Čeprav je vreme še vedno muhasto, smo zakorakali v poletje in pred nami so dolgi, vroči dnevi in kako naj jih izkoristimo?

Živimo v alpski deželici, ki je polna odličnih naravnih pogojev za hojo in pohodništvo, zato ne preseneča dejstvo, da se vedno več Slovencev rekreira s pohodništvom, ki je ena od bolj priljubljenih rekreacij, saj je primerna za vse starosti. Predvsem pa je hoja v hribe zdrava.
Vsak ima svoje hobije, obveznosti, a da si spočijemo od napornih študijskih dni in si naberemo nove moči za novo študijsko leto, je še kako prav, da se nadihamo svežega zraka. In ena izmed možnosti je tudi izlet v hribe. Vendar ne pretiravajte. Začnite z manjšimi vzponi in postopoma, ko pridobite kondicijo, osvajajte višje vrhove.

Nekaj osnovnih pravil preden se odpravite na pot:
• Preverite vremensko napoved.
• Na pot se odpravite zjutraj, da se izognete vročini.
• S seboj vzemite kremo z visokim zaščitnim faktorjem, da se zavarujete pred soncem, ki je v hribih močnejši.
• Ne pozabite na tekočino – vodo. Pijte med potjo, nikar ne čakajte do vrha, da ne boste dehidrirali.
• S seboj vzemite telefon.
• Hodite po označenih poteh.
• In ne pozabite na primerno obutev – planinski čevlji in na rezervna oblačila.

»Izbirajmo si cilje, ki smo jim dorasli in le postopoma izbirajte težje poti. Prav bi bilo, da se o načrtovani poti/turi pravočasno pozanimate – zdaj imate veliko nasvetov/podatkov tudi na spletu. V gore, če niste res izkušeni, ne hodite sami, poiščite si družbo, čeprav ne (pre)veliko, še najbolje je, če se pridružite izkušenejšim, takim, ki načrtovano turo poznajo. Priporočamo udeležbo na izletih, ki jih pripravljajo planinska društva, katerih član seveda velja biti.« Franci Savenc, urednik gore-ljudje.net.

Možnosti za planinske izlete je v Sloveniji ogromno. Na izbiro imate tudi veliko planinskih koč, kjer si lahko privoščite okrepitev za nadaljevanje poti ali v njih prespite. Veliko informacij boste našli na spletnih straneh: www.hribi.net, www.gore-ljudje.net, www.zaplana.net in še mnogo drugih strani, kjer boste dobili vse potrebne informacije.

Izlet – Šmarna gora
Z avtom se lahko zapeljete v Tacen in naprej ob Savi navzgor proti Pirničam. Za vasjo Vikrče pridete na križišče, kjer se levo odcepi cesta v Zgornje Pirniče, desno pa v Spodnje Pirniče. V bližini tega križišča je ob cesti parkirišče, kjer parkirate.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo proti vasi Vikrče, v katero pridemo po nekaj korakih hoje. V vasi se levo rahlo navzgor odcepi cesta proti začetku plezalne poti. Odcep s ceste je neoznačen! Po nekaj deset metrih hoje po tej cesti se levo odcepi slabša cesta, ki nas pripelje do vstopa plezalne poti. Tu nas smerokaz za zelo zahtevno pot usmeri desno navzgor. Dobro zavarovana pot nas sprva vodi po ozki soteski navzgor, nato sledi kratko zavarovano prečenje do najzahtevnejšega dela poti. Pot naprej se navpično vzpne po steni navzgor. V pomoč so nam skobe in jeklenica, ki jo lahko uporabimo za samovarovanje. Ko premagamo navpične skobe, pridemo na še zahtevnejše mesto. S pomočjo skob in jeklenice moramo preplezati krajšo previsno steno. Naprej postane pot lažja in se vzpenja skozi gozd sprva še kar strmo navzgor. Nekoliko pozneje se priključimo Westrovi poti, po kateri priporočam sestop. Pot naprej se vzpenja po z gozdom poraščenem zahodnem grebenu Grmade vse do vrha, kjer pa se nam odpre lep razgled.
Z vrha Grmade nadaljujemo po markirani poti, ki se začne spuščati skozi gozd. Po približno 15 minuta spusta pa nas pot pripelje na sedlo med Grmado in Šmarno goro, kjer se priključimo poti iz Tacna in Šmartnega pod Šmarno goro.
Nadaljujemo po cesti, s katere se kmalu odcepi peš pot na Šmarno goro. Od tu imamo do vrha dve možnosti (priporočam krožno pot). Lahko se do vrha povzpnemo po gozdni cesti, ki nas pelje mimo zvona želja in otroških igral ali pa po strmi peš poti, ki nas mimo kapelice v nekaj minutah pripelje na vrh, kjer se obe poti združita.
Vir: www.hribi.net

Mojca Buh

Če morda nekaj let nazaj nismo videli veliko mladih, ki bi si pred koncem študija ustvarilo družino, pa je povsem drugače danes. Vedno več mladih si ustvari družino že v času študija.

Iskanje primernega stanovanja ali hiše je zahtevno opravilo, ki se ga lotimo skrbno in s premislekom. Kakršno stanovanje si bomo izbrali, v takšnem bomo živeli. Primerno stanovanje za najem je mogoče najti preko malih oglasov. Najbolj ažuren vir je spletni nepremičninski oglasnik Nepremicnine.net, kjer je ponudba obširna in iskanje enostavno. Vir: slonep.net.

Čeprav ti družina, otrok spremeni življenje, pa to ne pomeni, da ne moreš naprej uspešno študirati in dokončati študija. Večji problem so finance in predvsem stanovanja. Z vprašanji o iskanju stanovanja mladih smo se obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor in sicer na Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja, kjer nam je gospa Anita Hočevar Frantar prijazno odgovorila.

Zakonodaja – Neprofitna najemna stanovanja
Anita Hočevar Frantar: »Na ministrstvu smo pristojni za zakonodajo na stanovanjskem področju. Po določbah stanovanjskega zakona so mladi in mlade družine kategorije, ki imajo prednost pri pridobivanju neprofitnih najemnih stanovanj. Neprofitna najemna stanovanja dodeljujejo občine, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije.«

Kako do neprofitnega stanovanja?
»Neprofitna stanovanja se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. Najemnina je navzgor omejena in jo določa uredba vlade. V povprečju je najvišja neprofitna najemnina (za novo stanovanje) okrog 3,5 €/m2. Žal so čakalne dobe na neprofitno najemno stanovanje, zlasti v velikih občinah, kamor sodi Ljubljana, še vedno dolge.« Anita Hočevar Frantar.

In ker so čakalne dobe dolge in mladi stanovanj ne dobijo, pa so leta 2009 uvedli subvencije – kaj to pomeni? »1. 1. 2009 so bile uvedene subvencije k tržnim najemninam. Tovrstne subvencije lahko uveljavljajo vsi, ki sicer izpolnjujejo pogoje za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, pa ga na razpisu niso uspeli pridobiti – bodisi, da je bilo stanovanje premalo ali razpisa sploh ni bilo. Subvencije so različne po regijah, in sicer od 1€/m2 pa do 4 € na m2 stanovanjske površine v ljubljanski statistični regiji.«

Mlade družine
Anita Hočevar Frantar: »Skladno z zakonom o Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi imajo mlade družine s predšolskim otrokom in pod pogojem, da je vsaj eden od staršev uspešno končal študij (na kateri koli stopnji), možnost uveljavljanja subvencije k tržni najemnini (pogoji so enaki kot pri subvencijah k tržni najemnini).«

Študentski domovi
Študentski dom je ena izmed najbolj zaželenih in najbolj priljubljenih oblik študentskih bivalnih prostorov. Do postelje v študentskem domu so upravičeni tisti študenti, katerih mesečni družinski dohodek na člana v preteklem letu ne presega cenzusa. Bivanje v študentskem domu ni brezplačno. Mesečna najemnina je odvisna od starosti in opremljenosti sob. Giblje se nekje med 38 € in 116 €, v povprečju pa znaša 64 € (podatek za Ljubljano za leto 2009). Vir: slonep.net.

Javni poziv vsako leto !!!
»Stanovanjski sklad RS vsako leto objavi javni poziv, na katerega se lahko zainteresirane mlade družine prijavijo. Na podlagi istega javnega razpisa imajo mlade družine, ki izpolnjujejo pogoje (pomemben je dohodkovni cenzus in vsaj 1 predšolski otrok, starost staršev pa ni omejena), pravico do subvencije za prvi nakup stanovanja, gradnjo stanovanjske hiše ali rekonstrukcijo. Subvencija znaša 300 € na družinskega člana letno, največ za dobo 8 let.« Anita Hočevar Frantar.

Bodite pozorni pri sklepanju pogodb
»Pri sklepanju najemnih pogodb je treba biti predvsem pozoren na pogoje najema, višino najemnine, roke plačila najemnine in drugih obratovalnih stroškov, na odpovedne razloge in na to, da pogodba dejansko vsebuje vse sestavine, ki so po stanovanjskem zakonu obvezne (91. člen). Pri nakupu stanovanja pa je treba biti pozoren na morebitne stvarne in prave napake. Pri preverjanju stanja nepremičnin lahko najbolj usposobljeno pomagajo nepremičninski posredniki. Na spletnih straneh ministrstva obstaja imenik vseh posrednikov.« Anita Hočevar Frantar.

Cene stanovanj
V prvem četrtletju 2010 se je, glede na zadnje četrtletje 2009, povprečna oglaševana cena stanovanj v Ljubljani znižala. Najbolj so se pocenila enosobna stanovanja, in sicer za 2,2 %, podražila pa so se le 5 in večsobna stanovanja. V okolici Ljubljane se je povprečna oglaševana cena stanovanj znižala za 2,5 %. Najbolj so se pocenile garsonjere (5,6 %) in dvosobna stanovanja (3,8 %), podražila pa so se enosobna stanovanja (0,3 %). Vir: slonep.net.

Mojca Buh

Paradižnik, ki se ne zmečka, identična koruzna zrna, ogromna soja … Kako privlačno! Vsaj na videz.

Poglejmo si najprej vzroke za proizvodnjo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Čeprav je razlog tudi ta, da bi proizvedli več hrane za nahraniti več ljudi, se glavni razlog skriva v dobičku proizvajalca. Ta lahko z enakim ali celo manjšim trudom proizvede več hrane. Z genskim inženiringom lahko povzročijo odpornost na herbicide, samozaščito pred škodljivci, mrazom, sušo, zmanjšanje bolezni … Opozoriti velja, da vse te spremembe koristijo izključno proizvajalcem. Čeprav je namen GSO tudi izboljšati hranilno vrednost živil, raziskave kažejo, da se večkrat lahko zgodi ravno obratno.

Kako nastane gensko spremenjen organizem?
DNK vseh živih bitij je v osnovi iz enakih gradnikov, samo njihovo zaporedje je drugačno. Sodobna genska tehnologija omogoča izolacijo posameznega gena in njegovo vgraditev v drug organizem. Gre za tvegan proces, saj ni mogoče predvideti, kako bo ciljni organizem reagiral na nov gen. Sicer pa je to jasno vsakomur s kančkom zdrave pameti, ki se zaveda dejstva, da se v naravi med seboj razmnožujejo le bitja iste vrste.

Tveganja, povezana z GSO
Najnevarnejši učinki na zdravje ljudi, ki jih povezujejo z gensko spremenjenimi živili, so odpornost na zdravila, razne alergije in neposredna toksičnost živila. Če vzgojijo koruzo, katere vsaka celica proizvaja strup za škodljivce, je ta v večjih količinah lahko strupena tudi za ljudi. Gre za GS-koruzo MON 810, do sedaj edino gensko modificirano kulturo, ki jo gojijo tudi na področju EU.
Raziskave kažejo na podvojeno število alergij v zadnjem desetletju, se pravi, odkar je proizvodnja GS-hrane postala množična. Marsikaj je še neraziskanega, a strokovnjaki opozarjajo na tvorbo novih snovi, ki jih telo ne prepozna in zato zavrne z alergijsko reakcijo. Številni ljudje so tudi alergični na beljakovine mleka, rib, jajc, soje ali oreščkov. S prenosom genov teh živil na druga živila se lahko pojavi možnost, da bo alergijske reakcije pri teh ljudeh povzročala tudi druga hrana.

Znanstveniki prav tako opozarjajo na možnost, da gensko spremenjena hrana povzroči odpornost na antibiotike, a tudi ta posledica še ni ustrezno raziskana.

GSO pa ne predstavlja tveganja samo za ljudi. V nevarnosti je pravzaprav celoten ekosistem. Nekateri gensko spremenjeni organizmi imajo sicer vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da njihova semena niso več kaljiva. A vsi ga pač nimajo, saj je enostavneje, če se rastline razmnožujejo same. Semena GSO raznaša naokrog in pomenijo nevarnost ekološkemu kmetijstvu, pa tudi grožnjo samemu ekosistemu. Rastline na primer, ki proizvajajo strup za škodljivce, so smrtonosne tudi za druge žuželke. Obstajajo pa tudi take, ki so odporne na herbicide in zato neuničljive. Po principu naravne selekcije so možnosti obstoja takih rastlin neprimerljivo boljše od naravnih.

Prodaja GS-živil v Sloveniji
V svetu je približno tretjina soje in četrtina koruze gensko spremenjena. Pogosto modificirajo tudi oljno repico, krompir in paradižnik.
GSO v Sloveniji še ne pridelujejo, jih pa uvažajo iz EU. Tako Slovenija kot EU dovoljujeta uporabo teh izdelkov v prehrambeni industriji, a mora biti to posebej označeno na deklaraciji.

Če torej ne želite uživati gensko spremenjene hrane, si pozorno preberite deklaracije. Opozoriti pa velja še na dejstvo, da proizvajalec ni dolžen opozoriti na delež GSO v izdelku, če ta v posamezni sestavini ne presega 0,9 odstotkov. Prav tako ni treba označevati hrane živalskega izvora, ki je pridobljena iz/od živali, hranjenih z GSO.

Kaja Pinter

Potujemo iz različnih razlogov, zaradi oddiha, spoznavanja novih dežel in kultur, zabave, zadnje čase pa vse raje potujemo na različne in tudi oddaljene ter eksotične destinacije,
kjer je preventivna zdravstvena zaščita še posebej pomembna, da nam bolezen ne pokvari potovanja.

Nekatera cepljenja in zaščita z zdravili so za naše državljane tudi obvezna, zato se je treba dobro seznaniti z zdravstveno zaščito, ki je potrebna za določeno deželo. Najbolj učinkovito je preventivno cepljenje za zaščito proti boleznim, ki krožijo med prebivalstvom t. i. razvijajočih se držav in za katerimi še vedno oboleva velik odstotek svetovnega prebivalstva.

S cepljenjem se priporoča začeti pet tednov pred odhodom na pot, ker nekatera cepljenja zahtevajo dva odmerka v določenem razmiku, da pridobimo zaščito pred boleznijo.

Tudi za tiste, ki se odločijo za potovanje v zadnji minuti, pravzaprav ni prepozno, da se pozanimajo, proti kateri bolezni bi se bilo vredno ali se je potrebno, glede na destinacijo, vseeno cepiti.

S cepljenjem se lahko zaščitimo pred večimi boleznimi, ki nam pretijo na poti. Predvsem se priporoča cepljenje proti hepatitisu A oz. kombinirano cepljenje proti hepatitisu A in B, virusnima zlatenicama, od katerih se hepatitis A prenaša z okuženo vodo, hrano in kontaktno – preko rok, hepatitisa B pa preko krvi. Zaščita po obeh cepljenjih je dolgotrajna, 15-20 let, če opravimo cepljenja z vsemi priporočenimi odmerki. Za daljša potovanja v razvijajoče države in izven običajnih turističnih poti priporočamo tudi cepljenje proti tifusu, ki se prenaša preko okužene hrane, vode in kontaktno. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se priporoča za naše območje in za potovanja v države Centralne in Vzhodne Evrope. Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo, tudi če ne potujemo v tujino. Zaščita drži deset let, potem je priporočljivo osvežitveno cepljenje. Cepljenje proti rumeni mrzlici je za potnike, ki potujejo v dežele, kjer obstaja ta bolezen, obvezno. Izvede se najmanj deset dni pred načrtovanim odhodom, tudi certifikat o opravljenem cepljenju začne veljati šele po desetih dneh. Proti meningokonemu meningitisu je obvezno cepljenje za tiste, ki se odpravijo na potovanje na Bližnji vzhod.

Malarija je najpomembnejša in najpogostejša tropska bolezen, ki je odgovorna za visoko obolevnost in umrljivost v endemskih področjih. Okužimo se s pikom komarja, klinični znaki malarije so različni, pogost pa je trans, mrzlica, povišana telesna temperatura in močno znojenje. Okužbo s povzročiteljem malarije preprečujemo z antimalariki v tabletah, z dobrimi repelenti – snovmi, ki preprečujejo pike komarjev in z zaščitnimi mrežami, ki preprečujejo tudi druge bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti.

Sanda Gajsar

Prihaja čas počitnic in potovanj, da pa nas na morju, v planinah, na deželi ne presenetijo poškodbe ali bolezenske težave, si je potrebno že pred odhodom na dopust pripraviti osnovno zalogo zdravil in sredstev za prvo pomoč.
Na majhne nesreče, sončne opekline, odrgnine, ranice, pike os, čebel, meduz, klopov in druge neprijetnosti ali celo bolezni moramo biti še posebej pripravljeni, kadar lekarn in zdravniške pomoči ne srečamo na vsakem vogalu, sploh pa ne v odročnejših počitniških krajih. Priporočljivo je, da s seboj vzamemo nekaj osnovnih pripomočkov, ki jih lahko kupimo v lekarnah brez recepta. Pri izbiri je treba upoštevati starost in zdravstveno stanje dopustnikov oz. popotnikov, način in trajanje potovanja ter kraj potovanja, razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicinske oskrbe.

Osnovna sredstva za prvo pomoč so:
razkužilo za rane, mazilo za rane, sterilna gaza, povoji, vodoodporni obliži, škarje, pinceta, varnostne zaponke, pinceta za klope in termometer. Poleti je sonce še posebej močno, zato potrebujemo izdelke za zaščito pred soncem s primernim zaščitnim faktorjem, izdelki za nego kože po sončenju, izdelki za lajšanje težav pri sončnih ali drugih opeklinah. Priporočljivo je imeti s sabo tudi izdelke za preprečevanje ali odpravljanje manjših zdravstvenih težav: sredstva za zaščito pred piki žuželk, izdelki za odpravljanje težav po piku, tablete proti slabosti na vožnji, zdravila proti driski, praški za nadomeščanje izgubljenih soli in zdravila proti zaprtju, zdravila proti alergijam in za ublažitev težav pri alergijah, zdravila za zniževanje povišane telesne temperature in za odpravljanje bolečin, glavobola ali zobobola in zdravila za lajšanje želodčnih težav, zdravila proti zgagi in bolečinam v želodcu, ki nastanejo zaradi nepravilne, mastne in močno začinjene hrane, virustatično mazilo proti mehurčkom na ustnicah, ki jih povzroči virus herpesa simplexa, kapljice za oko pri vnetjih ali alergijah, repelenti ali sredstva za odganjanje insektov, mazilo proti glivicam, multivitaminske tablete ali dopolnila k prehrani vzemite, če greste na daljše potovanje, kjer je prehrana enolična, obliži za žulje in kondome.

Ne smemo pa pozabiti, če uporabljamo tudi zdravila, ki jih dobimo na recept in jih moramo redno jemati. Vsa zdravila in druga sredstva, ki sodijo v počitniško lekarno, je najbolje hraniti na enem mestu, v originalni embalaži skupaj z navodili za uporabo, najbolje v posebnih torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage. Pazimo na primerno temperaturo shranjevanja zdravil, ki običajno ne sme biti višja od 25 °C . Pri vseh zdravilih pa že pri pripravi počitniške lekarne preverimo datume roka uporabnosti.

Sanda Gajsar

Prihajajo topli in vroči poletni dnevi, ki nas navdajajo z energijo in smo veliko bolj aktivni kot v hladnejših dneh, zato je zelo pomembno, da vnašamo v svoje telo zadostno količino vode in prilagodimo prehrano letnemu času.
V toplih poletnih dneh je priporočljivo jesti predvsem lahko hrano, v manjših porcijah, predvsem pa je ptreba piti velike količine vode. Polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava pomenijo rdečo nit poletne prehrane, kakovostne beljakovine pa si priskrbimo z različnim mesom na žaru, ribami in morskimi sadeži. Predvsem je treba poskrbeti za zdravo in uravnoteženo prehrano.

Sadje, zelenjava…

V vročem vremenu jejmo sezonsko sadje in zelenjavo, saj je to idealni čas, da uživamo v svežem paradižniku, bučkah, kumarah, breskvah, hruškah in lubenicah. Barvito sadje in zelenjava so zdravju zelo koristni, saj vsebujejo likopen, vitamina C in A, so odličen vir antioksidantov, idealni za malico ali dodatek v solatah, so nasitni in hkrati osvežilni zaradi visokega deleža organskih kislin. Pri zelenjavi si res lahko damo duška: paradižniki, paprike, kumare, korenje, na žaru popečeni jajčevci ali bučke (bučke so zelo okusne tudi samo na hitro blanširane v kropu), fižol in stročji fižol … Poskrbeti je treba še za dober vir beljakovin, kot so ribe in drugi morski sadeži, kakšno jajce, pa tudi piščanec ali puran na žaru tekne. K solatam lahko dodamo tudi žlico testenin ali riža, ki se lahko v večji količini pripravi tudi vnaprej in se shrani v hladilniku, vse skupaj pa je lahko zavito v pšenično ali koruzno tortiljo, ki je ravno pravšnja mera ogljikovih hidratov.

Pečena, pražena hrana in velike količine mesa niso prav dober izbor za tople dni. Mastna in težka hrana otežujeta cirkulacijo, zato je potrebno, ko se temperature začnejo dvigovati, zmanjšati uživanje težko prebavljivih jedi. Bolj priporočljiva zamenjava, ki bolj odgovarja želodcu v poletnih dneh, so ribe, koruza, mešane solate in belo meso.

Ne pozabimo tudi na ogromno tekočine. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh, moramo vnos tekočine v telo povečati. Tekočina, ki jo izgubljamo z znojenjem, vsebuje tudi sol in posamezne vitamine, najpogosteje vitamin C, da se izognemo dehidraciji, pijmo več kot ponavadi. Poleg vode lahko posežemo tudi po osvežilnih limonadah, ledenih čajih, svežih sadnih sokovih ali hladni kavi.
Tudi na počitnicah in potovanjih je potrebna pravilna prehrana. Res je, da je najbolj priročno skočiti v restavracijo s hitro prehrano in se kar najhitreje odpraviti spet na pot, vendar pa je to nekaj najslabšega. S seboj imejmo rajši kakšno jabolko, jogurt ali polnozrnati kruh. Študije kažejo, da prehranjevanje v restavracijah pripomore k pridobivanju dodatnih kilogramov, saj je tam hrana polna kalorij. Zato je bolje, da se najame apartma s kuhinjo, kjer si lahko sami pripravimo in skuhamo zdrave in uravnotežene ter vitaminsko bogate obroke.

Za konec pa vam ponujamo še nekaj trikov, s katerimi boste v živilih ohranili pomembne vitamine in minerale: Čim bolj uživajte živila takšna, kot so v naravi. Bolj kot je živilo obdelano in predelano, manj vitaminov bo preživelo v njem. Živila shranjujte v čim bolj hladnem in temnem prostoru. Med čiščenjem sadja in zelenjave odstranite le najnujnejše, saj se pod lupino skriva večina vitaminov. Živila si pripravite in narežite tik pred uživanjem. Zelenjavo (tudi solato) operite, če je le mogoče, preden jo narežete. V nasprotnem primeru boste sprali večino mineralnih snovi. Bolj priporočljivo kot navadno kuhanje je pečenje na žaru, dušenje ali kuhanje v sopari, saj boste tako ohranili minerale.

Sanda Gajsar