ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na podlagi trenutnih zakonskih določil je določeno, da se pri delu preko študentske napotnice plačujeta dve obvezni zavarovanji,

in sicer zavarovanje za primer smrti in invalidnosti kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. 

Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je zakon, ki narekuje plačevanje prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V veljavo je stopil leta 1992, v praksi pa se plačevanje prispevka bolj dosledno izvaja od septembra 2002.

Pavšalni prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, pri katerih dijaki oz. študentje opravljajo delo. Po tej določbi so učenci srednjih šol oziroma študentje višjih in visokih šol pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Trenutni znesek znaša 4,53 € na realizirano napotnico, ta znesek se lahko tudi spreminja, višino prispevka določa skupščina ZZZS.

Delodajalec se lahko odloči, ali bo postopek prijave in plačila posebnega pavšalnega prispevka izvajal sam ali bo za ta postopek pooblastil študentski servis, saj ga lahko plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje se zaračuna na fakturi, izdani za opravljeno delo študenta, znesek se prenakaže na račun ZZZS-ja, hkrati pa se na ZZZS in DURS pošlje tudi oba potrebna obrazca: M1 2/b in REK 2. 

Na podlagi veljavnega zakona mora torej biti za študenta, ki opravlja študentsko delo, s strani delodajalca, pri katerem opravlja delo, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačan za vsak mesec, v katerem študent opravlja delo.

Zavarovanje za primer smrti in invalidnosti kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni

Na podlagi 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so študentski servisi dolžni plačevati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja, tj. za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Ta prispevek se plačuje enkrat letno. Prispevek se je s 1. 4. 2012 s prejšnjih 9,44 € povišal na 9,63 €. Običajno študentski servisi plačujejo ta prispevek za člana na prvo realizirano napotnico v tekočem koledarskem letu.

Sanda Gajsar

Glede na negotovo obdobje, v katerem smo se znašli, marsikdo s težavo razmišlja o prihodnosti, saj je včasih problem že shajati skozi mesec. Pa vendar je pomembno, da smo tudi mladi seznanjeni s situacijo, ki nas čaka v poznih letih.

Pokojninsko zavarovanje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sistem pokojninskega (in invalidskega) zavarovanja obsega:

–        prvi steber: obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti;

–        drugi steber: obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja in

–        tretji steber: pokojninsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov.

Prvi steber pomeni, da zaposleni plačujejo za upokojence, breme prispevkov pa si delita tako delodajalec kot zaposleni. V drugem stebru imamo obvezno dodatno zavarovanje (za poklicno upokojitev), ki ga delodajalci plačujejo za svoje zaposlene, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati, ter prostovoljno dodatno zavarovanje, ki je lahko individualno ali kolektivno. Pri individualnem zaposleni sam plačuje premijo, kolektivnega pa v okviru delodajalca plačuje vsaj 51 % zaposlenih v istem pokojninskem načrtu, premijo pa lahko plačuje delodajalec, zaposleni ali oba skupaj. Tretji steber je individualno prostovoljno zavarovanje, pri katerem gre za naložbeni sistem, in je namenjen tistim, ki želijo in zmorejo varčevati več.

Z vsako pokojninsko reformo se zaostrujejo pogoji za upokojitev, dvigujeta se starostna meja in delovna doba za upokojitev, spreminjata se osnova in obdobje za izračun pokojnin. Osebno varčevanje za starost ima danes vse večji pomen, ker se število upokojencev iz dneva v dan veča, zaradi česar obstaja bojazen znižanja pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja in posledično zmanjšane socialne varnosti v poznem življenjskem obdobju.

Če se odločimo, da bo potreben lasten vložek v boljšo prihodnost, in se namenimo individualno pokojninsko varčevati, imamo več možnosti:

–        bančne depozite (varnost, nizke zajamčene obresti – običajno do 4 %);

–        obveznice (varnost, nizki donosi – običajno do 6 %);

–        vzajemne sklade (zmerno tveganje (v odvisnosti od naložbene politike sklada), povprečni pričakovani dolgoročni donosi delniških skladov so običajno 6—12 %);

–        delnice (visoko tveganje, visoki pričakovani donosi);

–        življenjsko zavarovanje (varnost, socialna preskrbljenost v primeru smrti) in

–        vlaganje v nepremičnine (varnost).

Pokojninsko varčevanje je varčevanje na dolgi rok, zato je smiselno, da o njem razmislimo čimprej, saj na ta način v daljšem varčevalnem obdobju z manjšimi zneski privarčujemo več, kar bi nam omogočilo in zagotovilo boljše ter lažje življenje po upokojitvi.

Sanda Gajsar

Da bi se izognili nepotrebnim in visokim stroškom v primeru bolezni ali nezgode med bivanjem v tujini, si je pred odhodom v tujino potrebno priskrbeti ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Izbira tega je odvisna od tega, kam potujete. V državah Evropske unije ter nekaterih drugih evropskih državah je dovolj evropska kartica, drugje pa so potrebna komercialna zavarovanja z asistenco v tujini.

Kam z evropsko kartico?

Pravice do zdravstvenih storitev urejata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju oziroma pravnim redom EU. Pravice do zdravstvenih storitev v tujini lahko uveljavljamo med delom v tujini, službenim ali zasebnim potovanjem v tujino ali strokovnim izpopolnjevanjem in študijem v tujini.

Evropsko kartico lahko uporabljamo v državah članicah EU in EGP ter v Švici, na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Avstraliji. Za obisk Bosne in Hercegovine si je potrebno priskrbeti konvencijsko potrdilo. V Srbiji in Črni gori se je potrebno z evropsko kartico zglasiti na pristojnem uradu zdravstvenega zavarovanja v kraju začasnega bivanja, v nujnih primerih pa se lahko zglasite neposredno pri izvajalcih zdravstvene storitve, ki so del javne oziroma državne zdravstvene mreže.

Obseg uveljavljanja zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini se razlikuje glede na državo.
V državah članicah EU in EGP ter Švici so slovenske zavarovane osebe upravičene do zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori ter Avstraliji so slovenske zavarovane osebe upravičene le do nujnih zdravstvenih storitev po predpisih posamezne države.

Obe listini sta brezplačni

Naročiti ju morate vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino. Če potujete z danes na jutri se oglasite na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer vam bodo izdali certifikat, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma konvencijsko potrdilo.

Listini se izdajata za od 30 dni do največ 1 leto, glede na veljavnost obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe. Po preteku veljavnosti listine je potrebno naročiti novo. Kartico lahko naročite največ 15 dni pred iztekom veljavnosti prejšnje.

Ko potujemo izven Evrope, bodimo še bolj pozorni

Za potovanja izven omenjenih držav je priporočljivo skleniti zavarovanje z asistenco v tujini, ki jih pod različnimi imeni ponujajo vse večje zavarovalnice. Bodite pozorni na zavarovalno vsoto, nekatere zavarovalnice imajo drugačne cene glede na cono, v katero potujete, če ste npr. športnik, morate to prav tako navesti, posebne pakete imajo za skupine. Zelo podrobno preverite torej drobni tisk in primerjajte ponudbe več zavarovalnic.

Ksenija Gider

Slovenski pregovor pravi, da je v skupini moč.

Tako kot ta pregovor je resnična tudi človekova potreba po najrazličnejših oblikah povezovanja in druženja, zato je povsem jasno, da se ljudje pogosto povezujemo v različne organizacije in združenja, da bi s skupnimi močmi dosegli več.

V skupnosti ljudje lahko ugotovimo, kaj je za nas pomembno, lahko se družimo in se zabavamo, lahko naredimo kaj v skupno korist, kot skupina pa imamo tudi boljšo možnost, da se glas o (skupnih) željah in potrebah sliši bolje in dlje.

Po vzoru stanovskih združenj, torej združenj, v katera so vključeni ljudje istega poklica, stroke ali statusa, imajo tudi dijaki svojo reprezentativno organizacijo, katere člani postanejo avtomatsko s pridobitvijo statusa dijaka.

                                                                                                  
DOS

Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.

Kot izhaja iz njenega statuta (vrhovnega akta), se med drugim zavzema za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njenega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami ter tudi s študentskim delom), uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.

Kaj sploh dela DOS?

DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo.

Organiziranost DOS

DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva DOS. Da gre vse, tako kot mora, nad njimi bdi „mentor“, vodja DOS.

Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.

Skrb za dijakove pravice v okviru DOS

Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije v primeru, če menijo, da so kršene njihove pravice – če so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.

Dijaška skupnost na šoli

Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).

Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja predstavnika za predstavnika dijakov, kot enakopravna člana, v svet šole (javne poklicne oz. strokovne šole ali gimnazije), ki je organ upravljanja v ustroju vsake šole; svet šole med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

Iz vsega povedanega lahko brez dvoma potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.

Blaž Božnar

Tudi pri nas se namesto čakanja v vrsti na banki vse raje odločamo za spletno ali mobilno bančništvo. Kakšne so prednosti in slabosti enega in drugega?

Spletno bančništvo ima vse več prednosti

Plačevanje preko spleta je udobno, hitro in enostavno. Uporabniku omogoča, da s svojim denarjem upravlja kadarkoli in kjerkoli, kar lahko zelo olajša življenje. Dodatna prednost je večja sprotna preglednost nad našim bančnim poslovanjem. To banki zmanjšuje stroške poslovanja, s čimer se posledično stroški zmanjšujejo tudi uporabnikom. Preko spleta lahko ceneje plačujemo položnice in druge račune, nekatere banke omogočajo tudi plačila v tujino, zahtevamo lahko izdajo plačilnih kartic in posojilnih kartic, zaprosimo za spremembo višine limita na osebnem računu ali na plačilni kartici in še kaj.

Večja prilagodljivost, hitro opravljanje poslov, nižji stroški in dostop do svojega premoženja povsod, kjer je dostop do interneta, so glavne prednosti spletnih bančnih storitev.

Glavna ovira je še vedno varnost in bojazen pred zlorabami

Če se našega računalnika polasti vdiralec, nam lahko ukrade denar, kar se vse pogosteje dogaja tudi pri nas. V varnost še vedno lahko posežejo računalniški hekerji ali virusi, zato je potrebno poskrbeti za varno shranjevanje identifikacijskih podatkov ter redno menjavanje gesel. V zadnjih letih strokovnjaki opozarjajo predvsem na tako imenovani phishing. Gre za pojav strani, ki imajo identičen izgled kot stran vaše banke, le da podatki romajo k nepridipravom, ki tako dobijo dostop do vašega računa. Zato bodite vedno pozorni na to, da boste url naslov banke odtipkali pravilno.

Zloraba e-bančnih storitev poteka tudi s pomočjo naprednih virusov, ki se spretno izogibajo protivirusnim programom in se namestijo v sam brskalnik, kar jim omogoča, da medtem podtaknejo lastne transakcije.

Kot slabost navajajo nekateri uporabniki tudi določene pogoje glede osnovne računalniške strojne opreme.

Pravila varnega spletnega bančništva

–          Digitalno potrdilo (digitalni certifikat) shranimo na zunanjo napravo.

–          Ustvarjajmo varna gesla in jih shranimo na varno mesto, stran od računalnika.

–          Če je mogoče, ne opravljajmo bančnih storitev z računalnikom, ki ga uporablja mnogo oseb ali se ga uporablja za igranje igric in vključevanje v spletna omrežja; za opravljanje bančnih storitev uporabljajmo drugi brskalnik kot za opravljanje drugih spletnih aktivnosti.

–          Uporabimo dodatne varovalne mehanizme, ki jih nudi banka.

–          Preverjajmo varnost povezave in pravilnost url naslova, na katerega vstopamo.

–          Spremljajmo varnostna obvestila banke.

–          Nikoli ne posredujmo svojih podatkov (številka kreditne kartice ali zasebni ključ certifikata) na spletnih straneh, banka tega nikoli ne zahteva od nas.

Mobilno bančništvo

Nekatere banke ponujajo tudi mobilno bančništvo, ki je pri nas manj uveljavljeno kot spletno in je bolj ali manj na zelo osnovni ravni, predvsem pa zelo drugačno od spletnega.

Uporabnikom mobilnih telefonov skorajda ne ponuja veliko, lahko si ogledajo stanje in opravijo transakcije na računih. Poleg preverbe stanja uporabniki zaznavajo še prenakazovanje sredstev na druge račune, plačevanje položnic in sklepanje vezave depozitov. 

V prihodnosti se sicer obeta uporaba nove tehnologije plačevanja z mobilnim telefonom, ki pa je odvisna od podpore v samem telefonu. Če je bilo še pred letom dni po običajnih spletnih straneh mogoče brskati le s pametnimi telefoni, danes to zmore skoraj vsak spodoben mobilnik.

Glavna ovira za širšo uveljavitev mobilnega bančništva je še vedno varnost.

Ksenija Gider

Če ne veste kam, se  odpravite to poletje v Maribor, kjer je v okviru Evropske prestolnice kulture še vedno zelo pestro dogajanje.

Nekaj predlogov prireditev v sklopu EPK:

–          Art Stays 2012, Poletna akademija, Pogovor z umetnikoma: Ronald Moran (San Salvador) + Marlon De Azembuja (Brazilija), 2.8.2012, Ptuj

–          Umetnost Zmeraj Zmaga, vodstvo po razstavi Lepo slikarstvo je za nami,  2.8.2012, Umetnostna galerija Maribor

–          Slovenjgraško Poletje, Akrobatski duet CircoPitanga (predstava),   2.8.2012, Slovenj Gradec

–          Schengenfest, 3.8. – 5.8.2012, Vinica

–          Polenta, Mobilna plaža: Tango na plaži, 4.8.2012, Maribor, Mobilna plaža (Benetke)

–          Polenta, Alternativno zdravljenje, 5.8.2012, Maribor, Mestni park

–          Polenta, Mobilna plaža: DJ delavnica, 5.8.2012, Maribor, Mobilna plaža (Benetke)

–          Kino brez stropa, Otvoritev in projekcija kratkih filmov Filmskega kampusa, 6.8.2012, Ptujski grad

–          Polenta, Čajnataun: Presna hrana (predavanje in delavnica), 7.8.2012, Maribor, Polentina škatla (Glavni trg)

–          Polenta, Fotomuzej: foto delavnica, 8.8.2012, Maribor

–          Soboško poletje, Skupina Ruski kozaki (plesno – glasbena predstava), 10.8.2012, Murska Sobota

–          Polenta, Grafitiranje, 13.8.2012, Maribor, Podhod tržnice

–          Polenta, Čajnataun: kozmetična delavnica, 14.8.2012, Maribor,  Čajnataun (Tržnica)

–          V. Rimske igre v Termah Ptuj, 16.8. – 19.8.2012, Terme Ptuj

–          Jazzinty, Glasbene delavnice, Mojstrski tečaj jazz improvizacije (Miroslav Vitouš), 17.8.2012, Klub LokalPatriot, Novo mesto

–          Geodezični ekološki plavajoči objekt “Gepo” in izolacijski teden umetnosti, izolacijski teden, 19.8. – 25.8. 2012,  Velenje

–          40. Mednarodna likovna kolonija,Llendava 2012 – Odlivanje v bron, 20.8. – 8.9.2012, Lendava

–          Mednarodni raziskovalni tabor, 20.8. – 25.8.2012,  Velenje

–          Dnevi poezije in vina 2012 , 21.8. – 25.8.2012, različne lokacije

–          Hiša Znanosti – Center Eksperimentov, Eksperimentalna delavnica osveščanja Varujmo svoje okolje, 21.8.2012, Maribor

–          Safari tour Maribor, 21.8. – 1.9.2012,  Maribor

–          Japonski dnevi poezije in vina,   22.8. – 26.8.2012, Ptuj

–          Move to Maribor (platforma sodobnega plesa in modul dance)/NAGIB, Parkour: predavanje/performance o zgodovini plesa, 22.8.2012, Maribor

–          Terasafest, Marko Soršak – Soki: Bobnarska klinika, 23.8.2012, Ptuj

–          Front@ sodobnega plesa (festival), Umetnost in javni prostor, 24.8.2012, Murska Sobota

–          No Border Jam (festival), 24.8. – 25.8.2012,  Maribor

–          1. SloDDC Specialna klubska razstava nemških dog, 25.8.2012, Dvorec Betnava, Maribor

–          Mednarodni Relij Štajerska 2012, 25.8.2012, Maribor

–          Guernica Continuum (premiera predstave), 25.8.2012, SNG Maribor

–          Europhras 2012 (konferenca o frazeologiji posameznih jezikov), 27.8. – 31.8.2012, Univerza v Mariboru – Rektorat

–          Hiša znanosti – Center Eksperimentov, Eksperimentalna delavnica Izdelava rakete, 28.8.2012, Hiša znanosti – Center eksperimentov, Maribor

Več informacij in podrobnejši program: www.maribor2012.eu

Ko se študent prvič sooča z urnikom, so mu morda oblike podajanja znanja neznane, saj se morebiti prvič sreča z izrazi, kot so predavanje, seminar, lektorat, seminarske, laboratorijske, lektorske ali terenske vaje ipd.

Kot vidimo, so lahko posamezni predmeti sestavljeni iz več delov.

Oblike študentovega študijskega dela se odvijajo ob neposredni navzočnosti učitelja. Mednje sodijo:

• Predavanja: prisotnost in aktivno sodelovanje pri predavateljevem ustnem razlaganju v različnih oblikah (teoretično predavanje, opisovanje, pojasnjevanje, ustna razlaga kombinirana z diskusijo …), pri čemer lahko predavatelj uporablja tudi ponazarjajoča učna sredstva (PP predstavitve in ostali vizualni pripomočki)
• Vaje: prisotnost in aktivno sodelovanje na vajah, ki so načrtovane učne enote z namenom ponavljanja in utrjevanja učnih vsebin (običajno predstavljenih na predavanjih), pri tem pa je poudarek na uporabi aktivnejših metod poučevanja (diskusije ipd.)
• Seminarji: prisotnost in aktivno sodelovanje na seminarjih, ki so načrtovane učne enote z namenom spoznavanja novih, dodatnih vsebin (poleg tistih na predavanjih), pri tem pa je poudarek na uporabi aktivnejših metod poučevanja (diskusije ipd.)
• Delo v študijski skupini z učiteljem: aktivno sodelovanje študenta v manjši skupini (5–10 študentov), kjer v sodelovanju z učiteljem ponavlja in utrjuje učne vsebine za pripravo na izpite oz. na druge oblike preverjanja znanja
• Individualne konzultacije: individualni in/ali skupinski (2–6 študentov) posvet z učiteljem v zvezi  s pripravo seminarskih nalog, projektnih nalog, raziskovalnih nalog, hospitacij, terenskega dela, diplomskega dela itd.
• Terensko delo, strokovni tabori, strokovne ekskurzije: študentovo sistematično in neposredno raziskovalno in/ali praktično delo na terenu (glede na področje proučevanja), katerega rezultat ni nujno konkreten končni izdelek
• Praktično usposabljanje: študentovo učenje na podlagi konkretne izkušnje preko opazovanja, refleksije in preizkušanja abstraktnih konceptov ter generalizacij v določenih razmerah (v praksi) na delovnih mestih

Obiskovanje predavanj načeloma ni obvezno, lahko pa posamezni profesorji zahtevajo prisotnost tudi na svojih predavanjih. Seminarji in vaje so načeloma obvezni, saj je praviloma pogoj za opravljanje izpita 80-odstotna udeležba na vajah in seminarjih poleg vseh ostalih pisnih in ustnih obveznosti, ki so določene v opisu predmeta. Razmerje med predavanji, vajami, seminarji in ostalimi oblikami študija je razvidno iz študijskega načrta, ni pa možno podati splošnega razmerja, saj je način dela pri posameznem predmetu odvisen od same vsebine in tudi študentovega predznanja.

Sanda Gajsar 

Eden izmed najbolj odmevnih plesnih dogodkov v Sloveniji se ponovno vrača med nas – tokrat v še večji, še glasnejši in še bolj nori različici kot do sedaj.

ECO festival bo letos potekal že 4. leto in tako kot smo bili vajeni do sedaj, bo tudi tokrat postregel s številnimi gosti iz tako rekoč celotnega Sveta. Med vsemi izvajalci, ki se bodo predstavili v 3 dneh festivalskega dogajanja, velja vsekakor izpostaviti enega izmed najboljših producentov zadnjih 30 let, Italijana Maura Picotta, poudariti pa je potrebno, da je celoten spisek gostov zelo dolg – na njem boste zasledili velikane elektronske glasbe kot so Cristian Varela, Marco Bailey, Oscar Mulero, Gayle San in mnoge druge. To je edini slovenski elektronski dogodek, ki ponuja tako številčno zasedbo svetovno priznanih zvezd na enem mestu in event, ki so ga nekateri tuji mediji okronali kar za glavni plesni dogodek v tem delu Evrope.

Na dogodku si boste lahko ogledali tudi plesne, akrobatske in teatralne predstave profesionalnih ekip, ki vas zagotovo ne bodo pustile ravnodušne. Kot se za elektronski dogodek spodobi pa ne bodo manjkali niti mogočni svetlobni efekti in laserske predstave – organizatorji letos obljubljajo ogromno izboljšav na tem področju in spektakel, ki vas bo navdušil.

ECO festival poleg različnih prizorišč z elektronsko glasbo ponuja tudi kampiranje za vse obiskovalce, program pa poteka tako podnevi kakor tudi ponoči. Dogajanje v kampu je popestreno z raznimi športnimi in zabavnimi igrami, delavnicami, bazeni, tržnico namenjeno mladim in še mnogimi drugimi aktivnostmi. Poseben čar festivalu daje tudi sama lokacija prizorišča, katera je postavljen globoko v neokrnjeno naravo, daleč od mest in vasi.

Eno izmed bolj zahtevnih in stresnih situacij na fakulteti predstavljajo izpiti. Na koncu semestra oz. po končanih predavanjih običajno profesorji preverjajo in ocenjujejo znanje, največkrat je to z izpitom.

Lahko pa tudi v obliki kolokvijev, seminarskih nalog, seminarjev, aktivnega sodelovanja na vajah in seminarjih, s seminarskimi nalogami, s prakso ali na kak drug način oz. kombinacijo več načinov.

Izpiti in roki

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih, ki so lahko redni ali izredni. Redna izpitna obdobja so zimsko (februar), spomladansko (junij) in jesensko (september). Profesorji običajno razpišejo redne in izredne roke za opravljanje izpitov. Redni so trije, ponavadi sta dva ob koncu predavanj v juniju, eden pa je v septembru. Če se predavanja zaključijo že v prvem semestru, je rok za ta izpit razpisan že v tem izpitnem obdobju. Izredni roki pa so praviloma namenjeni izrednim študentom, tistim, ki so brez statusa ali absolventom, po dogovoru s profesorjem pa je dovoljeno opravljanje izpita tudi rednim študentom.

Izpitni roki so razpisani na spletnih straneh posamezne fakultete in na AIPS-u. Na vsak izpit se je potrebno prijaviti, običajno se na izpite prijavljamo preko interneta, lahko pa tudi s klasično (papirnato) prijavnico. Prijavljanje in odjavljanje izpitov uredijo članice z izpitnimi pravilniki. Rok za prijavo je od odvisen od fakultete, lahko od 30 dni/treh tednov pa do 5 oz. 3 dni pred izpitom. Odjava od izpita pa se tudi razlikuje med fakultetami, običajno je najkasneje en dan/24 ur oz. tri dni pred izpitom. Če se od izpita pozabimo odjaviti in se ga ne udeležimo, nas lahko doletijo sankcije, ki se razlikujejo po posameznih fakultetah (prepoved opravljanja izpita v naslednjem roku, prepoved opravljanja izpitov v naslednjih treh mesecih ipd.). 

Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni vsaj trije v študijskem letu

Izpiti so lahko ustni ali pisni, lahko pa tudi kot kombinacija obeh. Pisni izpiti lahko trajajo od ene pa največ do štirih šolskih ur. Izpiti se ocenjujejo z oceno od 1 do 10. Od 1 do 5 so nezadostne, 6 je zadostna, 7 je dobra, 8 in 9 sta prav dobri in 10 je odlična ocena. Na prejeto oceno se lahko pritožimo v treh dneh z obrazloženim ugovorom, ki ga preverja komisija, ki lahko zahteva ponovno preverjanje znanja.

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če pa se nam zdi, da je izpit krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vložimo pritožbo zoper izpitno oceno.

Za več informacij si oglejte pravilnike svojih fakultet, saj se lahko pravila med seboj tudi razlikujejo. 

Sanda Gjasar