V prvi izdaji revije Študent letošnjega šolskega leta preberi top nasvete za lažji prehod v študentsko življenje. Razkrili smo, kje nudijo odlične štipendije in predstavili nekaj podjetij, ki nudijo odlične karierne možnosti. Ogledali smo si še nov mladinski center v Ljubljani in našteli 5 nasvetov za začetek kariere z lastnim start-upom.
V kulturnem delu revije smo predstavili, kaj se dogaja v Cankarjevem domu, opisali Netflixovo adaptacijo priljubljene knjižne klasike Ronja, razbojniška hči ter zaključili z nekaj študentskimi šalami za dober začetek študentskega leta.
Raziskali smo, kako se lahko odpraviš na solo potovanje, zakaj je čokolada pravzaprav dobra ter ali je trend hladnih kopeli res koristen. Ugotovili smo, da so lahko second hand obleke pravo leglo bakterij ter navedli, katerih spolno prenosljivih boleznih se moraš bati te dni.
V znanstveno-tehničnem delu revije smo raziskali kako iluzije vplivajo na to, kar vidimo, ter pogledali, koliko resnice ali laži se skriva v TikTok objavah. Predstavili smo novost online plačevanja – Aircash in ugotovili, ali se splača kupiti dražje baterije.
Oktobrska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če študiraš od doma, jo lahko tudi shraniš v pdf obliki. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela ta številka. Prijetno branje 🙂
Ob začetku novega študijskega leta smo se v enem najbolj pomembnih, če ne celo najbolj pomembnem letu za visoko šolstvo, pogovarjali z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorjem Papičem.
Predstavil je nov Zakon o visokem šolstvu, nekatera napačna razumevanja slednjega v javnosti – mikrodokazila, izredni študij, višje subvencije idr. – ter opisal trenutno stanje številnih gradbenih projektov po Sloveniji. Dotaknili smo se tudi nove javne univerze v Novem mestu in sodelovanja slovenskih fakultet z izraelskimi institucijami.
Nov Zakon o visokem šolstvu: Ključni element je način financiranja
»Mislim, da je potrjen Zakon o Visokem šolstvu v državnem zboru to poletje eden ključnih rezultatov delovanja našega ministrstva v tem mandatu,« je uvodoma povedal o daleč največjem projektu ministrstva. »Znano je, da je bil dosedanji zakon star več kot trideset let in da gre zdaj za popolnoma nov zakon. Se pravi ne gre za novelo, kjer se samo nekaj popravlja in dopolnjuje. Teh novel je bilo v teh desetletjih kar nekaj,« je še dodal.
Za ministra je ključni element zakona sprememba načina financiranja. Predstavil je, da se bodo sredstva za visoko šolstvo pstopoma dvigovala do 1,5 odstotka BDP. Ob tem je razložil, da gre glede na preteklo financiranje za skoraj 2,5-kratno povišanje.
»Seveda je to precej dolgo prehodno obdobje rasti financiranja visokega šolstva, gre za 0,08 odstotka na leto, ampak to je zame ključni element za razvoj visokega šolstva v naslednjih petnajstih letih.«
Tudi na področju znanosti je ministrstvo podvojilo vlaganja v znanost. Pri tem minister odgovarja na vprašanje v javnosti, kaj bo z s postopno rastjo sredstev po novem Zakonu o visokem šolstvu (ZViS) ter noveli Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v naslednjem mandatu? »Zakona omogočata, da se zastavljeni trend nadaljuje, ne glede na to, katera vlada bo sestavljala bodočo koalicijo. V ZBiS je financiranje gotovo ključni element, pri čemer je pomembna povezava s pogodbami o financiranju univerz, ki se iz obstoječih štirih let podaljšujejo na šest, z vmesno evalvacijo po treh letih.«
To odločitev minister opiše: »Če je daljše obdobje financiranja, je veliko lažje za univerze načrtovati svoje aktivnosti, ker lahko približno vedo, koliko sredstev bodo dobile v naslednjih šestih letih. Zelo težko je delati načrte, če si imel potrjen proračun le za tekoče leto, za naslednje leto pa o tem ni želel nihče govoriti.«
»Novih elementov je v ZViS kar precej, saj gre za popolnoma nov zakon. Zame osebno je najpomembnejši segment financiranja. Tudi delovni skupini sem rekel, da je ureditev financiranja moja naloga, vi boste pa sodelovali pri vseh drugih,« je povedal o procesu delovanja.
Ponudil nam je tudi vpogled v nastajanje Zakona, delovanje delovne skupine in priprave vsebin, o katerih se je v javnosti govorilo že v samem času sprejemanja.
»Moram reči, da je bila ta razprava izredno umirjena, ker smo pripravili izredno široko delovno skupino. Vedno rečem, da je zakon pripravila delovna skupina, mi pa smo to delo usklajevali. Dostikrat so me spraševali, kako nam je zakon uspel. V bistvu enostavno. Rekel sem, dogovorite se in ko se boste zmenili, pridite nazaj in bomo to zapisali v zakon. Vedno sem jih postavljal v pozicijo, da so se dogovorili, o tem, kaj želijo. V veliko primerih je to uspelo, ne pa vedno. Ampak zame je bilo pomembno to, da smo dosegali zelo visoko stopnjo konsenza. In dogovor je bil tudi to, da v javni razpravi lahko vsak izpostavi, kaj bi želel,« je pojasnil minister in dodal, da je bil osnovni koncept vedno zastavljen tako, da se lahko reče: »Da, zakon je dobro zastavljen, še vedno pa je nekaj odprtih vprašanj, kaj bi lahko uredili drugače.«
»To je bilo zelo pomembno, da je delovna skupina, se pravi uporabniki zakona, pisala zakon. Pustimo, kako smo mi moderirali in usklajevali. Skupino so sestavljali vsi, od delodajalcev, študentov, rektorske konference, KosRIS do članov Društva v tujini izobraženih Slovencev,« je o nastajanju Zakona o visokem šolstvu povedal minister dr. Igor Papič.
Dotaknili smo se tudi posamičnih delov ZViS. Med njimi koncesije univerzam, ki se prvič urejajo sistematičen način: »Do zdaj nihče ni vedel, kako se podeljuje koncesije, pa so se podeljevale. Mislim, da nadaljnji komentar na to temo ni potreben.«
»Zanimivo je področje mikrodokazil, tudi v kontekstu nove evropske politike,« nam je povedal minister in dodal, da je o tem slišal že mnogo različic, kaj naj bi mikrodokazila pomenila. »Slišim komentarje v smislu, da bomo z mikrodokazili nadomeščali formalno izobrazbo. Jaz bi tem, ki razmišljajo na ta način, svetoval, da še enkrat preberejo 45. člen. Tam zelo eksaktno piše, da mikrodokazila niso nadomestilo za formalno izobrazbo. Mikrodokazilo je vsebina, ki jo definira okolica, ne direktno univerza ali pa fakulteta. To je v bistvu vseživljenjsko izobraževanje ali pa do-izobraževanje glede na aktualne potrebe družbe, gospodarstva in tako dalje,« je razložil.
Da bo področje mikrodokazil bolje razloženo, smo ga prosili za dodatno razlago in predstavitev v praksi. »Mikrodokazilo je krajše izobraževanje, kjer vsebino narekuje nekdo izven univerze. Primer, umetna inteligenca je danes zelo opevan termin na vseh nivojih in če želi nekdo, ki deluje recimo na področju prava neko dodatno znanje za določeno skupino ljudi, ki so nekje že v službi, lahko da pobudo univerzi. Ta zbere najboljše strokovnjake, ki jih ima na področju umetne inteligence in organizira dodatno izobraževanje za odrasle. Ko se to organizira, na koncu dobijo udeleženci potrdilo, da so to izobraževanje opravili,« je pojasnil.
»Gre za do-izobraževanje, torej dodatno izobraževanje nekoga, ki ima že formalno izobrazbo in je zaposlen,« o mikrodokazilih na kratko pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Meni, da smo v Sloveniji med tistimi državami v Evropski uniji, ki so to področje med prvimi uredile na ravni visokošolskih institucij in zavodov: »Ne bi si želel, da bi za mikrodokazila ustanavljali nove akademije ali neke zasebne inštitucije, ki bi to izvajale. Največ znanja na tem področju je v visokošolskem prostoru, se pravi na fakultetah, na univerzah.«
Ob tem ne želi špekulirati o tem, »zakaj si nekateri predstavljajo, da bo nekdo iz mozaika mikrodokazil na koncu dobil diplomo. To je ‘nonsens'.«
Intervju z ministrom dr. Igorjem Papičem
Izredni študij se končuje? Minister ponudil končno razlago
Prav tako pomembno področje je famozni časovno prilagojen študij, kot ga je opisal minister. In če se je v javnosti časovno prilagojenega študija prijel sinonim konca izrednega študija, smo tudi tu za dodatno razlago vprašali kar odgovornega za to področje. Ali je izrednega študija res konec?
»Izredni študij ima določeno funkcijo. Boljše je sicer uporabiti nevtralni termin, to je študij ob delu. Študij ob delu obstaja in bo ostal tudi v prihodnje. Se pravi, ne ukinjamo izrednega študija oziroma ne ukinjamo študija ob delu. Izredni študij ima zdaj drugo ime, to je časovno prilagojen študij,« pojasni minister.
»Izhajamo iz stališča, da je nekdo v službi in želi študirati. Če nekdo dela osem ur na dan in potem zvečer želi študirati ob delu oziroma je vpisan na nek izredni študij; ali je ta oseba res sposobna absorbirati isto količino študijskih vsebin, kot nekdo, ki polno študira, se pravi redni študent? Najbrž se strinjamo, da ne. In kaj smo želeli s časovno prilagojenim študijem narediti? Dati študentu, ki dela in študira, možnost, da en letnik opravlja dve leti.«
Dejal nam je, da v javnosti med sprejemanjem ZViS ni želel govoriti o tem, kaj se dogaja na nekaterih visokošolskih zavodih: »Nekateri zavodi so za izredni študij delali promocijo v stilu ‘Pridite k nam, zagotavljamo vam, da bomo izvedli vsaj eno tretjino študijskih obveznosti'. In potem govorijo, da je študijski program akreditiran. Ja, je akreditiran, vendar v polnem obsegu, to je za 100 % izvedbo študijskih obveznosti, ne pa za 30 %. In tukaj je zelo spolzko področje, ko nekdo vpraša, ali je diploma izrednega študija enakovredna tisti rednega. In tukaj smo nekomu stopili na žulj, zato je prišlo do take polemike.«
Ni pa se polemika izrednega študija tu tudi zaključila. »Pojavila se je interpretacija, da bo moral po novem študent dlje študirati, in sicer dve leti za en letnik. Ne, to je odvisno od študenta; lahko bo en letnik delal do dve leti, lahko pa ga bo zaključil prej,« je ponudil dodatna pojasnila.
Ob tem je dodal še podrobnost o obračunavanju izrednega študija, ki je v Sloveniji plačljiv. »Je bolje študentu dve leti zaporedoma zaračunati polno ceno, ker ne more končati v enem letu, ali rečemo, da študira časovno prilagojeno in lahko v prvem letu plača polovico in v drugem letu preostalo polovico.«
Minister Papič jasno poudarja: »Še enkrat, osnovni koncept je: če dobi nekdo visokošolsko diplomo na časovno prilagojenem študiju (zdaj še izrednem študiju), mora biti ta diploma podeljena po istih kriterijih kot pri rednem študentu.«
Pogovor z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Je pa zadeva izrednega študija v obliki, ki smo jo poznali zadnja leta, nekaj, kar v ministru poraja razmislek: »Kot primer vam povem še primer s Fakultete za elektrotehniko, od koder prihajam. Že pred leti smo ukinili izredni študij, ker še redni študenti komaj zaključijo obveznosti enega letnika in nič ne delajo zraven, kaj šele nekdo, ki je zraven še v službi. Torej je v dobrobit študentov, da si vzamejo malo več časa, ker je treba študij ob delu prilagoditi. In v tem je bila edina razlika. Ne more nekdo opraviti le 30 % vaj ali predavanj, na koncu pa dobiti enakovredno diplomo kot tisti s polno prisotnostjo. Torej, to je bil glavni namen in nič drugega.«
Omenil je tudi sivo področje študentskih pravic, ko govorimo o izrednem študentu: »Poglejte, če je nekdo v službi, potem ne rabi statusa študenta, ker ima zavarovanje v službi. Zanimivo je to, da sem dobil podatek, da 30 odstotkov študentov na izrednem študiju sploh ni v službi. Kaj to pomeni? Nekdo ima možnnost, da študira brezplačno na javni univerzi, ampak se raje vpiše na izredni študij, čeprav ni v službi. Vem, kaj to pomeni. Hvala, plačam in dobim diplomo. Če študent dela prek študenta še v tem času, sem prepričan, da vse, kar zasluži, da za izredni študij. Najverjetneje. Tu pride do znanega reka ‘Kavelj 22' (Catch 22, op. p.).«
Javni študentski domovi kot članica javnih univerz
Z novim Zakonom o visokem šolstvu je vzpostavljen tudi člen, da so po novem javni študentski del javnih univerz v Sloveniji. O tem minister pravi: »Najprej je treba poudariti, da je samo primer Študentskih domov Ljubljana tak primer, da niso del univerze. Pa so bili. Se pravi, študentski domovi na Primorskem in v Mariboru so del univerze. Koncept novega zakona sledi temu, da bodo univerze dobile več sredstev tudi za investicije, zato je smiselno, da so študentski domovi njihov del, saj bodo tako univerze lažje načrtovale investicijske potrebe glede študentskih postelj.«
»To pomeni, da bodo študentski domovi financirani iz posebnega investicijskega stebra znotraj univerz. Študentski dom Ljubljana bi torej ostal zunaj tega, ker ni del Univerze v Ljubljani. Zato smo se dogovorili, da se pridruži nazaj univerzi, kjer je to garancija za bodoči razvoj in financiranje, ki se zdaj v veliki meri prenaša na univerze. Investicijski del se zdaj primarno izvaja prek neposrednega financiranja s strani ministrstva, visokošolski pa prek univerz, ki jim sicer sredstva prav tako zagotovi ministrstvo, vendar s temi sredstvi razpolagajo univerze same.«
»Naša želja je bila, da tudi sredstva za investicije prenesemo direktno na univerze,« pravi minister Papič o študentskih domovih kot članicah univerz.
»Ta sredstva so na letnem nivoju omejena, ampak lahko omogočajo najemanje ugodnih kreditov. Odgovornost z ministrstva glede investicij je zdaj prenesena na univerze. Odgovornost, kaj bomo prej gradili – verjetno veste, da je bilo to tako ali drugače politično pogojeno – smo torej prenesli na univerze. Te bodo zdaj delale načrte glede investicij, postavljale prioritete, dodeljevale sredstva svojim članicam po lastni presoji,« je opisal, kako bo nov sistem videti v praksi.
Ob tem črpa iz spoznanj, ki jih je pridobil na ministrstvu. Fakulteta je naredila načrt za novo stavbo, pri tem pa je ni zanimalo, koliko stane: »Mislijo, da imajo proste roke in tako pridejo na ministrstvo in rečejo, plačajte. Zdaj se bo s tem ukvarjala vsaka univerza, ali bodo v enem obdobju dali vsa sredstva za dve fakulteti ali bodo bolj racionalno gradili, pa bodo mogoče rešili prostorsko stisko petih fakultet.«
Papič tako pravi, da bo ta novost po eni strani prinesla boljše finančno stanje za univerze, po drugi strani pa tudi njihovo prevzemanje odgovornosti glede investicij. »Ne bo ministrstvo krivo, če česa ni ali če kaj manjka, ampak bo morala univerza zelo dobro načrtovati in racionalno porabljati sredstva. Danes ni tako,« je dodal.
»Ne vem, če se univerze zavedajo, ampak to pomeni bistveno več odgovornosti za njih. Večjo avtonomijo, večjo samostojnost in pa večjo odgovornost. Po novem se bo moral rektor znotraj univerze zagovarjati, zakaj je dal preveč denarja za eno fakulteto in je za drugo zmanjkalo, zdaj se zagovarja ministrstvo,« nam je iskreno povedal o novosti.
Višje subvencije za študentsko bivanje le vmesna rešitev
Velik »bum« je v javnosti povzročila novica o višanju subvencij za bivanje v javnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Subvencija za javne študentske domove je zrasla za 40 odstotkov – s 27,8 evra na posteljo na 38,92 evra. Povišanje je doletelo tudi subvencije za bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih, ki se je dvignila z 32 evrov na 100,64 evra na študenta oziroma študentko.
»Naš dolgoročni cilj je predvsem Ljubljana kot kritično področje. Grobo rečeno, potrebovali bi vsaj dva tisoč postelj,« je dejal minister v našem pogovoru in izpostavil, da je vlogo OPPN za primer lokacije Roška oddal ko je bil še sam rektor, zadeva pa danes še vedno ni zaključena.
Pri celotnem vprašanju zagotavljanja študentskih postelj pravi: »Ni samo vprašanje, kako zagotoviti sredstva za gradnjo, ampak je vprašanje, kako pridobiti gradbena dovoljenje in zagotoviti projektno dokumentacijo. Ker so ti postopki relativno dolgi, smo iskali začasne rešitve. To, da se poveča subvencije, je predvsem namenjeno temu, da dobimo več zasebnikov, ki bi bili pripravljeni dati svoje sobe v najem študentom.«
»Tukaj je v preteklosti nastopila ena zelo zanimiva anomalija. Študent lahko poleg državne oz. Zoisove štipendije dobi dodatek za bivanje izven kraja bivanja, če je njegov kraj bivanja več kot 25 km stran od kraja študija. Ta dodatek je približno 100 evrov. Potem imamo še drug mehanizem, kjer se z javnim razpisom pozove zasebnike, tudi fizične osebe, da oddajo namestitve študentom. In ta subvencija je bila v preteklosti 30 evrov, torej trikrat manj kot dodatek k štipendiji za bivanje izven kraja bivanja. Mnogi študentke in študenti so vložili tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo. Če so dobili štipendijo in s tem dodatek za bivanje, so sprejeli slednje, vloga za subvencijo pa je propadla. Zato smo zdaj subvencijo za zasebnike izenačili z dodatkom k štipendiji. V čem je še vedno razlika med dodatkom in subvencijo? Če študent, ki ima štipendijo, dobi tudi dodatek za bivanje, potem sam razpolaga z denarjem in sam išče sobo, torej je sam zadolžen za njeno kakovost. Ta mehanizem je pri Ministrstvu za delo. Naš mehanizem pa je tak, da študentska pisarna pri zasebniku, ki se je prijavil na razpis za subvencijo, pregleda njegovo nepremičnino in preveri osnovne standarde. Ali je to primerno za bivanje ali ne, se pravi, je pod nadzorom. V prvem primeru tega nadzora ni,« je pojasnil razliko.
V zadnjih letih interes premajhen
»Dodatka vseeno nismo želeli ukinjati, smo pa rekli, da ga bomo vsaj izenačili s subvencijo pri zasebnikih. V tem letu smo torej dvignili subvencije pri zasebniku na isto raven, kot je dodatek pri državni štipendiji – približno 100 evrov. Ker se mi ne zdi korektno, da nekdo, ki ima državno štipendijo, za bivanje dobi trikrat več kot nekdo, ki te štipendije nima. V zadnjih letih smo ugotovili, da tudi, če smo razpisovali subvencije za zasebnike, je bil interes majhen. In zdaj, ko smo to subvencijo povečali, pričakujemo, da bomo kratkoročno – dokler ne pride do izgradnje novih študentskih kapacitet – pridobili večji nabor zasebnih sob pod kontrolo študentske pisarne in jih dali na voljo študentom. Razdeljevanje teh sob je popolnoma enako kot pri sobah oziroma posteljah znotraj študentskega doma,« je pojasnil minister.
Ministrstvo je, kot prej zapisano, v tem letu dvignilo tudi subvencijo za javne študentske domove, da lažje krijejo stroške ogrevanja, elektrike in drugo. »Primer je Maribor, kjer smo ugotovili, da imajo najvišje cene, hkrati pa tudi najboljše in najnovejše sobe. Zagotovo bi s podražitvami sledili tudi drugi študentski domovi. Ker nismo želeli, da bi bila podražitev prevaljena na študente, smo tudi tukaj za trideset odstotkov dvignili subvencijo, ki jo dobi študentski dom, da bi preprečili dvig cen v javnih študentskih domovih.«
Minister dr. Igor Papič sicer pravi, da sta obamehanizma pomembna, a da glavni cilj ostaja izgradnja novih kapacitet.
Novi študentski domovi v Ljubljani: Kdaj?
Tako smo se v pogovoru navezali na tri ljubljanske projekte – Roška, Brinje in zgradba stare Veterinarske fakultete. O vsakem je minister povedal, kje projekt trenutno je.
»Roška je v procesu pridobivanja OPPN, občinskega podrobnega prostorskega načrta. Upamo, da bo to končno urejeno še letos, ali pa vsaj naslednje leto,« je dejal. O projektu Brinje je pojasnil: »Lokacija Brinje se je pojavila kot še ena opcija, ugotovili smo, da je ministrstvo lastnik parcele ob Dunajski cesti. Parcela je gradbeno urejena, se pravi, da je dovoljeno graditi na tej lokaciji, edini problem je višina stavbe in bo treba znova spreminjati OPPN.«
»Kot tretja lokacija se je pojavila stara veterinarska fakulteta, saj se zdaj gradi nova. Gre za potencialno dobro lokacijo, ker je že v oosnovi namenjena visokošolski dejavnosti – ni samo fakulteta, lahko je tudi študentski dom. Je v lasti Univerze v Ljubljani, zato pogovori potekajo, a en del študentskih kapacitet bi lahko zagotovo zagotovili,« je povedal o projektu stare veterinarske fakultete.
»Vedno je govora o tem, kako hitro lahko začnemo. Se pravi, mi smo na stopnji priprave dokumentacije za določene lokacije,« je razkril srčiko izbire lokacije in projekta. »Imamo tudi druge opcije, ki jih še preverjamo. Iščemo take rešitve, kjer bi šli lahko najhitreje v gradnjo. To je osnovni koncept. To pomeni, da je parcela gradbeno urejena, da je namembnost pravilna in – da imamo projektno dokumentacijo, gradbena dovoljenja in tako dalje.«
Kako napreduje gradnja fakultet medicine, veterine, farmacije in strojništva?
V tem delu pogovora smo ostali v Ljubljani, kjer potekajo štiri fakultetne gradnje – medicinska, veterinarska, farmacevtska in strojna. Tudi tu nam je minister razkril, kako potekajo projekti in kdaj bi lahko pričakovali odprtje.
»Medicina in veterina se gradita. Če greste pogledat, boste videli rezultate. Oba projekta morata biti zaključena do poletja drugo leto, ker sta financirana iz tako imenovanih sredstev za odpornost in okrevanje, katerega program se izteče poleti 2026. Prepričan sem, da bosta fakulteti zgrajeni do drugega leta poleti,« nam je povedal minister. Dodal je, da gre za evropska sredstva, kjer po datumu (avgust 2026) ne smejo več ustvarjati novih stroškov na omenjenih projektih in morajo ta že imeti uporabna dovoljenja. Tako bi lahko študijski proces z oktobrom naslednje leto stekel v novih prostorih
Povedal je, da je bil pred poletjem odobren začetek gradnje farmacije: »Mislim, da so šli že v razpis za izbiro GOI del (gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del).«
»Za strojno fakulteto pa računam, da bo v roku nekaj tednov do enega meseca projekt pospešeno stekel naprej. Ta se pretežno financira iz kohezije, doreči moramo le še nekaj podrobnosti glede dokumentacije. Iskreno upam, da bomo začeli črpati kohezijska sredstva tudi za strojno fakulteto še letos. Mislim, da je še letos predvidena poraba v višini treh milijonov evrov za projektno dokumentacijo.«
V Mariboru pričakujemo največji podatkovni center v Sloveniji. Kako daleč je projekt?
Arnesov podatkovni center bi lahko testno začel delovati poleti 2026. »Tudi ta projekt se financira iz NOO, kar pomeni, da mora biti končan do poletja 2026. Stavbo se gradi in montažni del že stoji. To je tudi lokacija novega superračunalnika. Kombinirana sta dva različna projekta, ki potekata, kar pomeni še eno uspešno investicijo.«
Na drugem koncu Slovenije se Izola veseli nove Fakultete za vede o zdravju
»Kmalu bodo začeli z urejanjem gradbene jame. Mislim, da je še nekaj pridržkov pri gradbenem dovoljenju. Financiranje je zagotovljeno iz investicij v zdravstvo. Ta fakulteta je pomembna, ker bi v tej isti stavbi zagnali nov študijski program medicine,« je povedal o težko pričakovani Fakulteti za vede o zdravju v Izoli.
Ocenjena vrednost projekta je nekaj več kot 18,1 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje bo prispevalo dobrih 12,9 milijona evrov proračunskih sredstev, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije nekaj nad tri milijone evrov, Univerza na Primorskem pa iz lastnih sredstev nekaj več kot dva milijona evrov.
»Ekvivalent fakulteti na Primorskem je Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru, ki se zaključuje letos . Prav tako je v Mariboru še ena pomembna investicija – tudi tukaj so žal težave pri pripravi dokumentacije – v višini približno 100 milijonov evrov, in sicer gre za širitev Medicinske fakultete,« je še sam dodal enega od projektov.
»Če me boste na koncu vprašali, kaj so najpomembnejši dosežki mandata, lahko povem, da sem v visokošolskem svetu že več kot trideset let in takega investicijskega cikla še ni bilo. Govorimo o pol milijarde evrov,« je ponosno dejal minister Papič.
Univerza v Novem mestu kot plod dolgoletnih razprav
Enega najbolj pomembnih projektov zadnjih let pa izvajajo v jugovzhodni regiji, kjer bo vzpostavljena javna Univerza v Novem mestu. Potem, ko smo junija v Novem mestu spremljali podpis pisma o nameri vzpostavitve javne Univerze v Novem mestu, smo zdaj še korak bližje.
»Visokošolski prostor v Novem mestu je izredno pisan. Imamo eno zasebno univerzo s štirimi fakultetami in imamo štiri samostojne visokošolske zavode. Dva sta javna, dva zasebna. Pri zasebnem je treba še razlikovati, da je eno zasebno-zasebno, drugo je pa ne-javno, ker ni lastnik zasebnik, ampak je v tem primeru ustanovitelj občina,« je novomeški fakultetni prostor opisal minister.
»Tukaj smo prišli do pahljače vseh mogočih opcij – javno, zasebno, ne-javno in koncesija. Po drugi strani pa je regija ena najbolj perspektivnih v državi, seveda tudi ena najbolj uspešnih. Zdaj je prišel trenutek, ali bomo končno konsolidirali vse te poskuse visokošolskega izobraževanja in ustanovili eno skupno univerzo, ki bo združila vse, kar obstaja, vključno z novim inštitutom Rudolfovo. Tako bomo imeli eno centralno pravno osebo na tem področju.«
»Izkazalo se je, da so prišli v neko nasičenje. Zasebnik živi od koncesije, ki jo uporablja za vlaganje v svoje študijske prostore ali nepremičnine. Potem se je pojavilo vprašanje, kdo bo investiral v študentske domove v Novem mestu. To je že širša infrastruktura. Prišli smo do ugotovitve, da je zdaj pravi trenutek, da združimo vse, kar je v Novem mestu pod novo skupno javno univerzo in zagotovimo novo stanje, kjer bomo omogočali prosti razvoj v naslednjih desetletjih,« je dodal minister, ki je že dolgo mnenja, da se mora to izpeljati čim prej, saj lahko drugače pride do več težav. Ena teh so seveda študentski domovi.
»Pri študentih se vedno pojavi vprašanje, kdo je zdaj dolžan zagotoviti študentske domove. Če imamo v enem mestu zasebno fakulteto, ali je država dolžna financirati študentske domove ali ne? A to je le ena komponenta.«
Dolgoletne pogovore o ustanovitvi javne univerze je strnil v najslabšo možnost, ki bi lahko nastala: »Najslabša opcija zame bi bila to, da bi zdaj poleg ene zasebne univerze ustanovili še javno. To je zame popolni nesmisel. Se pravi, dve v enem mestu in če bi postavili obe skupaj, bi imeli ravno nekaj takega, čemur lahko rečemo univerza.«
Kot minister je imel pri tem – podobno kot pri delovni skupini za ZViS – isti pogoj: »Obstajal je zelo enostaven pogoj. Če se znate med seboj dogovoriti, kako boste sodelovali, vas bomo podprli. In to je podobno kot sprejemanje zakona o visokem šolstvu. Ni možnosti jaz ali on, samo skupaj. In to je ta moment. Upam, da ga bodo znali izkoristiti.«
In, kako daleč je postopek? »Pozitivno je, da so študijski programi že akreditirani. Se pravi, ne gre za nekaj, kar se ustvarja iz nič, saj že imajo svoje študente. Zdaj so morali vse te študijske vsebine zbrati in pripraviti skupno vlogo, ministrstvo pa je vložilo na NAKVIS vlogo za akreditacijo. Postopek na NAKVIS-U traja nekaj mesecev, da preveri, če so izpolnjeni vsi pogoji za akreditacijo javne univerze in če bo mnenje pozitivno, potem mora ponovno priti vloga v potrditev na vlado in nato še v parlament. Ko bo potrjena v parlamentu,, bo javna univerza ustanovljena. Izredno pozitivno je, da smo zdaj vsi skupaj porinili zadevo naprej, tudi mestna občina je zagotovila dodatne prostore, dodatne parcele za novi kampus in tako dalje.«
Bo zgodba v Novi Gorici podobna?
Seveda se je že ob pogledu na situacijo, ki postaja iz dneva v dan bližje realizaciji, porodilo vprašanje novogoriške univerze. Minister pravi, da je to njihova odločitev. »Že prejšnjemu rektorju, Danilu Zavrtaniku, sem govoril, zakaj ne postanejo javna univerza glede na to, da jih je ustanovila mestna občina Novo Gorica z Institutom Jožef Stefan. Univerza v Novi Gorici ni zasebnik v smislu, da jo je ustanovila fizična oseba. Sicer pa, ko gledamo to, kaj je javno, me primarno zanima kakovost,« je dejal.
Tu je izkoristil priložnost in nagovoril debato o številu univerz v Sloveniji, sicer eni glavnih kritik visokošolskega sistema v javnosti.
»Razprave, koliko univerz na milijon prebivalcev je pri nas, so brezvezne,« je bil oster.
»Spomnim se, ko je imela Univerza v Ljubljani čez 60 tisoč študentov, zdaj jih ima pod 40 tisoč. Kaj je zdaj boljše? Recimo Maribor ima približno 15 tisoč študentov in pravi, da je to povprečno velika evropska univerza. Se pravi, če bi Univerzo v Ljubljani takrat, ko je imela 60 tisoč študentov, razdelil, bi imeli štiri povprečne evropske univerze po 15 tisoč študentov. Se pravi, da je kritična masa za štiri univerze gotovo tukaj. MIT v ZDA ima približno 10 do 12 tisoč študentov.«
To je strnil v jasno sporočilo: »Ni smisel v tem, da imaš eno univerzo s 50 tisoč študenti, ampak da imaš dobre univerze. In dobra univerza ni ‘univerza v vsako slovensko vas', ampak je dobra univerza tista, ki lahko konkurira v globalnem svetu. Univerza se lahko primerja samo v svetovnem merilu. In ni pomembno, ali si v Ljubljani ali v Mariboru, ampak, kako odličen si in kakšno znanje lahko zagotavljaš, da omogočaš izobraževanje na najvišjem nivoju. »Zame osebno je vedno najpomembnejši kriterij zagotavljati najvišjo stopnjo kakovosti znanja,« je poudaril.
»Z novim zakonom smo vzpostavili tako ugodne pogoje za javno visoko šolstvo, da je zdaj tudi ena od samostojnih fakultet želi pridružitve k javni univerzi. To je začetek konsolidacije visokošolskega prostora v naslednjih petih do desetih letih, kar se bo zelo jasno pokazalo. Cilj je, da imamo samo javne in zasebne univerze in to je to. Zdaj imamo pa vse živo. Pri tem poudarjam, da je osnovni koncept kakovost,« je še dodal minister in povzel, da država po novem zakonu ne ustanavlja več javnih fakultet, samo še univerze: »Ko se nekaj sestavlja in dozori, se oceni, če gre v pravo smer in nato se lahko potencialno pogovarjamo o novi univerzi.«
Minister o sodelovanju slovenskih fakultet z izraelskimi institucijami
Pogovor, ki je temeljil na novem študijskem letu in projektih, smo izkoristili za pomembno vprašanje. To je sodelovanje nekaterih fakultet z izraelskimi institucijami in akademijami, pri čemur so univerze podale svojo odločitev. »Podpiramo pobude univerz, bi pa pri tem opozoril, da smo bili v vladi prvi, ki smo opozarjali na to problematiko, ne samo kot ministrstvo. Tudi na evropskem nivoju smo dali pobudo, da se uvedejo določeni, verjetno začasni suspenzi Izraela glede sodelovanja v evropskih raziskovalnih programih. Na žalost Evropa tega ni sposobna sprocesirati in ni bila dosežena zadostna podpora.«
Mandata še ni konec, je pa v jeseni življenja. Tako je bilo na mestu vprašanje, kaj vse lahko od ministrstva še pričakujemo do zaključka. Ministrova prva prioriteta so konsolidacije gradbenih zadev ter formalna ustanovitev Univerze v Novem mestu.
»Postavljeni so pogoji za razvoj znanosti, visokega šolstva in inovacij za naslednjih petnajst let,« je izpostavil ključne misije mandata.
Seveda pa je v političnem smislu vedno treba pogledati tudi na cilje ob začetku mandata in posledične izpolnitve slednjih. Je to ministrstvu uspelo? »Rekel bi, da smo izpolnili vse strateške cilje. Tukaj moram eksplicitno izpostaviti, da sem imel pri teh prizadevanjih vedno podporo predsednika vlade. Za ministrstvo za finance seveda niso atraktivni ukrepi – da vežeš porabo denarja na odstotek BDP, kot smo naredili v ZViS in noveli ZZrID, pa nas je ministrstvo za finance tudi podprlo« je pojasnil.
Ozrl se je tudi na prihodnost visokega šolstva, znanosti in inovacij v Sloveniji. »Sistemsko smo zagotovili, da se bo financiranje nadaljevalo tudi v prihodnje. Je pa seveda težko takoj doseči rezultate. Hočem reči, da je to tek na dolge proge. Če držiš neko politiko pet let, potem boš v naslednjih petih letih videl eksaktne rezultate.«
Velika želja ministrstva je, da Slovenija ponovno pride med intenzivne inovatorje: »Smo na meji in vedno se lovimo okoli tega inovacijskega indeksa. Mislim, da je Slovenija na tretjem ali četrtem mestu po številu točk, ki jih je pridobila, če gledamo indeks. Smo zelo blizu meje, da bi prešli na naslednjo raven, t.j. med intenzivne inovatorke. Zdaj smo med zmernimi inovatorkami. V preteklosti smo bili drugi na vrhu zmernih inovatork. Prvi je bil Ciper in nato mi. Kaj se je zgodilo letos? Prehiteli smo Ciper, Ciper in Slovenijo pa je prehitela Malta. Eno je, če stagniraš in pri tem padaš, lahko pa si na istem mestu in napreduješ, ampak če je nekdo še boljši od tebe, te je spet prehitel.
»To je področje, na katerem bo treba še veliko delati. Vseeno pa je bilo veliko narejeno pri prenosu znanja v širšo družbo, ker je znanje naše naravno bogastvo. Pri uporabi akademskega znanja v kontekstu razvoja države imamo še veliko priložnosti. Tudi, če zastaviš določeno politiko, traja nekaj let, da se pokažejo konkretni rezultati. Želel bi si, da bi bili čim prej vidni konkretni rezultati. Eno je, da nekaj narediš, a časovna konstanta je velika.«
Minister ob začetku študijskega leta: Bodite vedoželjni
Ob začetku novega študijskega leta smo ministra prosili še za sporočilo študentkam in študentom. Tega prilagamo v celoti:
»Prepričan sem, da je čas študija eno najlepših obdobji v življenju. Še zadnja priložnost za tista iskrena prijateljstva, saj potem, ko zaključimo s študijem in gremo v službo, postanemo le še znanci. Najboljši prijatelji, verjetno lahko tudi vi to potrdite, so tisti, ki izhajajo iz obdobja izobraževanja. Študente pozivam naj z vprašanji nadlegujejo profesorje in naj bojo vedoželjni in naj sprašujejo čim več stvari. Profesorji smo tam zaradi študentov in ne obratno. Študenti naj poskušajo pridobiti čim več znanja in enako velja za profesorje. Naj ne bo le, pridem-odpredavam-grem. Moje sporočilo je, bodite vedoželjni in sprašujte profesorje ter jim postavljajte čim več neugodnih vprašanj.«
Glede na priznano lestvico univerz Times Higher Education je Tehniška univerza v Münchnu (TUM) na 26. mestu na svetu in prvem mestu v Evropski uniji. Univerza ima velik ugled v Nemčiji in po svetu, privlačna pa je tudi za slovenske študente.
Za razliko od prestižnih ameriških univerz namreč ni dragih šolnin, pa tudi logistično je selitev v pet ur oddaljen München dosti lažja. Ni pa dosti lažji sam študijski program – vsaj glede na podatke in komentarje na spletu. A kako zahteven je v resnici?
Kruta statistika: sprejmejo 8 % najboljših
Nekaj brskanja po spletu te lahko resnično odvrne od prijave na Tehniško univerzo v Münchnu. Glede na statistične podatke namreč sprejmejo le 8 odstotkov prijavljenih kandidatov – kar pomeni, da jih 92 odstotkov zavrnejo. A statistika včasih ne pokaže cele slike. V Nemčiji namreč nimajo enotnega sistema prijave, kjer navedeš prvo, drugo in tretjo izbiro. Prijava na vsako univerzo poteka neodvisno od prijav na druge univerze in tudi znotraj TUM-a se lahko prijaviš na več smeri hkrati. Če si sprejet, mesto lahko sprejmeš ali zavrneš.
Tudi sama sem se prijavila na dve smeri: kemijo in biokemijo. Že v naprej sem vedela, da na biokemijo skoraj zagotovo ne bom sprejeta, ker sem na dodiplomskem programu študirala kemijo (tudi pri nas brez diferencialnih izpitov ne bi bila sprejeta na magistrski študij biokemije). A ker je prijava brezplačna, sem poskusila.
Na program biokemije res nisem bila sprejeta, ker se je moj dodiplomski študij kemije preveč razlikoval od njihovega dodiplomskega študija biokemije – a to bi se zgodilo četudi bi imela povprečje ocen 10.0. In tako tudi sama prispevam k statistiki zavrnjenih prijav. Po drugi strani sem bila brez težav sprejeta na kemijo. Zaradi dobrih ocen sem bila sprejeta neposredno in mi ni bilo treba niti na sprejemni intervju.
To pomeni, da v splošnem ekvivalentne predmete na Univerzi v Ljubljani popolnoma priznavajo tudi na TUM. In da ti z dobrim povprečjem ter prijavo na primerno smer, za katero izpolnjuješ vse pogoje, ni potrebno skrbeti, če boš sprejet. Več o samem postopku izveš v posnetku – predvsem pa si za prijavo vzemi dovolj časa, da boš lahko priskrbel vsa potrebna dokazila.
V statistiki zavrnjenih prijav so verjetno tudi številni tuji študentje, ki ne izpolnjujejo jezikovnih (certifikat znanja angleščine oziroma nemščine) ali drugih pogojev.
TUM Application process (Technical University of Munich)
Če pri nas nimaš težav, bo šlo tudi na TUM
Če od uradne statistike preideš na forume, so komentarji še bolj strašljivi. Študentje TUM-u očitajo slab sistem poučevanja in profesorje, ki se zanimajo le za lastno raziskovanje. Sama sploh nisem dobila takega občutka, je pa res, da je verjetno precejšnja razlika med dodiplomskim in magistrskim študijem.
Število študentov v predavalnici je na dodiplomskem študiju zares veliko in predavanja še vedno potekajo zelo frontalno: profesor predava, študentje poslušajo. To je predvsem tistim, ki so navajeni ameriškega sistema, majhnih skupin in individualnega pristopa, povsem nepredstavljivo. A ta sistem je identičen našemu. Zato kot slovenski študent razlike ne boš občutil in si na nemški sistem študija odlično pripravljen.
Na magistrskem študiju je pristop dosti bolj individualen, število študentov pri predmetih je manjše (5 do 30 študentov, zelo odvisno od predmeta, saj smo si te izbrali sami). Moja izkušnja s profesorji je tudi zelo pozitivna – dobila sem občutek, da jim je resnično mar, da osvojimo čim več znanja in snov razumemo. Pripravljeni so se bili tudi prilagoditi, da bi čim več študentov lahko obiskovalo predavanja in v nekaterih primerih poskrbeli celo za posnetke predavanj. Po mojem mnenju je poučevanje tako na nekoliko višjem nivoju kot pri nas.
Nemogoči izpiti
TUM je znan tudi po izpitih, ki so na meji rešljivega. Najtežji naj bi bili izpiti na inženirskih in znanstvenih študijskih programih. Ker študiram kemijo, sem bila torej pripravljena na najslabše. Moja izkušnja s prvim izpitom: zdel se mi je zares težak. Dosti težji, kot sem pričakovala. Rezultat: odlična ocena. Kako je to mogoče?
Glede na moje izkušnje izpiti na TUM ne vsebujejo lahkih ali osnovnih vprašanj in »podarjenih« točk. Vsako vprašanje zahteva ogromno razumevanja in pogosto moraš glede na podatke in znanje s predavanj sam predlagati nadaljnje hipoteze, razlage ali ideje. Torej ni dovolj, da si podatke le zapomniš, resnično moraš vključiti možgane in razmišljati (seveda brez naučenih predavanj ne gre).
A na koncu vendarle ocenjujejo pravično: iščejo znanje, ne neznanja.
Če vidijo, da razumeš, boš dobil točke, tudi če izražanje ni bilo optimalno ali si kak detajl nekoliko pozabil ali pomešal. Zdi se mi, da je izpit težje »narediti« kot pri nas, medtem ko za najboljše ocene ne potrebuješ nujno več znanja kot v Sloveniji. Glede na lastne izkušnje bi rekla, da je tudi sama distribucija ocen nekoliko drugačna: manj je »povprečnih ocen«, več je izredno dobrih (preostali pa izpita niso »komaj opravili«, ampak ga niso opravili).
How Difficult Are German Universities?
Veliko dela
Da ti na TUM ni bo dolgčas, ne poskrbijo le različne študentske organizacije in aktivnosti za študente, ampak tudi veliko dela za sam študij. To ni mit. Samih predavanj je sicer nekoliko manj kot pri nas, oziroma imaš predmet, ki prinaša 5 ECTS točk, manj pogosto na urniku kot pri nas.
Pričakuje pa se, da boš predmetu več časa namenil doma. V obliki učenja, obveznih ali neobveznih domačih nalog, priprave seminarjev, projektov, poročil in podobnega. Posebnost nemškega sistema so tudi obvezne prakse, ki jih pri nas praktično ni na učnem programu. V mojem primeru so te v celoti nadomestile laboratorijske vaje.
Zaradi časovnega obsega (sama moram na primer opraviti tri različne prakse, pri čemer najdaljša obsega 300 ur dela) jih študentje pogosto opravljajo poleti, ko ni predavanj. Za eno izmed praks moram poleg tega pripraviti poročilo v obsegu 50 do 70 strani, na nivoju dipomskega dela – kar naj bi nas bolje pripravilo na pisanje magistrske naloge. In tako počitnice na lepem izginejo.
Študijsko leto je namreč dosti bolj »razvlečeno« kot pri nas in poletno izpitno obdobje se začne šele avgusta. Letos sem imela zadnji izpit šele sredi septembra, čeprav je šlo za prvi rok (prva možnost opravljanja tega izpita). Je pa treba dodati, da od sredine februarja do zadnjega tedna aprila ni bilo predavanj. Takrat smo imeli izpite in nekaj časa za oddih. Tudi med študijskim letom je več praznikov kot pri nas, ki pogosto poskrbijo za »podaljšani vikend«.
Glede na vse skupaj bi vendarle rekla, da je za 1 ECTS na TUM v povprečju treba vložiti več časa kot pri nas.
Mednarodni ugled TUM-a in dejstvo, da kljub vsemu sprejmejo le boljše študente, pomeni, da je povprečen študent te univerze močno nadpovprečen v mednarodnem merilu. V tujino, predvsem na ugledne univerze, se namreč v večini odpravijo najbolj perspektivni in ambiciozni študentje. Ti so potem tudi sprejeti na TUM, kjer še naprej stremijo k perfektnemu povprečju ocen in akademskem uspehu.
Kogar bolj zanimajo zabave in si želi faks opraviti s čim manj truda, se pač ne vpiše na TUM. Če se odločiš za študij na TUM, lahko pričakuješ, da se bodo tvoji sošolci z veseljem tudi po predavanju pogovarjali o ravnokar slišanem, bodo v prostem času brali članke v znanstvenih revijah in bodo prostovoljno prišli na predavanje gostujočega profesorja.
Pred knjižnico med izpitnim obdobjem zjutraj res čaka vrsta študentov, da si rezervirajo svoje mesto za učenje. Knjižnica je med izpitnim obdobjem res zasedena celo v nedeljo popoldan. Vse skupaj lahko dojemaš kot toksično ali pa motivacijsko.
Če si tudi sam bolj ambiciozne vrste (sicer verjetno ne bi razmišljal o študiju v tujini), se boš verjetno počutil odlično in ne boš čutil dodatnega pritiska, kvečjemu boš spoznal več študentov, ki jih področje študija resnično zanima. In na koncu so tudi študentje (in profesorji) na TUM zelo prijetni ljudje, ki se znajo tudi zabavati, radi spijejo pivo (predvsem na Oktoberfestu), se družijo v mestu ali parku.
Katere filme si bomo lahko ogledali v oktobru? V kina se za teden dni vrača tretji najbolj dobičkonosen film, ki napoveduje svoje nadaljevanje v decembru. Tu sta še predelavi slovenske in mednarodne knjižnice uspešnice.
Ob prihajajočem tretjem filmu Jamesa Camerona, ki nas bo znova popeljal na Pandoro, se za teden dni v kina vrača drugi del, na katerega smo čakali več kot desetletje. Film je bil nominiran za več oskarjev, vključno za najboljši film, ter postal tretji najbolj gledan film vseh časov po svetu.
Dwayne »The Rock« Johnson v svoji najbolj opazni vlogi do zdaj. Smashing Machine: Življenje v ringu pripoveduje resnično zgodbo Marka Kerra – karizmatičnega in neustavljivega prvaka MMA in UFC, ki je v devetdesetih letih prevladoval v ringu in navduševal občinstvo po vsem svetu. Na vrhuncu slave se je Kerr spopadal z nevidnim sovražnikom: zasvojenostjo z opioidi, ki je ogrozila njegovo kariero, odnose in lastno življenje.
The Smashing Machine | Official Trailer HD | A24
Šola čarobnih živali 3
Kdaj? 2. oktober
Medtem ko se Ida in njeni sošolci na vsakoletnem Dnevu gozdov borijo za ohranjanje narave in okolja, ima Helene povsem drugačne težave – njena družina je na robu bankrota, kar Helene skuša skriti, zato si zada načrt, da postane uspešna vplivnica, da bi preprečila propad družine. Tudi Silas ima svoj načrt – na Helene želi narediti vtis in zato izsiljuje svoje bogate sošolce. Helene in Silas se s svojima načrtoma zapletata v vse večje težave. Njuni poti se križata, hkrati pa grozita, da bosta uničila vse, za kar se njun razred bori že mesece. A na koncu čarobna skupnost ostane skupaj.
Tujci: drugo poglavje
Kdaj? 2. oktober
Na poti na medene tedne se paru pokvari vozilo, zato morata poiskati zatočišče v odročnem Airbnbju. Ko pade noč, ju začnejo vse do zore terorizirati trije zamaskirani neznanci.
Tron: Ares
Kdaj? 9. oktober
Tretji film v franšizi na velika platna prihaja 43 let po originalu in petnajst let po nadaljevanju. Z režijo Joachima Ronninga (Kon-Tiki, Pirati s karibov 5 …) in glavnimi vlogami Jareda Leta in Jeffa Bridgesa. V dobi, ko digitalni svet postaja neločljivo povezan z našo realnostjo, elitna ekipa razvijalcev ustvari Aresa – napredno digitalno bitje, ki naj bi služilo kot most med svetovoma. Toda ko Ares prestopi v fizični svet, se sooči z vprašanji identitete, svobodne volje in nevarnostmi, ki prežijo tako na digitalni, kot človeški obstoj. Ob grožnji iz obeh strani mora Ares izbrati za koga se bo boril – za svet, ki ga je ustvaril, ali tistega, ki mu ni nikoli pripadal.
Tron: Ares | Official Trailer
Ubežnik z višine
Kdaj? 9. oktober
Pobegli tat poskuša začeti znova, medtem ko na skrivaj živi v trgovini. Ko se zaljubi v samohranilko, mu njegova kriminalna preteklost grozi, da bo uničila novo življenje, ki si ga je zgradil. Channing Tatum v akcijski komediji oktobra.
Črni telefon 2
Kdaj? 16. oktober
Prvi film je presenetil in navdušil mnoge. Oktobra bomo izvedeli, če smo potrebovali tudi nadaljevanje. Pred štirimi leti je 13-letni Finn ubil svojega ugrabitelja in pobegnil ter tako ostal edina preživela žrtev Grabeža. Toda pravo zlo prekaša smrt … in telefon spet zvoni. Štirikratni nominiranec za oskarja Ethan Hawke se vrača v najbolj zlovešči vlogi svoje kariere – kot Grabež, ki se Finnu (Mason Thames) maščuje iz groba in ogroža njegovo mlajšo sestro Gwen (Madeleine McGraw).
Black Phone 2 | Official Trailer 2
Elvis Škorc
Kdaj? 16. oktober
Po romanu Janje Vidmar (Elvis Škorc, genialni štor) prihaja celovečerni mladinski-družinski film, ki na duhovit način predstavlja zamotan svet štirinajstletnika. Ta že od malega ve, da bo izumitelj. Elvis Škorc išče svoje mesto doma v ločeni družini in v šoli, kjer je tarča razrednih nasilnežev. Elvis počasi dozoreva in spoznava, kaj je zares pomembno v življenju.
ELVIS ŠKORC Trailer - V kinu od 16.10.2025
Gabijina mačja hišica: Film
Kdaj? 23. oktober
Za najmlajše. DreamWorks Animation je povzdignil svojo svetovno uspešno serijo v svojo prvo kinematografsko pustolovščino z naslovom Gabijina mačja hišica: Film. V novem filmu se Gabi (upodobi jo Laila Lockhart Kraner, ki ima glavno vlogo tudi v seriji) odpravi na potovanje s svojo babico Gigi (štirikratna dobitnica nagrade grammy Gloria Estefan) v urbano čudežno deželo Mačja Loka. Ko pa Gabijina mačja hišica, njena najbolj dragocena lastnina, konča v rokah ekscentrične mačje gospe po imenu Vera (nominiranka za oskarja Kristen Wiig), se Gabi odpravi na pustolovščino v resničnem svetu, da bi ponovno združila Gabijine mačke in rešila mačjo hišico, preden bo prepozno.
Obžalovanje
Kdaj? 23. oktober
Po knjižni uspešnici Coleen Hoover – lani smo gledali Konča se z nama – prihaja Obžalovanje. Morgan Grant (Allison Williams; M3GAN, M3GAN 2.0, Zbeži!) je odločena, da bo preprečila, da bi njena hči Clara (McKenna Grace; Nadarjena, Mladi Sheldon) storila iste napake, kot jih je sama. S tem, ko je zanosila in se poročila prezgodaj, je Morgan svoje sanje postavila na čakanje. Clara noče slediti materinim stopinjam. Njena predvidljiva mama nima v sebi niti kančka spontanosti. Z nasprotujočimi si osebnostmi in nasprotujočimi si cilji Morgan in Clara vse težje sobivata. Edina oseba, ki lahko v gospodinjstvo prinese mir, je Chris (Scott Eastwood; Gran Torino, Dnevi besa, Najdaljša pot), Morganin mož, Clarin oče in družinsko sidro. Toda ta mir se poruši, ko je Chris vpleten v tragično in vprašljivo nesrečo. Srce parajoče in dolgotrajne posledice bodo segale daleč onkraj Morgan in Clare.
Regretting You | Official Trailer (2025)- McKenna Grace, Mason Thames, Allison Williams, Dave Franco
Springsteen: Reši me od nikoder
Kdaj? 23. oktober
Biografska drama o Bruceu Springsteenu in nastanku surove mojstrovine Nebraska, posnete doma, med bojem s pritiski slave in sencami preteklosti. Film nas popelje v leto 1982, ko je Bruce Springsteen stal na razpotju med hitro rastočo svetovno slavo in tiho praznino, ki jo je čutil globoko v sebi. Po večletnih turnejah in uspehu albuma The River se znajde v ustvarjalni in osebni krizi.
Springsteen: Deliver Me From Nowhere | Official Trailer
Če se je letos kaj izkazalo za zlati gral v svetu modnih dodatkov, je to leopard vzorec. Ta drzno-klasični print je kljub drznosti našel svoje mesto, kot nekaj, kar pritegne pozornost, a ne prevzame vloge superzvezdnice vsakega outfita. Modni insajderji že govorijo, da je leopard postal nova nevtralnost, ki se zlije z zemeljskimi odtenki, vendar vaš videz začini s kančkom drznosti.
In kako to pretvoriti v resnično modno avanturo? Vzemimo tri povsem različne modele torbic ara Shoes, ki jih druži ta kultni vzorec, a lahko zapišejo prav vsaka svojo stilsko pripoved.
Ko greš na urbani pohod
Torbica Manhattan je zasnovana prostorno in praktično, ki ga potrebujemo, ko nas kliče mesto: v družbi kosmatinca, ob študijskih obveznostih, kavi, sestanku, na hitrem shoppingu … Leopardast vzorec na taki torbici deluje kot eleganten preobrat v vsakdanu. Kombiniraj jo z bež trenčkotom, kavbojkami in elegantnimi gležnjarji, tako bo iz pop vzorca vzniknila zgodba o samozavesti.
Zakaj deluje:
Velika oblika za močnejši “statement” in praktičnost
Leopard kot kontrast na klasičnih kosih
Barvna paleta oreščkov se lepo ujema z jesenskimi barvami
Za urbane trenutke z dotikom razigranosti
Ko ne želiš prevelike torbe, a še vedno želiš nekaj s karizmo, je tale lepotica ravno pravšnja izbira. Gre za prijetno srednje veliko torbico Happy Nuts, ki se nosi elegantno, a ne agresivno. Če te čaka kavica s prijateljico, spontani shopping ali večerni dogodek, ta torbica doda piko na i.
Kako jo kombinirati:
Z romantično majico na volančke in ozkimi hlačami
Z nežno pleteno majico, usnjenim krilom in gležnjarji
Podlaga outfita naj bo v nevtralnih tonih (krem, bež, olivno), da vzorec pride do izraza
Večerni šik s skrivnostjo
Za večerni ali bolj formalni moment izberi torbico Bella – leopard vzorec na črni osnovi deluje elegantno in drzno hkrati. To je torbica, ki jo lahko nosiš s koktajl obleko, hkrati pa se ne izgubi v večerni svetlobi. Dodaj minimalistične verižice, lakaste salonarje in črn plašč. Leopard bo dodal tisti wow efekt, ki ni preveč kričeč.
Kako nositi leopard print brez pretiravanja?
Leopard kot dodatek
Modne urednice priporočajo, da začnemo z manjšimi detajli – tančico, čevlji ali torbico.
Omejena paleta
Kombiniraj le en kos v leopardu z nevtralnimi toni (črna, bež, rjava, krem) in poenostavi ostale dodatke. Preveč tekstur lahko deluje kaotično.
Leseni in kovinski poudarki
Zlata zapestnica ali lesena manšeta znata lepo poudariti tople tone leopard vzorca.
Mešanje z drugimi živalskimi vzorci – previdno!
Če želiš modni risk, lahko delno kombiniraš s kačo ali zebro – a bodi pozorna na “preveč živalskega” učinka. Bolje je en pravilno izbran print, kot dva, ki zmedeta.
Leopard vzorec ni le modna muha. Postaja dober naložbeni kos, ker deluje kot stilski element, ki se vrača v različnih sezonah. V tem smislu so torbice, kot so Manhattan, Happy in Bella, pametna izbira, saj so praktične, elegantne in dovolj raznolike, da pokrijejo vsak trenutek dneva.
Najdete jih lahko na prodajnih mestih ara Shop v Ljubljani in Mariboru ter v trgovinah Mass, La Scarpa, Maximarket, Paprika in drugih po Sloveniji. Za vse, ki raje nakupujete iz udobja doma, je na voljo tudi spletna ponudba na Massovi spletni strani.
Čeprav so bile šele nedavno predstavljene, je bogat nabor najnovejših Huaweievih pametnih ur že v slovenskih trgovinah. A to še ni vse. Če se za nakup odločite do 31. oktobra, prejmete brezžične slušalke Huawei FreeBuds SE 3.
Najnovejše pametne ure so zasnovane tako, da zagotavljajo natančno spremljanje dejavnosti in zdravja ter brezskrbnost, saj z dolgo življenjsko dobo baterije odpravijo skrb, da bi odpovedale v najbolj neprimernem trenutku. Na voljo so v izvedbah Huawei Watch GT 6 z ohišjem premera 41 ali 46 milimetrov ter Huawei Watch GT 6 Pro, ki je tokrat na voljo le v večjem ohišju.
Nadvse pomemben napredek
Potem ko je Huawei lani uvedel sistem TruSense, s katerim je sprožil revolucijo na področju natančnega, stabilnega in hitrega merjenja telesnih znakov, je letos nadgradil športne programe in sistem Sunflower, ki skrbi za natančnost določanja položaja. Po zaslugi tega je spremljanje smučanja, golfa, teka v naravi in kolesarjenja dvignjeno na popolnoma novo raven.
Vendar to ni edina pomembna nadgradnja. Kolesarski način je dobil posebno funkcijo, ki bo razveselila vsakega rekreativnega kolesarja. Virtualni merilnik, ki izračuna moč vrtenja pedal z natančnostjo plus/minus petnajst vatov. Gre za nadvse dobrodošlo novost za vse, ki na kolesu nimajo fizičnega merilnika.
Sočasno s serijo Huawei Watch GT 6 so predstavili drugo generacijo pametnih ur Watch Ultimate 2 s sposobnostjo potopa do globine 150 metrov in podvodno komunikacijo z zvočnimi valovi (sonar) ter modro izvedbo Watch D2 z nadgrajenimi sposobnostmi merjenja krvnega tlaka. Obe uri bosta kmalu na voljo v slovenskih trgovinah.
Photo : Aleksandar Domitrica
Videz, ki prepriča
Uporaba vrhunskih materialov, kot so safirno steklo, ohišje iz letalske titanove zlitine in dno iz nanokeramike, zagotavlja izjemno trpežnost in daje pridih elegance. Zaslon, povečan za 5,5 odstotka. in obdan z dovršeno luneto, omogoča še bolj intenzivno ter barvito doživetje. Medtem ko svetilnost, ki dosega kar 3000 kandel, zagotavlja popolno berljivost tudi v najmočnejši sončni svetlobi.
Pametna ura Huawei Watch GT 6 Pro je na voljo z več vrstami paščkov. S prefinjenim tkanim rjavim, sodobnim kovinsko srebrnim ali trpežnim črnim iz fluoroelastomera. Tako se prilagaja poslovnim, potovalnim ali športnim priložnostim.
Huawei Watch GT 6 pa prihaja v dveh različicah, zasnovanih za različne stile. Večja, 46-milimetrska izvedba v sveži zeleni barvi in s tribarvno luneto je navdih našla v svetu kolesarstva. Manjši, 41-milimetrski model pa prinaša inovativne vrtljive zanke paščka, ki zagotavljajo udobnejše prileganje zapestju, zaradi česar je popolna spremljevalka za različne videze in priložnosti.
Občutno podaljšanje avtonomije
Življenjska doba baterije je pomembna lastnost vsake pametne ure, saj marsikomu predstavlja nevšečnost, če jo je treba polniti vsak dan. Po zaslugi tehnoloških izboljšav in oblike, s katero zapolni prostor v ohišju, baterija v večjem modelu zagotavlja do 21 dni delovanja, v manjšem pa do 14 dni.
Ne glede na to, ali uro nosite vsak dan ali jo vzamete s seboj na daljše potovanje, lahko računate na zanesljivo delovanje, ne da bi vas skrbelo, da bo odpovedala v najmanj primernem trenutku. Prav tako boste veseli dejstva, da pametne ure serije Huawei Watch GT 6 brez težav povežete z vsakim telefonom z operacijskim sistemom Android ali iOS.
Ne pozabite na dodatke
Kot vse dosedanje pametne ure tudi Huawei Watch GT 6 omogoča povezavo z brezžičnimi slušalkami, da lahko vadbo popestrite z najljubšimi skladbami. V ta namen so nadvse primerne FreeBuds 7i, ki z vgrajenim sistemom aktivnega odpravljanja hrupa poskrbijo, da vas nihče ne bo motil.
Podatke, ki jih ura zbere, je najlažje pregledovati na zaslonu telefona ali, še bolje, tabličnega računalnika. Pri nas je že na voljo MatePad 11.5 z zaslonom PaperMatte po zelo ugodni ceni 399 evrov, v katero je vključena odstranljiva tipkovnica. Na dogodku v Parizu pa so predstavili MatePad 12X z vrhunskim zaslonom in podporo za novo elektronsko pisalo M-Pencil Pro. Na obeh je nameščena risarska aplikacija Huawei GoPaint. Da bi navdihnil ustvarjalce k njeni uporabi, je Huawei uradno zagnal natečaj GoPaint Worldwide Creating Activity 2025.
Veliko zanimanja je požela tudi predstavitev telefonov serije Huawei nova 14 z nadgrajenimi kamerami, ki so namenjeni mladim.
Cene in razpoložljivost
Pametna ura Huawei Watch GT 6 s premerom ohišja 41 milimetrov v beli ali vijolični barvi bo na voljo po priporočeni ceni 259 evrov. Različica z milanskim kovinskim paščkom pa po 329 evrov.
Priporočena cena črne Huawei Watch GT 6 s premerom ohišja 46 milimetrov bo 259 evrov, zelene pa 279 evrov.
Priporočena cena črne in peščeno zlate Huawei Watch GT 6 Pro (46-milimetrsko ohišje) bo 379 evrov, medtem ko bo različica z ohišjem iz titana stala 499 evrov.
V primeru, da se za nakup pametne ure HUAWEI WATCH GT 6 Series odločite do 31. oktobra, prejmete še slušalke Huawei FreeBuds SE 3.
Sodišče v mestu Changchun v provinci Jilin je nekdanjega kitajskega ministra za kmetijstvo Tang Renjiana obsodilo na smrt zaradi korupcije. Kazen so zaenkrat odložili za dve leti, kar na Kitajskem pogosto pomeni, da se lahko spremeni v dosmrtni zapor.
Po ugotovitvah sodišča je Tang med letoma 2007 in 2024 sprejemal podkupnine v obliki denarja in premoženja v vrednosti več kot 268 milijonov juanov, kar znaša dobrih 32 milijonov evrov. To je po navedbah sodnikov povzročilo »hude izgube za interese države in ljudi«. Tang je krivdo priznal in izrazil obžalovanje.
Primer je del širše protikorupcijske kampanje, ki jo kitajske oblasti vodijo pod predsednikom Xi Jinpingom. V zadnjih letih so tarča preiskav postali številni visoki uradniki, med njimi tudi nekdanja obrambna ministra Wei Fenghe in Li Shangfu, sedaj pa naj bi preiskovali tudi njunega naslednika Dong Juna.
Xi Jinping je kampanjo proti korupciji postavil v središče svoje oblasti. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjem desetletju kaznovanih že na stotisoče uradnikov, tako na lokalni kot na državni ravni. Kritiki pa opozarjajo, da kampanja poleg boja proti korupciji služi tudi kot orodje za utrjevanje politične moči voditelja.
Rak je bil dolgo razumljen kot bolezen starejših, a zadnja desetletja kažejo drugačno sliko. Po svetu namreč hitro narašča število primerov t. i. zgodnjega raka, diagnosticiranega pred 50. letom starosti.
Raziskave kažejo, da so ljudje rojeni po letu 1990 bistveno bolj ogroženi kot generacije pred njimi, najhitreje pa naraščajo primeri raka debelega črevesa, danke, trebušne slinavke in tankega črevesa.
Okolje, prehrana in mikrobiom
Na vprašanje zakaj se to dogaja, znanost še nima jasnega odgovora. Ena od hipotez povezuje raka z vse bolj razširjeno zahodno prehrano, ki vsebuje veliko predelanih živil, sladkorja in rdečega mesa. Nekatere raziskave so potrdile, da tovrstna dieta povečuje tveganje za raka debelega črevesa pri mlajših ljudeh, medtem ko uživanje več sadja in zelenjave deluje zaščitno. Poleg tega se kot možni dejavniki izpostavljajo debelost, spremembe črevesne mikrobiote in pogostejša uporaba antibiotikov.
Vpliv mikroplastike in kemičnih onesnaževalcev
Zaskrbljenost raste tudi zaradi mikroplastike in t. i. večnih kemikalij, ki jih najdemo v embalaži, tekstilu in pitni vodi. Dokazi, da povzročajo raka, sicer še niso dokončni, a njihova vseprisotnost in povezava z vnetnimi procesi v telesu vzbujata resne pomisleke.
Še posebej pozorno znanstveniki spremljajo raka debelega črevesa, ki je postal vodilni vzrok smrti zaradi raka pri ameriških moških, mlajših od 50 let. Nedavne raziskave so pokazale, da lahko določene bakterije v črevesju izločajo toksine, ki že v otroštvu povzročijo mutacije v celicah in pospešijo razvoj raka. Tumorji pri mlajših ljudeh so pogosto agresivnejši in rastejo hitreje, kar pomeni, da jih standardna presejanja pogosto odkrijejo prepozno.
Kaj lahko storijo mladi?
Za zdaj zdravniki priporočajo predvsem zdrav življenjski slog, cepljenje proti HPV in hepatitisu B ter pozornost na simptome, kot so nepojasnjene bolečine, krvavitve ali hujšanje. Velik izziv pa ostaja tudi v zdravstvu: mladi bolniki pogosto poročajo, da jih zdravniki sprva niso jemali resno.
Med ljudmi je normalno, da nismo vsi vsem všeč in da z nekaterimi nismo kompatibilni. Kateri znak zodiaka po kitajskem horoskopu paše s katerim znakom je le še en način za analizo, kdo bi lahko bil primeren ljubezenski par.
V nadaljevanju predstavljamo, kdo je najbolj (in najmanj) kompatibilen z znakom tigra.
Katera kitajska znamenja so najbolj kompatibilna med seboj?
Ključ do združljivosti v kitajskem zodiaku so tako imenovani “trikotniki afinitete”. To so štiri skupine treh znamenj, ki so med seboj najbolj združljiva glede na svoj temperament in druge elementarne lastnosti.
Podgana, Zmaj in Opica (odločni tipi)
Bivol, Kača in Petelin (strategi)
Tiger, Konj in Pes (bistri umi)
Zajec, Koza in Prašič (ustvarjalni tipi)
V znaku tigra so rojeni ljudje leta: 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010 in 2022
Najbolj kompatibilni: Konj, Pes
Najmanj kompatibilni: Opica
Tiger je tretji kitajski zodiak po vrsti. Tigri so izjemno tekmovalni ljudje, ki ponavadi delujejo sami. Znani so po svojem pogumu in ambiciji, poleg tega pa so tudi izjemno radodarni in si iskreno želijo pomagati drugim ter delati za dobro kolektiva. Tudi ko se borijo za pravičnost, so tigri še vedno v središču pozornosti. Njihova vztrajnost je vedno občudovanja vredna, tudi ko se prevesi v sebičnost.
Eden od režiserjev, ki bi po mnenju poznavalcev in filmskih ljubiteljev že imeti oskarja za režijo, je brez dvoma Paul Thomas Anderson. In s filmom Ena bitka za drugo (One Battle After Another) bi lahko zapisali, da je oziroma bo prišel na vrsto.
Ker je menil, da se bo njegova ljubezen do knjige Vineland avtorja Thomasa Pynchona postavila med doseganje cilja po kvalitetnem filmu, je predelavo za nekaj let opustil. Šele, ko je spisal bolj ali manj nepovezane sekvence, jih je nato prepredel z esenco romana skozi revolucionarsko gibanje in razmerje očeta in hčere.
Revolucija je zdaj, Paul T. Anderson v najboljši formi
Bob (Leonardo DiCaprio) je nekdanji član revolucionarne skupine, znane pod imenom »The Franch 75«. Potem, ko so ujeli njegovo partnerko Perfidio (Teyana Taylor), se s hčerko skrije in v malem mestecu ostane skrit pred rokami zakona kar šestnajst let. A neumorni polkovnik Steven J. Lockjaw (Sean Penn) je njemu in zdaj najstniški hčerki Willi (Chase Infiniti) za petami. Začne se beg za življenje.
S približno 130 milijoni evrov gre za daleč najdražji film v Andersonovi karieri, z zanimivim podatkom, da je bil do zdaj s 40 milijoni najdražji prav predhodni Sladičeva pica. Ena bitka za drugo je visoko leteči in nadvse ambiciozen avanturistični film, ki bo zadovoljil vsem potrebam filmskih sladokuscev. Paul Thomas Anderson je z nekaj leporečenja nadgradil samega sebe. V številnih aspektih se film postavi ob rob njegovim najboljšim, čeprav je tudi te sila težko izbrati. Prav zaradi tega lahko stavek, da gre morda za najboljši film v režiserjevi karieri pomeni toliko več, če govorimo o Andersonu.
Z ekstremno zabavno in kaotično vlogo Leonarda DiCapria in mladostniško energijo Chase Infiniti je esenca filma v razmerju starša in otroka v varnih rokah. In ko film v prvi tretjini sloni na še bolj kaotični in še bolj revolucionarsko nagnjeni vlogi Teyane Taylor, preostanek filma popolnoma pripade Seanu Pennu. Ta odhaja po svojega tretjega oskarja, o tem verjetno ni dvoma.
In ko je govora o tretjinah, zna biti najmanj neposredna in v primerjavi s preostalimi za peščico minut predolga. Glede na to, da je Anderson po testnih ogledih film že skrajšal za deset minut na končnih 162, je teh še vedno veliko. A pripadnost gledalcev si bo film priboril v trenutku, ko se začne osnovna zgodba – lov na Boba in hči.
Takrat eksplozije revolucije in nepredvidljivost dogodkov zamenja policijski pregon z rdečo nitjo maščevanja in sovražnih dejanj. Nič čudnega ne bo, če bomo v prihodnjih tednih videli nekaj prispevkov in pogovorov o tem, ali je pametno tak film v ZDA predvajati v tem trenutku. Podobno je bilo lani z Garlandovo Državljansko vojno.
Iz filma lahko izluščimo tudi aduta s pod-adutom. Zadnji je Johnny Greenwood, skladatelj, ki je z Andersonom sodeloval pri filmih Tekla bo kri, Gospodar, Skrivna pregreha in Fantomska nit, ustvarjal pa tudi za oskarjevske filme Moč psa, Pogovoriti se morava o Kevinu in Spencer. A pri skoraj tri ure trajajočem filmu je že od prve minute jasno, da scenarij višje povzdiguje montažer Andy Jurgensen, ki je režiserja več kot očitno navdušil pri njegovem zadnjem filmu. Enako je z direktorjem fotografije, Michaelom Baumanom, ki poskrbi za nekaj izvrstnih prizorov pregona. Ko film zateče, ga ni več moč ustaviti. Lahko le uživamo na poti in ta je spektakularna, ko govorimo o filmski izkušnji.
Film je kandidat za številne oskarjevske kategorije in najbolj očiten prejemnik zlatih kipcev. Ena bitka za drugo mogoče ni najboljši film v Andersonovi karieri, a obenem ni nič narobe, če bi ga za to oklicali. To bi lahko nekako takole: Ena bitka za drugo je lahko najboljši film v karieri Paula Thomasa Andersona. In če ni to, pa je zagotovo tisti, ki mu bo prinesel več kot zasluženo slavje na najbolj pomembnih ceremonijah.
One Battle After Another - Official Trailer - Warner Bros. UK & Ireland
