Voda

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača v oceane in na kopno. Na kopnem se del vode porabi za življenjske združbe (“zelena voda”), del odteče v reke in v podzemlje ter končno v morje (“modra voda”), del vode izhlapi.

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.

ZAKAJ  BI PILI VODO? Zdravniki in zobozdravniki vam naštejejo vsaj 10 razlogov :

  1. Ker je najlažje dostopna, najcenejša in jo imamo skoraj vedno pri roki. Niti v trgovino nam ni      treba, priteče nam iz pipe.
  2. Ker zares odžeja. Čaj, kava in druge umetne pijače povzročajo še večjo žejo.
  3. Ker zagotavlja dobro hidracijo organizma in s tem dobro počutje.
  4. Ker postane z rednim pitjem vode mehanizem žeje v telesu učinkovitejši.
  5. Ker redno pitje vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim.
  6. Ker pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji.
  7. Ker deluje proti stresu in ker zaradi njenih učinkov boljše spimo.
  8. Ker pripomore k dobremu videzu, tudi lepši koži.
  9. Ker pozitivno vpliva na zobe in ustno votlino.
  10. Ker ne redi.

KOLIKO VODE NA DAN POTREBUJEMO?

Človek zdrži brez vode največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca.

Dnevna potreba organizma po vodi je 2,5 litra ( odvisno od tega, koliko si  star/a). Enako količino je dnevno izločimo.

Odrasel vnese ustrezne količine vode takole (za najstnike so številke ustrezno manjše):

  • 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo,
  • 0,9 litra s hrano in
  • 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo.

Odrasel človek iz telesa v povprečju izloča vodo takole:

  • 1,5 litra z urinom, 0,9 litra z dihanjem in znojenjem in 0,1 litra z blatom, kar je skupaj 2,5 litra.

VODA  V ČLOVEKOVEM TELESU:

V človekovem telesu je od dve tretjini do tri četrine vode, odvisno od starosti. 70 kg težak odrasel človek ima vodo v telesu takole razporejeno: 35 litrov v celicah, 3 litre v krvi in limfi, 11 litrov pa v medceličnih prostorih. Največ vode je recimo v krvi (od 75 do 82 odstotkov), malo v kosteh (25 odstotkov), najmanj v zobeh (4 do 12 odstotkov). Dojenček ima v tkivih več vode kot starček.

 

 

Tina Pečan

Pustni karnevali

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Pustje čas med novim letom in prepelično sredo ali pa pomeni pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko  besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v  vzhodni Sloveniji«

KAM NA PUSTNI KARNEVAL?

–Cerknica; Tradicionalni pustni karneval z butalci in veliko coprnico Uršulo, se odvija po ulicah Cerknice. http://www.cerknica.net/pust/p_karneval.html

-Ptuj; Eden izmed največjih slovenskih festivalov, se nedvomno odvija na Ptuju, z tradicionalnimi kurenti. http://www.kurentovanje.net/

–Žalec; Tradicionalna pustna povorka pisanih pustnih mask bo tudi letos zasedla ulice Žalca, v torek, 12. februarja ob 16. uri. Povorka bo krenila na svojo pot s Hmeljarske ulice, po ulici Ivanke Uranjek, Šlandrovem trgu, kjer bo tudi osrednji oder pri Savinovi hiši. Pot nadaljuje po ulici Savinjske čete nazaj na Hmeljarsko ulico. http://www.zkst-zalec.si/sl-SI/post/426/pustni-karneval-v-zalcu

-Istra: Karneval v Istri bo potekal v več dnevih. Razpored dogodkov si lahko ogledate na spletni strani; http://www.slovenska-istra.si/?id=10

-Pustni karneval na Viru; Pust na Viru velja za svojevrstni fenomen – malo poznan v širšem slovenskem prostoru, a zelo obiskan z okoli 100 skupinami in skoraj 20.000 obiskovalci.”Več na ; http://www.stricek.com/index2.html

–Benetke; Eden najbolj obiskanih pustnih karnevalov na svetu je beneški. Čeprav so pustno rajanje z desetinami prireditev in predstav v poldrugem desetletju raztegnili na skoraj tri tedne, se ves svet zgrne v Benetke ravno na pustno soboto in torek.

 

Tina Pečan

Hobiji

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Si tudi ti eden/ ena tistih, ki svoj čas preživi pred televizorje. Kaj če bi ta čas namenila čemu bolj koristnemu?

Spodaj ti ponujamo nekaj idej, kako lahko svoj prosti čas koristno izkoristiš.

  1. USTVARJAJ;se v tebi skriva žilica za ustvarjanje? Zakaj si nebi naredil/a sam/a? Zašij si kakšno novo obleko(majčko, torbico,ali samo olepšaj svojo peresnico …), izdelaj lonček za svinčnike…Če pa bi to rad/a počel/a v skupini se lahko udeležiš vodenim delavnicam.
  2. ŠPORT:  eden izmed najboljših načinov za preživljanje prostega časa je definitivno šport. Sam ni potrebno da je to le en, lahko si zastaviš izziv in se vsak teden preizkusiš v novem( npr. tek, tenis, badminton,košarka, nogomet, plavanje…)
  3. JEZIKOVNI TEČAJ; zakaj se nebi naučil/a kakšnega novega jezika. Znanje jezikov je dandanes zelo pomembno, tako za kariero kot za spoznavanje novih ljudi.
  4. KUHANJE: če rad/a kuhaš  ali pa bi se to rad/a naučil/a se vpiši v kakšno kuharsko delavnici. Ko boš imel/a toliko znanja, da se boš počutil/ a˝suveren/a˝, pripravi večerjo za svoje prijatelje ali družino.
  5. ZABAVA Z PRIJATELJI: se med faksom redko vidiš z svojimi prijatelji? Zakaj nebi svoj prosti čas namenil/a njim? Odpravite se v kino, na bovling, na izlet, ali pa si zabavo pričarajte kar doma.

Zagotovo pa je še cel kup stvari, ki ti bodo koristno zapolnile tvoj prosti čas=)

 

 

Tina Pečan

Kače

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Kače

Verjetno veš, da je letošnje leto po kitajskem horoskopu leto kače.Kakšna je ta žival in kaj so njene prednosti in slabosti, si lahko prebereš v naslednjem članku.

Kače  so mesojedi plazilci brez okončin , ki jih uvrščamo v podred luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam . Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov. Živijo na vseh celinah, razen  Antarktike in večine manjših otokov.

ZANIMIVOSTI O KAČAH

  • Kače znajo tako plezati po drevesih kot plavati v vodah
  • so hladnokrvne živali( ne morejo proizvajati svoje lastne toplote)
  • Vonj zaznavajo z svojim jezikom
  • so večinoma zelo kratkovidne
  • kače ne slišijo, temveč okolje zaznavajo z vibracijami in tresljaji
  • kače ne morejo jokati, vendar čutijo bolečino
  • V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so strupene 3 vrste(gad, modras in laški gad)

KAČA KOT HIŠNI LJUBLJENČEK

Kače so zanimivi hišni ljubljenci, ki pa niso primerni za vsakogar. Imajo   namreč vrsto specifičnih potreb, ki jih je potrebno zagotoviti, če želite, da   bo vaša ljubljenka zdrava in zadovoljna. Potrebujejo primeren prostor,   predvsem pa dovolj prostora, po katerem se lahko gilbjejo. Njihov življenjski   prostor mora biti primerno opremljen, ogrevan in vlažen, odvisno od vrste   kače in od njenega življenjskega prostora v naravi.

Kače je potrebno tudi hraniti, največkrat z miškami ali drugimi glodalci   in za to nima vsakdo dovolj trdnega želodca. Prav zaradi napačne prehrane pa   imajo lahko kače hude zdravstvene težave.

Preden si omisliš tega eksotičnega hišnega ljubljenca, temeljito premisli,   ali lahko živali resnično nudiš  vse,   kar potrebuje za normalno življenje. Za začetnike so običajno najbolj   primerni ameriški gož, kraljevi piton ali mlečna kača.

Tina Pečan

Tek na smučeh – rekreacija za vsakogar!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Zasnežena gozdna pot in par vitkih smuči, ki s palicama v klanec hiti – kdo je to?

Tek na smučeh ni očaral le nordijskih dežel, vztrajno nam leze pod kožo tudi na sončni strani Alp. Še nedolgo nazaj je pri nas namreč veljalo prepričanje, da je edino pravo smučanje tisto alpsko. Saj veste; slalom, veleslalom, smuk in te reči. Mar nismo Slovenci pravi smučarski narod?! Samo spomnite se vseh naših legend alpskega smučanja. Tek na smučeh pa; nekako čudne, ozke smuči, ki sploh nimajo kovinskih robnikov in še več, niti vlečnic in sedežnic pri teku ne poznajo. Kaj je torej tisto, kar napravi tek na smučeh tako zanimiv in privlačen? Pa poglejmo.

 

Enostavnost. Ne potrebujete veliko. Ko sneg pobeli okoliške travnike, si lahko nataknete klasične tekaške smuči in se odpravite na izlet. Kaj je lažjega (če predpostavimo, da želite nekaj časa preživeti aktivno)? Dostopnost. Tek na smučeh je zagotovo najcenejša smučarska disciplina. Na večini smučišč lahko na tekaških progah tečete popolnoma zastonj. Da, prav ste slišali, vozovnice ne potrebujete! Poleg tega oprema za tek ne zastari že po sezoni ali dveh in od kvalitetnega para smuči, čevljev in palic lahko pričakujete vsaj 5 let rekreativne uporabe. Učinkovitost. Tek na smučeh je športna aktivnost z največjo porabo kalorij! V najkrajšem času torej naredite največ za svoje telo. Toda verjemite nam, ko boste enkrat začeli, ne boste želeli takoj nehati! Varnost. Poškodbe pri teku na smučeh so v primerjavi z drugimi zimskimi športi prava redkost. Hitrosti so nizke, gneče na tekaških progah pa navadno ni. Trajnost. Tek na smučeh je šport za celo življenje. Ker ne obremenjuje kosti in sklepov, je primeren tudi za starejše ali za tiste, ki imajo pri običajnem teku težave zaradi preobremenitev. Raznolikost. Tečemo lahko v klasični ali drsalni (skate) tehniki. Proge za tek na smučeh najdemo ob ugodni zimi (kakršna je letos) skoraj v vsakem večjem kraju.

 

Kako začeti? Najbolje v dobri družbi in ob pomoči učitelja. Že v nekaj urah se boste naučili teči do te mere, da bo samostojna rekreacija na smučeh užitek. In kar je najpomembnejše, ni potrebno, da ste Petra Majdič ali Jakov Fak. Tek na smučeh je aktivnost primerna za vsakogar!

 

Aleksej Dolinšek

Pustne prireditve po Sloveniji

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Pust – praznik veselja, ki odganja zimo in prinaša pomlad, je povezan z maskiranjem ter številnimi spremljajočimi šegami in navadami.

Takrat se vsi veselimo, družbeni red pa se za nekaj časa obrne na glavo in vlada narobe svet. Nekdanje vaške pustne običaje so v sodobnosti nadomestili mestni karnevalski sprevodi in številni plesi v maskah. Hkrati pa številni kraji po Sloveniji nadaljujejo svoja tradicionalna pustna praznovanja. Poznate kurente, cerkljanske laufarje, drežniške pustove, prekmurskega pozvačina, kostanjeviške šelme, škoromate iz Brkinov in druge slovenske pustne like? Izkoristite pustni čas za veselje in izlet ter si oglejte katero izmed številnih pustnih povork.

 

Največje pustovanje poteka na Ptuju

Najbolj znana pustna povorka v Sloveniji je kurentovanje na Ptuju. Kurent ali korant, tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, velja za najznamenitejšo slovensko pustno masko. Z zvonjenjem in skakanjem privabljajo v deželo pomlad in prinašajo dobro letino. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka. Kurentovanje na Ptuju poteka že od leta 1960, danes ima celo mednarodne razsežnosti. Poleg kurentov si lahko ogledamo orače, ki so nekoč prinesli dobro letino, ruso, medveda, piceke, hudiča, deda in babo, cigane, vile in ploharje ter druge maske.

 

V Cerknico k Butalcem in Uršuli

Zanimivo je tudi pustovanje v Cerknici. Tu na debeli četrtek žagajo babo, sledi butalski petek s TV Čohovo z butalsko prestolnico kulture, v soboto poteka velika otroška maškarada, v nedeljo coprniški bal s tradicionalnim karnevalom, v sredo pa pogrebne svečanosti z upepelitvenim ceremonialom ob pokopu pusta. V sklopu karnevala si lahko v Cerknici ogledamo tradicionalno coprnico Uršulo, Ščuko velikanko, Butalce, maškare Bovec, zmaja z jamskimi ljudmi, Vrsno in Bilje ter podvodnega moža Jezerka in ostale cerkniške like.

 

V Cerknem so doma laufarji

Posebno in zanimivo je pustovanje imenovano Laufarija v Cerknem. Zanjo so značilni laufarji, lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki preganjajo zimo. Osrednji lik predstavlja Pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Zato je obsojen „Na smrt z botam“. Zanimivo je poslušati obsodbo v starem cerkljanskem narečju. Druge maske so še ta krastov, ta loparjev, ta žleht, ta star in ta stara, ta smrekov, ta bršljanov in marjetica, ta kožuhov, ta slamnat, ta košev, ta žakljev, gospod in gospa, ta perjev, ta pijan in ta pijana, ta divji in ta ličnat.

 

Številna pustovanja po Sloveniji

Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival z maskoto kravo. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, kjer se v preteklem letu ni poročil noben fant ali nobeno dekle, „Borovo gostüvanje“ (poroka). V Brkinih in Čičariji, v vaseh Podgrad, Javorje in Hrušici poteka pustni običaj pod imenom Škoromatija.

 

Matej Glažar

Ministrstvo za delo pripravilo predlog zakona o štipendiranju

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve je pripravilo predlog zakona o štipendiranju. Ta povzema tudirešitve predloga, ki ga je v zakonodajni postopek v okviru pobudeŠtudentske organizacije Slovenije vložilo 5000 volivk in volivcev, je povedal minister za delo Andrej Vizjak.

 

Zakonski predlog, ki so ga poslali v enomesečno javno razpravo, urejadržavne in Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, zaSlovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije Ad futura, je na novinarskikonferenci povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Vizjak.Zakonski predlog uvaja politiko štipendiranja, ki bo po njegovih besedahopredelila namen in cilje štipendij za deficitarne poklice. Te bodonamenjene tudi mladoletnim dijakom, je dejal. Po zakonu o uveljavljanjupravic iz javnih sredstev lahko namreč državno štipendijo prejmejo lepolnoletni. “Mladoletni dijaki so tako ostali brez državnih štipendij, zdajpa smo se odločili zapolniti to vrzel s štipendijami za deficitarnepoklice,” je pojasnil.

 

Po 100 evrov štipendije bodo tako po njegovih besedah podeljevalimladoletnim dijakom na tistih izobraževalnih programih, za katere bo vpolitiki štipendiranja ugotovljeno, da so deficitarni oz. da bodo lažjedobili zaposlitev.Po zakonu se bodo štipendije podeljevale le za dodiplomski študij oz. zaprvo in drugo bolonjsko stopnjo, ne pa več tudi za podiplomski študij oz.za tretjo bolonjsko stopnjo, je poudaril. Izjema so štipendije Ad futura,ki so namenjene mednarodni mobilnosti, je dejal.

 

Štipendist bo upravičen do prejemanja štipendije za obdobje kontinuiranegaizobraževanja do zaključka dodiplomskega študija. Do dodatnega letaprejemanja štipendije pa bo upravičen v primeru ponavljanja letnika zaradistarševstva, zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih oziroma socialnihokoliščin in višje sile.Poleg tega bo upravičen do dodatnega leta prejemanja štipendije zapodaljšan status študenta bodisi po prvi bodisi po drugi bolonjski stopnji.

 

V primeru prejemanja štipendije za absolventski staž bo obveznostštipendista ta, da mora do konca absolventskega staža diplomirati.Štipendist, ki konča izobraževanje pred rokom v izobraževalnem programu, bonagrajen tako, da mu bodo štipendijo izplačali v višini preostalih zneskovštipendij.

 

Štipendist lahko v določenih primerih prejme več štipendij. Tako lahkokadrovsko štipendijo prejema hkrati z vsemi štipendijami razen s štipendijoza deficitarne poklice. Štipendijo za deficitarne poklice lahko prejemahkrati z vsemi štipendijami razen s kadrovsko štipendijo, štipendijo Adfutura za študijske obiske pa lahko prejema hkrati z vsemi štipendijami.

 

Glede postopka podeljevanja štipendij je predvidena elektronska vloga, apod pogojem, da bo vzpostavljena centralna baza podatkov s področjašolstva, je dejal minister.Po predlogu bi k državni štipendiji podelili dodatek za bivanje v višini 60evrov na mesec, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov na mesec indodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov na mesec.

Islandija

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Islandija

Po mnenju nekaterih najlepša država v Evropi ali celo na svetu. Spodaj ti ponujamo nekaj osnovnih podatkov in zanimivosti te zanimive države.

OSNOVNI PODATKI:

Uradni jezik: islandščina
Glavno mesto: Reykjavík
Površina: 103.125 km²
Prebivalstvo: 290.490
Valuta: islandska krona

Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo  in Veliko  Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov. Islandija je vulkanskega nastanka. Je najredkeje poseljena Evropska država (2,7 prebivalca/km2), njenaa rodnost pa je med najvišjimi v Evropi (16 ‰).Podnebje je milo oceansko (sveža poletja in mile zime).

ZANIMIVOSTI OSLANDIJI:

–      Na Islandiji je več kot 10.000 slapov

–      Ima več kot 800 vulkanov in kar 200 med njimi je aktivnih

–      Na Islandiji je vasica, ki ima absoluten rekord v številu potresov – kar 527 jih je doživela v 24 urah

–      Islandija s pomočjo vroče vode pridela največ banan v Evropi

–      Islandija ima največji evropski ledenik Vatnajökull, z ledom debeline 1.000 m

–      Najpopularnejše žensko ime je Guðrún

–      Najpopularnejše moško ime je Jón

–      Letno ujamejo 1,7 milijonov ton rib

–      Na morju ob Islandiji živi 24 različnih vrst kitov, ki dosežejo velikost od 11 do 22 metrov

–      Vsako leto se pripelje na Reykjaviško letališče 400.000 potnikov

–      Najstarejša oseba je Sólveig Pálsdóttir stara 111 let

–      66% islandčanov uporablja internet

–      30% islandčanov je študentov

–      70% islandčanov dnevno spremlja vremensko napoved (že vedo zakaj)

–      Ceste so na Islandiji označene s številkami od 1 do 985 – večmestna je številka, slabša je cesta

–      300.000 prebivalcev ima kar 240.000 vozil, večina 4×4

–      V povprečju imajo 8 (osem) prometnih nesreč na leto, vseh žrtev dosedaj je bilo 37

–      Islandija je najdražja evropska država

–      Islandija je najvarnejša evropska država. Imeli so celo 2 kriminalni dejanji (dve kraji avta). V vodniku celo piše: “Če najdete bolj varno mesto, nam takoj sporočite.”

–      V Islandiji je ime pomembnejše kot priimek – tudi telefonski imenik je napisan po imenih

–      Priimke tvorijo iz očetovega imena in ustreznih končnic – “son” za sina in “dottir” za hčerko. Če je očetu na primer ime Peter, se bo sin pisal Peterson, hčerka pa Peterdottir.

–      Pri poroki žena obdrži svoj priimek in ne prevzame moževega

–      Kaj mora narediti človek, da ga sprejmejo in priznajo kot Islandca? Preplavati mora do otoka, istočasno v rokah nositi gorečo baklo in prepevati islandsko himno.

Tina Pečan

Rumeno zlato

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Banani pravijo tudi rumeno zlato.

NEKAJ O BANANOVCU:

Bananovec je rod  večletnih  rastlin  tropskega izvora. Steblo  ali bolj pravilno imenovno »pseudosteblo« kjer listi tvorijo rozeto ki se samodejno podpira. V vegetacijskem obdobju raste bananovec skupaj z obilico stranskih (hčerinskih) poganjkov. Stranski poganjki se odstranjujejo zaradi koncentriranja hranil v starševski rastlini. Pri vzgajanju se načrtno odbira ustrezni stranski poganjek za naslednjo rastno sezono po obliki listov in vigorju. Po videzu bananovci spominjajo na palmo

. Obstaja več sto različnih vrst bananovcev. Njihov plod je banana

KAJ VSEBUJE BANANA;

Banane so energijska bomba, ki jo velikokrat uživamo, ne da bi vedeli, da je zaradi svoje sestave dragocena pomoč pri preprečevanju številnih bolezni. Banane vsebujejo zelo malo maščob, so pa bogate z vitamini A, B1, B2, B6, C in D ter vsebujejo veliko kalija, magnezija, kalcija, fosforja, železa, joda in klora

PRI ČEM BANANE˝POMAGAJO˝:

lajša depresivna stanja
– lajša težave PMS (predmenstrualni sindrom)
– zdravi slabokrvnost
– pomaga uravnavati krvni pritisk
– izboljšuje delovanje možganov
– odpravlja zaprtje
– odpravlja mačka po prekrokani noči
– odpravlja zgago
– lajša jutranje slabosti
– lajša mesta piko komarjev (mesto pika podrgnemo z notranjo stranjo olupka)
– umirja nervozo
– pomaga pri čiru na želodcu
– uravnava temperaturo
– pomaga pri odvajanju od kajenja
– lajša stres
– znižuje nevarnost kapi
– odstranjuje bradavice
– odstranjuje trne (čez noč zalepimo olupek čez trn in encimi v banani razkrojijo kožo nad trnom in tudi trn)

 

Tina Pečan

Nas ne štipendira rada: vlada

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani samostojno, prav tako pa tudi v okviru Študentske organizacije Slovenije, že dlje časa opozarja na pomanjkljivosti slovenske štipendijske politike.

Ker so vse dosedanje vlade omenjeno problematiko vselej reševale zgolj parcialno, smo študentski predstavniki v začetku letošnjega študijskega leta pripravili svoj predlog Zakona o štipendiranju, ki po našem mnenju odpravlja temeljne slabosti trenutnega sistema in hkrati ponuja novo, celovito, enotno, sistemsko in pravično ureditev štipendiranja v Sloveniji. 20. novembra, še pred uradnim iztekom roka, smo tako v parlamentarno proceduro (skupaj z okoli 7.500 zbranimi podpisi) vložili svoj predlog Zakona o štipendiranju. Zadostno število podpisov smo zbrali že v prvem tednu, kar kaže predvsem na veliko podporo s strani študentov kot tudi širše javnosti.

Kljub vložitvi lastnega predloga pa smo 14. januarja prejeli nov predlog Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Predlog ministrstva se z našim predlogom v mnogih točkah razhaja, zato kot tak za nas študente nikakor ni sprejemljiv.

Zakaj predlog MDDSZ za študente ni sprejemljiv?

Temeljni namen štipendiranja je, da se zagotovi študentom in dijakom zadovoljiva sredstva za kritje vse večjih stroškov izobraževanja, se jih razbremeni opravljanja dela za preživetje, hkrati pa se odpravljajo posledice socialne neenakosti. Zato je ključno, da se štipendije podeljujejo za 1., 2. in 3. bolonjsko stopnjo izobraževanja. ZŠtip-1 ohranja obstoječo ureditev, po kateri (za razliko od našega predloga) do štipendij niso upravičeni študenti 3. bolonjske stopnje. Prav tako je postavljena starostna omejitev za pridobitev štipendije, kar se vsekakor ne sklada s konceptom vseživljenjskega izobraževanja, ki ga zagovarjamo.

Ena izmed pomembnih novosti, ki jih je prinašal ŠOS-ev predlog Zakona o štipendiranju, je združevanje oziroma kombiniranje štipendij. Predlog ministrstva pa tudi to v veliki meri izključuje; izključena je namreč ključna kombinacija državne in Zoisove štipendije, ki pa imata že v izhodišču popolnoma različen namen, zato se sprašujemo, zakaj po mnenju ministrstva nista kompatibilni?

V ZŠtip-1 MDDSZ-ja je navedeno, da se glede vprašanj postopka uveljavljanja državne štipendije in drugih, za omenjene štipendije relevantnih vprašanj, uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Glede na to, da so nam na pristojnem ministrstvu ob sprejetju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) nekako „obljubili“, da bodo državne štipendije v ZUPJS urejene le toliko časa, dokler ne bo sprejet nov, celovit zakon (kar ZŠtip-1 očitno ni), se zopet počutimo izigrane. Prav tako do državnih štipendij ne bodo ponovno upravičeni mladoletni dijaki, kar je bila ena izmed temeljnih zahtev v našem predlogu.

Po ZŠtip-1 je do dodatka za bivanje upravičen štipendist, katerega stalno prebivališče je od kraja izobraževanja oddaljeno več kot 30 km. V Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov je bila do sedaj ta meja postavljena na 25 km, zato sem nam zdi korektno, da tako ostane tudi v prihodnje.

Kakšen zakon hočemo študentje?

Na ministrstvu so nekatere naše kritike obstoječega sistema sicer upoštevali, vendar se pri bistvenih zahtevah ponovno razhajamo. Med drugim bi lahko izpostavili še kriterije za pridobitev Zoisove štipendije, ki v ZŠtip-1 ne iščejo nadarjenosti, in ignoranco do naših predlogov reform na področju kadrovskega štipendiranja. Dejstvo je, da v Sloveniji položaj študenta še vedno ni celovito urejen. Trenutna situacija in politična volja po spremembah sta dober povod, da se začne urejati tudi položaj slovenskih študentov, a pri tem bomo študenti trdno stali za svojimi stališči in se borili za lastne pravice. Le tako bo naš predlog Zakona o štipendiranju, podprt z več kot 7.500 podpisi, dobil študentu prijazen epilog.

Hana Šanca

Resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani

1...1.7971.7981.799...2.181Stran 1.798 od 2.181