina teh pripomočkov nima dokazov o učinkovitosti, neuspešni poskusi pa lahko stanje celo poslabšajo.
Cirkadiana znanost – notranja ura telesa
Prave odgovore ponuja cirkadiana znanost, ki preučuje notranjo uro našega telesa. V zadnjih desetletjih je pokazala, da ritem uravnava skoraj vse: od prebave in imunskega odziva do razpoloženja in spanja. Toda ta ura ne deluje sama od sebe. Za pravo uglasitev potrebuje signale iz okolja: predvsem svetlobo, hrano in rutino.
Trije stebri zdravega spanca
Znanstveniki izpostavljajo tri ključne navade:
Kontrast med svetlobo in temo. Močna dnevna svetloba ritem spodbuja, nočna osvetlitev pa ga moti. Več časa zunaj podnevi, manj ekranov in luči zvečer.
Usklajeni obroki. Naše telo ni ustvarjeno za pozno prehranjevanje. Najboljši čas za obroke je dopoldne in opoldne, večerja pa naj bo lahka in vsaj tri ure pred spanjem.
Stalen ritem spanja. Spanje ob isti uri je pogosto pomembnejše od same dolžine spanja. Neredni vzorci povečujejo tveganje za bolezni in slabšajo kakovost počitka.
Ko ritem zmoti sodobno življenje
Notranja ura se hitro poruši: dneve preživljamo v zaprtih prostorih, jemo pozno zvečer, med tednom spimo drugače kot med vikendom. Posledice pa so resne: od slabše koncentracije do večje možnosti za sladkorno bolezen, depresijo, demenco in bolezni srca.
Popolnost ni potrebna
Popolna disciplina ni vedno mogoča. Tudi znanstveniki priznavajo, da si privoščijo pozno večerjo s prijatelji ali daljši spanec med vikendom. Pomembno je predvsem, da večino dni sledimo osnovnim smernicam. Že majhna pravila, kot so redni obroki podnevi ali jutranja vadba, prinesejo koristi.
Čeprav modni pripomočki niso rešitev, lahko tehnologija pomaga pri vzdrževanju rutine. Pametne ure in senzorji svetlobe lahko z opomniki opozorijo, kdaj gremo spat prepozno ali kdaj smo premalo izpostavljeni dnevni svetlobi.
Pot do boljšega počitka ne vodi prek trendov, temveč prek posluha za lastno biološko uro: močna svetloba podnevi, tema ponoči, hrana ob pravem času in stalni ritem spanja.
Bojan Žalik, danes 57-letnik, je postal prvi zapornik v Sloveniji, ki je prestajal tridesetletno zaporno kazen. Leta 1999 je bil zaradi umora Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru obsojen na najvišjo zaporno kazen v državi. Za zapahi je preživel skoraj 25 let, danes pa je bil pogojno odpuščen iz zapora na Dobu.
Prvih devet let kazni je prestal v strogi osami prvega bloka Dobskega zapora, namenjenega najnevarnejšim obsojencem. Skupno je tam preživel skoraj 21 let, nato pa so ga novembra 2023 premestili na odprti oddelek v Rogozi pri Mariboru. Med prestajanjem kazni je navezal stik z žensko iz svoje preteklosti; ljubezen se je obnovila in leta 2018 sta se poročila.
Žalik je večkrat zaprosil za pogojni odpust, a so se mu postopki zapletli med prostim izhodom, ko je zaradi suma nasilja posredovala policija. Zaradi tega se je moral vrniti na zaprti oddelek v Dobu.
Zdaj je le dočakal izpust. Pogojno bo prost do decembra 2030, ko se mu kazen formalno izteče. Do takrat bo pod nadzorom Službe za probacijo Maribor in se bo moral redno javljati. Če bi kršil pogoje ali zagrešil novo kaznivo dejanje, se bo moral vrniti za rešetke.
Keto dieta je v zadnjih letih postala ena najbolj priljubljenih metod hujšanja. Temelji na zelo nizkem vnosu ogljikovih hidratov in visokem deležu maščob, zaradi česar telo začne energijo črpati iz ketonskih telesc, ki jih proizvajajo jetra. Rezultat je pogosto hitro izgubljanje kilogramov, toda nova raziskava nakazuje, da dolgoročno morda ne gre za tako nedolžno prehransko izbiro.
Poskus na miših pokazal težave
Znanstveniki so miši več mesecev hranili s ketogeno prehrano, kar v človeškem merilu ustreza več desetletjem. Rezultati, objavljeni v reviji Science Advances, so pokazali, da so živali sicer imele nižjo telesno težo kot tiste na zahodni, kalorično bogati prehrani, a so hkrati razvile resne zdravstvene težave. Med njimi so raziskovalci izpostavili kopičenje maščob v krvi, poškodbe jeter, znake srčno-žilnih bolezni in predvsem slabšo zmožnost uravnavanja krvnega sladkorja.
Previdnost ni odveč
Gre sicer za poskuse na živalih, zato ni jasno, ali se učinki enako prenašajo na ljudi. Toda fiziologinja Amandine Chaix z Univerze v Utahu opozarja, da keto »ni čudežna dieta brez stranskih učinkov«. Nevrologinja Tanya McDonald z univerze Johns Hopkins pa dodaja, da je bil prvotni namen keto diete medicinski (kot pomoč bolnikom z epilepsijo) in da je dolgotrajna uporaba pri splošni populaciji slabo raziskana.
Dobra novica: učinki so se obrnili
Ko so znanstveniki miši odstranili s ketogene diete, so se njihove težave s sladkorjem v krvi odpravile. To nakazuje, da bi bili nekateri škodljivi učinki lahko le začasni. A kljub temu strokovnjaki svetujejo, da ljudje keto dieto uvajajo previdno in pod zdravniškim nadzorom.
S 1. oktobrom se je na slovenske fakultete vrnilo skoraj 65 tisoč študentov in študentk, med njimi 15.367 brucev. Na dodiplomske programe se je letos vpisalo dobrih 40 tisoč študentov, na magistrske več kot 21 tisoč, na doktorski študij pa nekaj manj kot tri tisoč. Omejitve vpisa so veljale pri 104 programih, predvsem na medicinskih in umetniških smereh.
Novi programi, a stanovanjska stiska v ospredju
Študentom so letos na voljo tudi nove smeri: Fizioterapija v Ljubljani, Farmacija in Razredni pouk v Mariboru ter več novih magistrskih programov, med drugim Umetna inteligenca in Pravo v digitalni družbi.
Največja težava ostajajo nastanitve. V Ljubljani je na čakalni listi za ležišče več kot 3000 študentov, na Primorskem jih manjka okoli tisoč, medtem ko ima Maribor dovolj kapacitet. Zadnji novi dom v Ljubljani je bil zgrajen leta 2006, zato študentske organizacije že dolgo opozarjajo na nujnost nove gradnje.
Študentska prehrana
Subvencija za obrok ostaja 4,10 evrov, čeprav organizacije zahtevajo dvig na 5,05 evrov. V zakonodajnem postopku je ZUPŠ-2, ki obljublja višjo minimalno urno postavko za delo, večjo subvencijo za prehrano in možnost koriščenja bonov do polnoči.
Najbolj uspešni so študenti enovitih magistrskih programov, saj jih zaključi več kot 80 odstotkov. Najnižjo stopnjo dokončanja imajo programi prava in turizma, kjer študij zaključi le okoli tretjina vpisanih.
9. oktobra 2025 se bo na ljubljanskem Študentskem kampusu ponovno zbrala slovenska inženirska scena. Inženirski piknik je v samo dveh letih zrasel v največji dogodek za študente tehniških smeri. Zakaj? Ker združuje tisto, česar na drugih dogodkih pogosto primanjkuje – sproščeno druženje, zabavo in pristno mreženje. Namesto formalnih pogovorov ali razgovorov se tu študenti in predstavniki podjetij spoznavajo ob hrani, pijači in zanimivih izzivih.
Več kot “samo” piknik
Inženirski piknik ni tipična študentska zabava, pa tudi navaden karierni sejem ne. Je mešanica obojega. Na kampusu boš našel sproščeno vzdušje, polno priložnosti za klepet s predstavniki podjetij in raziskovanje novih tehnologij.
Na dogodku te čaka:
All you can eat & drink ponudba – ker prazna vreča ne stoji pokonci, s kozarcem v roki pa je pogovor veliko lažji.
Podjetja, ki nekaj pomenijo – spoznaj ekipe iz Kolektorja, Krke, Dewesofta, RLS, Novartisa in še številnih drugih.
Inženirske igre in delavnice – pozabi na letake. Tukaj se podjetja predstavijo skozi praktične izzive, ki jih lahko preizkusiš na licu mesta. Za dodatno akcijo bo poskrbela ekipa Fun4U.
Goodie bag za prvih 1000 obiskovalcev – ker je vedno fajn odnesti domov kaj uporabnega.
Večerna živa glasba – za pravi zaključek nas bosta ogrela Ansambel Petan in DJ Domači.
Sproščenost je rdeča nit dogodka
Čeprav bo na pikniku dovolj piva in žar hrane, je bistvo dogodka v povezovanju. Namen je preprost: povezati mlade, predvsem študente, z industrijo na iskren način. Namesto kravate in uradnih predstavitev so tu pogovori v sproščenem okolju, kjer se vsi počutijo bolj domače.
Jaka, študent Fakultete za elektrotehniko, je lanski dogodek opisal takole: “Inženirski piknik je dogodek, ki smo ga študenti tehničnih strok res potrebovali. Lani je bil prvič, letos pa je bil v vseh pogledih nadgradnja. Našel sem prakso, spoznal veliko ljudi in se hkrati zabaval. To je bil najbolj sproščen ‘intervju’, kar sem jih kdaj imel.”
Povezovanje z industrijo
Glavni organizator dogodka je inženir.SI, skupaj s soorganizatorji ŠOU v Ljubljani, Študentski Kampus, ter študentskimi organizacijami tehniških fakultet. Skupaj poskrbijo, da se vsako leto predstavi več kot 30 podjetij in projektov iz različnih panog, od gradbeništva in energetike do farmacije, avtomobilske in vojaške industrije.
Posebno mesto bo letos pripadlo Kolektorju, generalnemu partnerju dogodka. S svojo več kot 60-letno tradicijo in globalno prisotnostjo bo pokazal, da je slovensko inženirstvo konkurenčno tudi na največjih svetovnih trgih. Na pikniku se bodo predstavila kar tri podjetja iz njihove skupine.
Pridruži se!
Inženirski piknik ni samo en dan zabave, ampak izkušnja, ki povezuje ljudi. Na istem prostoru se srečajo študenti, diplomanti in predstavniki podjetij, vsi z enako strastjo do ustvarjanja in reševanja izzivov. Namesto dolgih govorov te čakajo sproščeni pogovori, zanimive aktivnosti in kup priložnosti, da se pokažeš v pravi luči.
Dogodek je priložnost, da odkriješ, kaj vse ponuja inženirski svet pri nas, in da morda najdeš svojo prvo službo ali prakso. Hkrati pa je to tudi čas, ko se enostavno zabavaš, spoznaš nove ljudi in si ustvariš mrežo, ki ti bo koristila še dolgo po končanem študiju.
Na koncu boš verjetno odšel domov poln vtisov, z dobro energijo in z občutkom, da si bil del skupnosti, ki skupaj gradi prihodnost.
V prvi izdaji revije Študent letošnjega šolskega leta preberi top nasvete za lažji prehod v študentsko življenje. Razkrili smo, kje nudijo odlične štipendije in predstavili nekaj podjetij, ki nudijo odlične karierne možnosti. Ogledali smo si še nov mladinski center v Ljubljani in našteli 5 nasvetov za začetek kariere z lastnim start-upom.
V kulturnem delu revije smo predstavili, kaj se dogaja v Cankarjevem domu, opisali Netflixovo adaptacijo priljubljene knjižne klasike Ronja, razbojniška hči ter zaključili z nekaj študentskimi šalami za dober začetek študentskega leta.
Raziskali smo, kako se lahko odpraviš na solo potovanje, zakaj je čokolada pravzaprav dobra ter ali je trend hladnih kopeli res koristen. Ugotovili smo, da so lahko second hand obleke pravo leglo bakterij ter navedli, katerih spolno prenosljivih boleznih se moraš bati te dni.
V znanstveno-tehničnem delu revije smo raziskali kako iluzije vplivajo na to, kar vidimo, ter pogledali, koliko resnice ali laži se skriva v TikTok objavah. Predstavili smo novost online plačevanja – Aircash in ugotovili, ali se splača kupiti dražje baterije.
Oktobrska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če študiraš od doma, jo lahko tudi shraniš v pdf obliki. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela ta številka. Prijetno branje 🙂
