5. MEi:CogSci konferenca 2011, Ljubljana

Mednarodni študijski program MEi:CogSci, katerega del je Skupni interdisciplinarni drugostopenjski študijski program Kognitivna znanost, letos že petič organizira mednarodno konferenco. MEi:CogSci konferenca se bo letos odvijala v Ljubljani na Filozofski fakulteti 17. in 18. junija. Konferenco bo otvoril dekan Filozofske fakultete, prof. Valentin Bucik, otvoritvi pa bo sledilo vabljeno predavanje nevrologa prof. Zvezdana Pirtoška. Poleg prof. Zvezdana Pirtoška bodo na konferenci še štirje vabljeni predavatelji, ki bodo predstavili svoje raziskovalno delo s področja kognitivne znanosti: kognitivni biolog prof. Ludwig Huber in kognitivni nevroznanstvenik prof. Claus Lamm z Univerze na Dunaju, strokovnjak umetne inteligence prof. Igor Farkaš z Univerze v Bratislavi ter kognitivni etolog Péter Pongrácz z Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti. Glavni del konference pa bodo tvorile predstavitve raziskovalnega dela študentov mednarodnega študija Kognitivna znanost – zajemale bodo celoten spekter področji kognitivne znanosti, od raziskav čustev, do nevroloških raziskav spomina.

Vsa predavanja bodo v angleškem jeziku. Vstop je prost.
Lokacija konference: Filozofska Fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana.

VABLJENI!

Domača stran konference: program in ostale informacije
Praktične informacija za udeležence

Svetovalnica: Študij v tujini

Zdravo,
pišem vam, ker bi rad odšel v tujino za več časa. Razmišljal sem, da bi si našel delo v Londonu. Želja po odhodu je velika, a sploh ne vem, kje naj začnem, zato vas prosim za nekaj splošnih informacij. Kako je najlažje najti delo? Kaj vse moram urediti pred odhodom? Kako naj si poiščem sobo oziroma stanovanje? Koliko denarja potrebujem za življenje v Londonu?
Vnaprej hvala za odgovor.

Lepo pozdravljen,

veseli nas, da si se za nasvet obrnil na Študentsko svetovalnico. Odhod v tujino ni mačji kašelj, zato se je priporočljivo dobro pripraviti. Potrudili se bomo podati čim več uporabnih informacij.

Kako najti delo?
Preden ga začneš iskati, si pripravi življenjepis – priporočam Europass: najdeš ga v vseh evropskih jezikih na spletni strani Europass. Najbolje, da ga pospremiš z dobro prošnjo (ang. cover letter) – primere le-teh lahko najdeš na spletu.
Za iskanje dela v Londonu imaš več možnosti: lahko si ga poiščeš že pred odhodom in sicer tako, da redno spremljaš spletne portale, kjer so objavljena prosta delovna mesta. Najbolj znani so: Gumtree, Pickingjobs, Total Jobs, Caterer, Reed. Posebno za študente pa: Just jobs for students, Student Jobs 4 U, Student Part-time Jobs, Student Jobs.
Pri iskanju zaposlitve lahko poiščeš pomoč pri raznih agencijah za zaposlovanje (ang. recruiment agency), ki so specializirane za določene profile in službe. Seznam vseh tovrstnih agencij najdeš na spletnem portalu Freeindex.
Lahko pa tudi samoiniciativno začneš pošiljati svoj CV s prošnjo na podjetja, ki bi utegnila zanimati tebe in predvsem ti njih.

Kaj bi bilo dobro urediti pred odhodom?
Vize ne potrebuješ in po novem se državljanom RS ni potrebno več prijaviti na Worker Registration Scheme.
Zavarovanje: če želiš, si lahko pred odhodom naročiš evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja pri ZZZS ali pa poskrbiš za zavarovanje Coris pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Obvezno zavarovanje si lahko urediš tudi v Veliki Britaniji – prispevki so načeloma kriti iz plače. Pogoj je, da si prijavljen pri osebnem zdravniku v Veliki Britaniji.
Če nameravaš ostati v tujini več kot 3 mesece, svoj odhod prijavi na uradni enoti. Več o tem najdeš na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.

Kako pa je z birokracijo in stroški ob prihodu ter samim življenjem v Londonu?
Čim prej prijavi začasno bivališče, to lahko storiš na policijski postaji ali pa na uradu za tujce v Londonu.
Bančnega računa na svoje ime ne boš dobil kar tako, mogoče bo potrebnih več poskusov pri različnih bankah. Kar boš zagotovo potreboval za odprtje računa, je izjava delodajalca, da živiš in delaš v Londonu, in osebni dokument. Za ostala dokazila bo najbolje, da se obrneš kar na banko. Velike banke, kjer lahko poskusiš, so HSBC, Barclay's, Lloyd's, Natwest ter Santander, in še vrsta manjših.
Vse to ti lahko uredi tudi angleška agencija Britbound, ki jo v Sloveniji zastopa STA Ljubljana. Prijaviš se lahko kadar koli tekom celega leta, vsaj tri dni pred odhodom v London.
Sobo ali stanovanje si lahko poiščeš preko spleta, najbolj popularni portali so: Spareroom, Gumtree in Roommate click. Stanodajalci navadno zahtevajo varščino – lahko je v višini eno- ali večmesečne najemnine. Priporočljivo je podpisati najemniško pogodbo.
Menda je za povprečno življenje v britanski prestolnici potrebnih dobrih 1000 funtov mesečno. Več o tem si lahko prebereš na spletni strani Work gateways. Izven Londona je seveda vse ceneje.
Poleg tega računaj tudi na »začetne« stroške – ustalitev v Londonu pred prvo plačo.
Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč, sicer se lahko ponovno obrneš na nas po telefonu, e-mailu ali forumu. Veseli bomo tudi tvojega obiska v Študentski hiši SRCe na Židovski stezi 6 ali na Kersnikovi 4 v času uradnih ur.

Janja Križaj
svetovalka za študij v tujini
Zavod Študentska svetovalnica

Koristne povezave:
http://europass.cedefop.europa.eu/
http://jobsearch.about.com/od/coverletters/Cover_Letters.htm
http://www.gumtree.com/jobs
http://www.pickingjobs.com/
http://www.totaljobs.com
http://www.caterer.com
http://www.reed.co.uk
http://www.freeindex.co.uk/categories/human_resources/recruitment_agency/
http://www.zzzs.si/
https://www.nhs.uk/using-the-nhs/nhs-services/gps/how-to-register-with-a-gp-practice/
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/prijava_in_odjava_prebivalisca/zacasno_prebivalisce/
http://www.spare-room.co.uk
http://www.gumtree.com/flats-houses
https://www.roomgo.net/
http://www.workgateways.com/working-cost-of-living.html
https://novoresume.com/career-blog/cover-letter-examples

Tenis je ZAKON

Pred nekaj dnevi se je v Parizu zaključilo odprto prvenstvo Francije, drugi grand slam v vrsti »velikih štirih«, in tudi letos so bila peščena igrišča Roland Garrosa prizorišče odličnih dvobojev največjih teniških asov. Še vedno pod vtisom Federerjevega fantastičnega bekhenda in mini krilca Rusinje Sharapove razmišljam o začetkih teniške igre …

Že pred dvema tisočletjema je človeštvo poznalo igro, ki je bila nekoliko podobna današnjemu tenisu. Rimljani so igro imenovali TRIGON. Malo usnjeno žogico so napolnili s semeni fig in žogico sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi toliko časa, dokler ni končala na kamnitih tleh. Tekma je trajala 4 ure ali do rezultata 60 točk. Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. Pri nas je bil Ivan Tavčar prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče. Zgradil ga je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Tudi on sam je igral tenis in pri tem užival v njem kot v igri in športu.

Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev in gledalcev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslužku. Med številnimi mednarodnimi teniškimi turnirji so še posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije, Odprto prvenstvo Francije, Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA.

In zakaj je tenis ZAKON? Predvsem zato, ker je teniška igra zanimiva tako za najmanjše otroke od 3. leta starosti pa do najstarejših. Igra je lepa in polna presenečenj za vsakogar, ki je pripravljen vsaj eno uro tedensko nameniti čas tenisu. Najmanj, kar potrebuješ, so teniške superge in seveda primeren teniški lopar. Pri primernem teniškem loparju pa se hitro pojavi problem, kajti prodajalci v raznih večjih športnih trgovinah ponujajo vse vrste loparjev, zato je moje mnenje in nasvet sledeč, če ste začetnik, ne kupujte loparjev, dokler vas trener ne spozna in sam priporoča za vas najboljšo možno kombinacijo.
Ko imamo ustrezne superge in lopar, sledi spoznanje teniških pravil in seveda osnovnih udarcev. Forhend – za desničarje vsak udarec, ki se udari z desne strani proti levi v smeri nasprotnika (levičarji ravno nasprotno), ali ko igralec udari žogico tako, da je dlan obrnjena v smeri udarca – in bekhend – za desničarje vsak udarec, ki se udari iz leve strani proti desni v smeri nasprotnega igralca (levičarji ravno obratno), ali ko igralec udari žogico tako, da je roka, ki drži lopar, obrnjena z dlanjo k telesu.
Seveda ne smemo pri tem pozabiti še na začetni udarec, servis (service) – začetek vsake točke v tekmi.

Gledam skozi okno, sonce je. V telefonskem imeniku že iščem prvo žrtev, ki si bo z menoj izmenjala nekaj udarcev na igrišču. Čez pol ure bom v naravi, v dobri družbi aktivno preživljal prosti čas. Zato bodi ZAKON tudi ti, tako na igrišču kot tudi izven, in se nam pridruži na začetnih tečajih tenisa.

Denis Pečečnik

 

 

 

Kreativni PReblisk na Balkan

Poletnega oddiha, potovanj, sonca, zabave, poležavanja v senci in vsaj kratkega brezdelja se večina izmed nas veseli skozi vse leto.

Med napornimi predavanji, dolgimi urami učenja in zahtevnimi izpiti nam misli uhajajo na sproščujoče počitniške trenutke in preprosto uživanje, a kaj, ko se ti poletni dnevi med kopico dela zdijo tako zelo oddaljeni?

V Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS) smo se ravno zato odločili, da si letos privoščimo kratek oddih še pred pričetkom poletnega izpitnega obdobja. In ker nam je poleg ljubezni do počitnic skupna tudi navdušenost nad marketinškimi vsebinami, smo se odločili združiti odklop in kreativna izkustva. Padla je ideja o PReblisku, »strokovno-zabavni ekskurziji« izven slovenskih meja, ki bi poleg dobre družbe nudila nadgrajevanje PR in širših marketinških znanj v najbolj eminentnih tržno-komunikacijskih agencijah. Od 19. do 20. maja smo tako člani društva v družbi prijateljev pod sponzorstvom Študentske organizacije FDV (ŠO FDV) doživeli prvi, tokrat balkansko obarvan PReblisk južnih »party« prestolnic, Beograda in Zagreba.

Pomaranče New Momenta
Zgodnji jutranji odhod nam je zbistril glave in po nekajurni vožnji smo v popoldanskem času prispeli v Beograd. Najprej smo obiskali tamkajšnjo agencijo New Moment, ki si je svoj sloves v trdem oglaševalskem rivalstvu pridobila že v času Jugoslavije, predvsem po zaslugi njenega že pokojnega ustanovitelja, »kreativnega kralja Balkana«, Dragana Sakana. Ob gostoljubnem sprejemu smo vzdihovali nad čudovitim ambientom agencije in skrivnim vrtičkom za sproščanje, v katerem smo si že lahko predstavljali brainstormanje za zajtrk, malico, kosilo in sladico. Celotna agencija je namreč izdelana na ideji restavracije, na promocijskih materialih so zaposleni predstavljeni s kuharskimi pripomočki, medtem ko nudijo meni, poln slastnih idej. Obrazložili so nam ozadja njihovih najnovejših stvaritev za Unicef v sodelovanju s Pampersom, Venusom, Lenorjem in zanimivo umestitev podjetja U.S. Steel v srbsko okolje. Kako z ničnim proračunom in enodnevnim rokom izvedbe ustvariš povpraševanje po anticelulitnem izdelku? Preprosto, na centralni tržnici preko noči vse pomaranče polepiš s promocijskimi nalepkami izdelka in sprožiš manijo. Pojasnili so, da je za uspešnost kampanje nujna številčnost komunikacijskih kanalov, dobro idejo pa mediji vselej pograbijo.

Raznolikost McCann Erickson
Polni novih znanj smo ob spremstvu žgočega sonca odpeketali proti naši naslednji beograjski destinaciji, agenciji McCann Erickson, podružnici istoimenske svetovne mreže oglaševalskih agencij, ki z vsakim dejanjem upravičuje svojo slavo. Po prijaznem sprejemu so nam predstavili svoja dela, izmed katerih so najbolj izstopale kampanje za pivo Lav, lokalni MTV Cribs in bolj socialno-ozaveščevalno naravnan poskus zmanjšanja števila samomorilcev. Na videz nenavadna kombinacija, ampak ravno to dokazuje njihovo raznolikost. Sredi Beograda jim je uspelo postaviti orjaško pivsko steklenico Lav, jo odeti s pregrinjalom in šele po nekajdnevni množični radovednosti razkriti »spomenik« vseh žejnih. S tem so sprožili pravi veseljaški shod, hkrati pa zagotovili neverjetno publiciteto in prodajo. Za lokalni MTV Cribs so se podali k romski družini, kjer so iz enega tamkajšnjih prebivalcev in njegove »posesti« ustvarili zvezdo. Resne teme samomorilstva so se lotili z idejo laserja, ki je na pogosto točko samomorilcev, reko pod Čopićevim mostom, projiciral napis »Niste sami« s telefonsko številko za pomoč v stiski. Pretresljivo, a genialno in učinkovito.
Sledila je namestitev v hostlu, kjer so se pričele priprave na nepozabno balkansko noč. Napotili smo se proti Skadarliji, eni najbolj znanih beograjskih uličic, kjer smo v pristnem balkanskem vzdušju uživali v druženju in srbskih dobrotah. Nekoliko težji smo se podali na spoznavanje mestnih znamenitosti in raziskovanje nočnega življenja. Neverjetna energija mesta nas je presenečala na vsakem koraku, zato ne čudi dejstvo, da so najbolj znani žurerski prostori – splavi – vselej polno zasedeni do jutra. Naši največji strokovnjaki so noč preživeli brez spanja, čeprav smo zjutraj že zgodaj odpotovali proti naši naslednji postojanki, Zagrebu.

Zagrebška kreativna nebesa
Na tamkajšnji agenciji Bruketa & Žinić smo doživeli pravcata kreativna nebesa. Hitrostno smo vsrkavali oblikovalske ideje, zapise, fotografije, predmete in bili očarani nad namiznim nogometom, fliperjem in dovoljenem vstopu štirinožnim pasjim prijateljem. Zagotovo ena boljših možnih kombinacij zabave in dela. Po pozdravu samih direktorjev agencije, Davorja Brukete in Nikole Žinića, so nam predstavili svoja najatraktivnejša dela. Mednje spadajo predsedniška kampanja hrvaškega predsednika Iva Josipovića, oglasi nove Kraševe čokolade Čoksa in seveda t. i. Pevec, ki zaradi veselja nad stanovanjskim posojilom prepeva v najbolj ekstremnih situacijah. Navdušeni nad kreativnostjo, sproščenostjo, gostoljubnostjo in nazadnje, nad novimi poznanstvi, smo pozno popoldne krenili proti domačim logom.

Na pot ponovno novembra!
Ekskurzija je torej bila odličen primer pridobivanja novih znanj in idej, druženja in zabave. Če si podobnega sprostitveno-navdihujočega paketa zaželiš tudi ti, ti lahko prišepnem, da nov PReblisk pripravljamo že v novembru! Več o tem pa najdeš na mojpiar.com.
Kaja Kuštrin,
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Tridnevni izlet k sosedom

Ne izlet k južnim, ampak k vzhodnim sosedom, oziroma natančneje v njihovo prestolnico – Budimpešto. Mesto ob Donavi je enostavno predober izlet, da ga ne bi izkoristili.

Trije smo se z avtom odpravili tja za dve nočitvi za letošnje prvomajske praznike.

Do same Budimpešte je približno 500 km v eno smer in od tega 95 % poti po avtocesti. Vse, kar boste potrebovali, je madžarska vinjeta (elektronska, kar pomeni, da dobite samo račun in ni nič potrebno lepiti – lahko jo kupite samo za 3 dni – stane 7 €). Tudi vožnja do tja je res enostavna, saj je avtocesta res ena boljših, po kateri sem peljal – povsod ena sama velika ravnina, nobenih ovinkov ne vzponov, na koncu pa te ta avtocesta pripelje direktno v Budimpešto – praktično v sam center.

A ko prideš v center, je tam na žalost druga zgodba – niti približno ne priporočam nikomur, da se poskuša prebiti v sam center, saj je to misija nemogoče. Center je poln enosmernih cest, po sredini vozi še tramvaj in za povrh tega je promet vedno in povsod. Ko smo se poskušali prebiti do hostla, smo morali, če smo hoteli zaviti z avtom levo, narediti 3 zaporedne desne zavoje, tako da smo prišli pravokotno na prvotno smer ter jo nato prečkali … Katastrofa …

Cene
Madžari imajo še vedno svojo nacionalno valuto – madžarski forint. Zanimivo pri njihovi valuti je, da je razmerje z evrom približno enako kot je bilo s tolarjem. Evro je približno 260 forintov, tako smo si lahko predstavljali, kakšne cene bi imeli danes v tolarjih, če bi le-te še imeli. Drugače so cene enake kot pri nas – pivo je stalo približno 550 forintov oz. približno 2 €, pica nekje 6 €, golaževa juha v gostilni približno 4 € in ena izmed njihovih specialitet – nekakšen zrezek, v katerega je bil zavit gobov nadev – 12 €. Cene so tako take kot pri nas.

Hostel je bil v bistvu staro meščansko stanovanje, ki ga je upokojeni par predelal v hostel in je bil primeren svoji ceni – nič posebnega, a vsaj čist in blizu. V njem razen tretji dan dveh kitajcev ni bilo žive duše – mogoče ni bil najboljša izbira (nihče ni govoril angleško, tako da smo se sporazumevali z mojo polomljeno nemščino, ki je na ravni triletnika, ter z veliko mahanja rok), a učimo se na izkušnjah … Cena na osebo v sobi za 3 je bila 12 € na noč.

Kot ponavadi smo imeli s seboj Lonely planet (vodič), tako da smo se hitro znašli. Ker je Budimpešta precej veliko mesto, si obvezno dobite karto za javni prevoz (za 3 dni stane vozovnica za vse javne prevoze skupaj približno 12 €, kar pomeni, da se lahko neomejeno voziš s tramvajem, avtobusom in podzemno železnico).

In kaj se izplača v mestu pogledati?
– Obvezno se povzpnite na Grajski hrib, ki je enostavno iz drugega sveta – na njem boste našli Budimski grad, Ribiško utrdbo in Matijevo cerkev – vse skupaj ena lepših znamenitosti, ki jo še podkrepi res lep razgled na mesto.
– Druga zadeva je sprehod okoli parlamenta, za katerega bom rekel samo to – če bi naš parlament izgledal tako lepo, mislim da nihče ne bi niti pomislil, da bi vanj metal granitne kocke.
– Mostovi – oba dela mesta, se pravi Budim in Pešto, povezuje kar nekaj mostov, vsak zase pa je res biser arhitekture.
– Cerkev sv. Štefana – tudi če nimate radi cerkva, vam bosta veličina in eleganca stavbe vzela dih.
– Državna opera – še ena stavba v gotskem oz. novogostem stilu, katere lepo zunanjost zasenči le njena notranjost, ki je s freskami in slikami res vredna obiska.
– Trg junakov – sredi trga je 36 metrov visok kip nadangela Gabrijela, okoli njega pa so polkrožno razporejeni ogromni, preko 5 metrov visoki kipi pomebnih kraljev, borcev za svobodo in ostalih pomembnih Madžarov.
– Med obema deloma mesta pa boste našli tudi Margaretin otok, ki je s skoraj kvadratnim kilometrom površine ena izmed nabolj obljudenih rekreacijskih točk domačinov. Na njem je promet praktično prepovedan, po celem otoku pa najdete parke in zelenice, vse skupaj pa je podprto še s kar nekaj znamenitostmi, kot so vodovodni stolp, ruševine nekaj cerkva, spomeniki, …

Zvečer smo šli preverit še nočno življenje in moram reči, da se kar dogaja. Lokalno pivo je precej dobro (Dreher), domačinke so bile tudi zelo v redu in še celotna atmosfera je zelo sproščujoča. Sicer ne vem, koliko časa še, ampak tudi protikadilskega zakona še nimajo sprejetega, kar pomeni, da smo bili vsi kar dobro prekajeni.

Kot sem že dejal v uvodu – definitivno izlet, za katerega bi bil zločin, da se ga ne bi lotili.

Mitja Urbanček

Najdlje trajajoča sci fi serija

V Guinnessovi knjigi rekordov boste pod rubriko ‘Longest running science fiction program in the world' našli serijo Doctor Who. Serija s trenutno 778 deli (in se še nadaljuje) je že pred več desetletji postala kultna, a je pri nas relativno neznana. Zakaj? In kdo sploh je Doctor Who in kako to, da ga pri nas praktično ne poznamo?

Kot sci fi serija z največ zaporednimi predvajanimi sezonami je sicer nam bolj poznana StarGate SG-1 (10 sezon in trije filmi), a se Doctor Who (v slovenščini enostavno preveden kot Doktor Kdo) predvaja že od leta 1963 naprej in je neprekinjeno trajala vse do 1989, v letu 1996 so po njej naredili TV film, ponovno pa so jo začeli predvajati leta 2005. Danes tako lahko spremljamo že 6. sezono prenovljene serije.

Doctor Who je sicer britanska serija, ki jo v vseh dolgih letih predvajanja producira BBC. Serija je postala del britanske kulture, veliko popularnost pa dosega tudi v ZDA. Zanimivo pri tem je, da serijo gledajo vsi in ne samo, kot je sicer običajno za znastveno fantstiko, stereotipni najstniki oz. ‘sci fi geeki'. Serija je tako priljubljena, da je postala že kar nekajletna tradicija in da na božič v Veliki Britaniji vsakoletno predvajajo posebej za ta namen pripravljeno epizodo.

In zakaj sploh gre? Glavni junak serije je vesoljec, ki sam sebi pravi Doctor (njegovega pravega vzdevka še nikoli niso razkrili) in z različnimi sopotniki z Zemlje potuje v svojem časovnem stroju, imenovanem TARDIS (skrajšano za Time And Relative Dimension In Space), ki na zunaj izgleda kot stara angleška policijska telefonska govorilnica). Na svojih potovanjih v preteklost in prihodnost pomaga odpravljati krivice, rešuje civilizacije in se zapleta v razne dogodivščine z drugimi vesoljci oz. izvenzemeljskimi bitji ter seveda z običajnimi vesoljci. Zgodbe se dogajajo tako na drugih planetih kot tudi na Zemlji. Dostikrat se srečuje tudi z znanimi osebnostmi časa, v katerem se znajde.

Njegovi največji nasprotniki oz. antagonisti v seriji so nekakšna robotska rasa, imenovana Daleki (alegorija za naciste). Daleki so bili po mnenju bralcev revije SFX izbrani kot najboljše pošasti vseh časov in so celo premagali Goluma iz Gospodarja prstanov ali npr. Godzillo ter ostale filmske in stripovske antagoniste. Daleki so celo tako popularni, da so jih leta 1999 v Veliki Britaniji dali na znamke; beseda Dalek je svoje mesto našla tudi v Oxfordskem angleškem slovarju.

Največja prednost serije je, da je v svojih začetnih letih združevala vse potrebne elemente za dobro serijo – odlične zgodbe, izredno izvirne nizkoproračunske efekte, ki pa so ravno zaradi svoje preprostosti izgledali več kot odlično, moderno zvočno podlago (uporaba elektronske glasbe), zvočne efekte ter seveda odlične igralce. Problem, kako menjati glavne igralce, ne da bi pri tem zmotil zgodbo, so rešili tako, da se ob zamenjavi igralca Doctor enostavno ‘regenerira', saj je to lastnost rase ‘Time lordov' oz. Gospodarjev časa, katerih pripadnik je tudi Doctor.

Drugi močan adut je tudi pripovedovanje zgodb, saj je v tej seriji možno dobesedno vse, saj že sama ideja, da imamo časovni stroj in glavnega junaka, ki naravno ne more umreti, lahko ponudi več zgodb, kot so jih sposobni posneti.

Serija drži tudi rekord kot najbolj uspešna sci fi serija na svetu, saj so stripi, DVD-ji, knjige, majice in ostalo blago prinesli njenim lastnikom največ denarja. Serija ima med drugim tudi lastno revijo. Iz serije so se razvile tudi druge ‘spin off' serije, kot so Torchwood (enaka tematika, le z več drame oz. je bolj mišljena za odrasle gledalce), animirane serije (risanke) ter otroška serija The Sarah Jane adventures.

Vsekakor priporočam ogled vsem, ki vas zanima, kako izgleda serija, v kateri je možno praktično vse, hkrati pa ponuja idealno kombinacijo drame, komedije, smeha ter žalosti, vse skupaj pa je zapakirano v zelo gledljivo zadevo, ki vedno znova preseneča z briljantnimi idejami ter zapleti, ki jih nikoli ne pričakujemo.

Mitja Urbanček

Poslovna oblačila za nedirektorje (študente)

Dobili ste vaše prvo delo na banki, zavarovalnici, javni upravi oz. kjerkoli drugje, kjer so potrebna poslovna oblačila. Za uvodni razgovor ste dali nase maturantsko obleko ter ji dodali edino srajco v omari, ki vam jo je verjetno kupila mami za prejšnji rojstni dan – zveni znano?

Vašega novega šefa ste brez problema očarali in dobili službo (oz. študentsko delo), ker pa gre za delo na banki, je seveda potrebna tudi ustrezna uniforma, vam še pove vaš novi delodajalec. Kaj pa zdaj?

Ker ste pregovorno reven študent, ki nima celega premoženja, da bi ga vložil v nova oblačila, bo potrebno iti po nakupih malo drugače. In če ste seveda do zdaj kupovali le majice z motivi vaših najljubših bandov ali trenirke s tremi črtami, potem mogoče ne veste ravno najbolje, kje začeti?

Dejstvo – poslovna oblačila znajo biti precej draga, saj se recimo že samo cene običajnih srajc začnejo pri 30 € in nato seveda še veliko več.

Seveda pa obstajajo tudi trgovine, v katerih je možno dovolj kakovostna oblačila dobiti tudi za primernejše cene:

Vsekakor preverite trgovine C&A, kjer boste našli dostojno izbiro srajc, kravat, puloverjev, suknjičev, … Nekajkrat na leto imajo pripravljene tudi določene akcije, v času katerih boste dobili srajce tudi za 3 €, kar je seveda precej redko, a se običajno znižane cene gibljejo tudi pod 10 € za srajco. Znižane cene kravat so lahko tudi 5 €, kar je spet zelo ugodno. Dobra izbira so tudi določeni kompleti srajc in kravat oz. celo srajce in puloverja – tako vam bo tudi malo lažje, če še ne veste točno, katere kombinacije spadajo skupaj. Druga podobna trgovina, ki je načeloma malo dražja, a tudi kvalitetnejša, je Charles Vögele. Gre za švicarsko trgovino, ki ima tudi zelo dobro izbiro poslovnih oblačil. Občasno imajo zelo znižane cene kravat – posamezne kravate so lahko znižane tudi do 2 €. Dodatno imajo dobro izbiro poslovnih srajc, katerih cene se ponavadi gibljejo tam okoli 15 € – lahko tudi manj. Seveda pa ne smemo mimo Zare. V Zari boste dobili kvalitetnejše zadeve in cenovno seveda tudi temu primerne. A vseeno se jo splača obiskati, saj boste v času razprodaj lahko dobili zelo kvalitetne zadeve tudi po primernih cenah (osebno sem dobil ‘hlače na rob', ki so bile znižane na 25 €, kar je precej poceni za hlače, še posebej za Zarine hlače.

Seveda je takih trgovin še nekaj, a tukaj le nekateri primeri. Vedno pa se splača biti pozoren na razprodaje, saj takrat trgovine običajno praznijo zaloge in so cene tudi temu primerne. V vsakem primeru pa ne obupati takoj, ampak se bo na žalost treba sprehoditi skozi trgovino in slej kot prej najdemo tisto pravo.

Mogoče še nekaj stavkov o osnovnih pravilih oblačenja.
– Velikost srajce se meri tudi v velikosti ovratnika (predvsem pomembno, če boste zraven nosili kravato).
– Barvne kombinacije – zraven bele srajce lahko gre vsaka kravata, drugače pa naj bo pravilo, da če je srajca enobarvna, potem je lahko kravata večbarvna oz. z vzorci ali črtami, ali obratno: črtasta srajca in enobarvna kravata.
– Na začetku lahko kupujete že pripravljene komplete srajc in kravat, če ne veste točno, katera kombinacija je pravilna.
– Najbolj enostavna izbira poslovnih hlač je v sivi ali črni barvi (lahko s sivimi črtami) – s temi barvami ne boste zgrešili.
– Zavezovanje kravate – na spletnih straneh boste našli veliko videov in slik, tako da se ne bi spuščal v to, edino, kar bi rekel, je, da začnite z enostavnim vozlom (‘four in a hand' vozel) in se šele nato lotite vozlov, kot so Windsor vozel. Tako ali tako pa vaja dela mojstra …
– Čevlji – obvezno pravo usnje, saj usnje bolje diha in tudi bolj je obstojno.

Seveda pa bo, ko bo plača naraščala, naraščala tudi kvaliteta vaših oblačil, a do takrat bo potrebno nekaj iznajdljivosti in domišlije. Upam, da vam bo kaj pomagalo …

Mitja Urbanček

Imam kot študent ali kot mlada oseba pri vas kakšen popust?

Kot študentje ali mlade osebe imamo določene ugodnosti. Včasih se izplača koristiti te ugodnosti, včasih pa je bolje »poseči« po rednih akcijah, namenjenih širšemu krogu kupcev. Seveda je takrat treba imeti dovolj denarja.

Kaj nam prinaša status študenta?
Status študenta poleg pravice do zdravstvenega zavarovanja, dela preko študentskega servisa, štipendij, subvencioniranega bivanja, subvencionirane prehrane, študentskih vozovnic za vlak ali avtobus, otroškega dodatka, preživnine, družinske pokojnine do 26. leta starosti in prevoza prinaša tudi razne popuste in ugodnosti.
S statusom študenta lahko koristimo npr. brezplačno pravno pomoč, dodatno nezgodno zavarovanje, različne tečaje in izpite, tečaje tujih jezikov, popuste pri članarinah in vozniškem dovoljenju. Veliko popustov se navezuje na preživljanje prostega časa, za različne športne aktivnosti (npr. za smučanje, plezanje, planinarjenje, ekstremne športe, plavanje, kolesarjenje, ples, vstopnine za bazen, kopanje, razvajanje v termah in lepotnih in kozmetičnih salonih), pri nakupu različnih vstopnic in vstopnin za različne kulturne in glasbene prireditve, kino vstopnice itd. Študentje so deležni popustov pri različnih članarinah, npr. v knjižnicah, na razne revije in časopise, ceneje lahko fotokopirajo ali tiskajo. Posebne ugodnosti imajo tudi v bankah, kjer nudijo študentom ugodnejše poslovalne pogoje, študentske kredite in limite. Popuste ponujajo tudi različne trgovine. Treba se je le pozanimati, kakšne popuste in ugodnosti ponujajo in kakšni so pogoji.

Raziskave in analize dejanskega stanja
Po raziskavah, v katerih so povprašali trgovce, ali ponujajo popuste in ugodnosti za študente ali mlade osebe, se je izkazalo, da je popustov manj, kot bi pričakovali. Predvsem trgovci večinoma ponujajo že kakšne druge popuste ali ugodnosti, ki niso vezani na status ali starost. Gre za akcije, katerih namen je količinski dvig prodaje, ki so časovno omejene. Če takrat študent nima denarja, ostane brez, saj pozneje do ugodnosti ni več upravičen. Priporoča se stalno spremljanje akcij trgovcev.

In kako dokazujemo status?
Starost dokazujemo seveda z veljavnim osebnim dokumentom. Ponekod prodajalci že sami ocenijo starost in dokumenta niti ne zahtevajo. Status študenta za uveljavljanje takšnih in drugačnih popustov in študentskih ugodnosti pa izkazujemo z veljavno študentsko izkaznico, indeksom, v katerem so podatki o vpisu, ali pa s potrdilom o vpisu.

Ksenija Gider

Znižane cene ali zavajanje potrošnikov

Trgovci v boju za kupce ponujajo številne popuste, ugodnosti in akcije.
Nore cene in visoki odstotki znižanj pa kar kličejo k vprašanju, ali so to res dejanski popusti na stare, visoke oz. višje cene ali trgovci le zavajajo potrošnike s t. i. nizkimi cenami, da bi le-ti pri njih porabili čim več denarja.

Previdno!
Če na trgovinski polici piše, da je nek izdelek znižan tudi do deset odstotkov in je cenejši kot običajno, bo večina kupcev temu slepo verjela, saj običajno ne grejo preverjati, če to res drži. Nizke cene so dovolj velika spodbuda, da kupci preprosto verjamejo trgovcem na besedo in mislijo, da če je na letaku, prospektu ali izložbi zapisano, da je cena znižana, potem se izdelek zagotovo splača kupiti. Vprašanje pa je, ali so kupci s tem zavedeni, ali so cene tudi dejansko znižane. V kolikor kupci že sami ne spremljajo, ali gre res za akcijske cene, pa so trgovci pod nadzorom tržnih inšpektorjev, ki preverjajo, ali so popusti res takšni, kot so obljubljeni na velikih plakatih, nalepljenih na izložbo, in ali so akcijske cene dejansko nižje od običajnih.

Inšpekcija
Tržni inšpektorat, ki v času sezonskih razprodaj poostreno nadzoruje zavajanje v zvezi s ceno oz. popusti, pa prav tako obravnava prijave potrošnikov, ki lahko prijavijo vsako zavajanje cen, njihovega izračuna, navidezno znižanje ali cenovne prednosti, ki se izkažejo za nepošteno poslovno prakso. Če pa so tovrstne kršitve razkrite, pa morajo trgovci plačati visoko denarno kazen.

Za zavajanje potrošnika gre zlasti v primerih oglaševanja, kjer z nejasnim sporočilom, pretiravanjem in podobno vsebino trgovci izkoriščajo potrošnikovo neizkušenost in neznanje, oglaševalci pa s tem pritegnejo kupce in si krepijo dobiček. Tudi če namen oglaševalca oz. trgovca ni zavajanje, je dovolj, da oglas spodbudi napačne vtise pri potrošniku, kar lahko vpliva na njegovo nakupovanje.

###okvir###

Napačne in neresnične informacije, ki bi utegnile zavajati potrošnika, se največkrat izkažejo pri oglaševanju v prodajalnah ali na oglasnih letakih:

• popusti na izdelke, ki niso bili nikoli v prodaji po višjih cenah;
• obljubljen 70-odstotni popust, dejansko pa se nudijo popusti od 20 do 70 %;
• oglaševani popusti na vse izdelke, ampak to ne velja za popolnoma vse izdelke, ki jih prodajalec nudi;
• akcija 1 + 1 = 3, vendar ni navedeno, da gre za tri enake izdelke;
• popust se obračuna na blagajni, nikjer ni navedeno, za kakšen odstotek znižanj gre;
• super cena, nore cene, ugodni nakupi, dejansko kupec ni seznanjen, za kakšne ugodnosti gre.

###okvir###

Takšne in podobne oglaševalske poteze sprva pritegnejo kupce, a gre v omenjenih primerih za zavajanje potrošnikov, saj trgovci z nejasnimi podatki zapeljujejo potrošnike in ne podajajo pravilnih oz. natančnih informacij glede popustov in akcijskih cen, zato je potrebno biti pred nakupom izdelkov v akcijah še posebej pozoren in previden.

Sanda Gajsar

Popusti na vlakih

Slovenske železnice nudijo mladim, ki radi potujejo z vlakom, posebne popuste. Obstajajo pa tudi posebne cene ali ponudbe vozovnic, ki so namenjene vsem generacijam in so včasih še cenejše. Pred načrtovanjem poti se zato obrnite na železniške informacije.

Popusti za potovanja po Sloveniji
Zanimiva je ponudba Abonent plus – trimesečna vozovnica za ceno ene. Z junijsko šolsko mesečno vozovnico lahko potujete z vlaki kar dva meseca brezplačno.
Posebnih popustov boste deležni, če potujete kot skupina. Pri potovanju 6 in več oseb SŽ omogočajo 20-odstotni popust. Pri skupini vsaj 15 oseb velja enemu članu skupine brezplačen prevoz. Skupine mladih pa imajo celo 30-odstotni popust.
Pripravili so posebne cene za potovanja na drugi konec Ljubljane in v okolico. Za le 2,10 EUR se lahko neomejeno vozite med postajami v ljubljanskem železniškem vozlišču. Mestna dnevna oziroma mesečna vozovnica veljata za neomejeno število voženj med postajami oziroma postajališči v ljubljanskem železniškem vozlišču.

Potovanja v tujino
Mladi do 20 let lahko potujejo z vlakom v Avstrijo, na Hrvaško in v Srbijo s kar 70-odstotnim popustom.
Če želite obiskati več držav, bo morda zanimiv InterRail. To je evropska vozovnica za vlak, primerna za vse starosti in vse letne čase. Ponudba velja tudi za potovanje s pomorsko družbo Attica Group, ki vozi na relaciji med Italijo in Grčijo. Ločimo več vrst vozovnic, kot so InterRail Global Pass (vozovnice veljajo za potovanje po progah vseh članic ponudbe), fleksi vozovnice (veljajo 5 potovalnih dni v 10 dneh oziroma 10 potovalnih dni v 22-dnevnem obdobju veljavnosti vozovnice), kontinuirane vozovnice (veljajo neprekinjeno 22 dni ali 1 mesec), InterRail One Country Pass (velja za potovanje po progah izbrane države). Vozovnica InterRail Global Pass ne velja v državi bivanja potnika. Za potovanje na območju države bivanja lahko za potovanje od odhodne postaje do mejne izstopne postaje domicilne železnice kupimo enosmerno ali povratno vozovnico s popustom.
Po ponudbi City Star International lahko z eno vozovnico potuje do pet potnikov. Prvi plača polno ceno, vsak dodatni potnik pa potuje s 50-odstotnim popustom, otroci s 75-odstotnim popustom ali celo brezplačno. Vozovnica je namenjena za potovanje iz Slovenije v Nemčijo, Avstrijo, na Češko, Slovaško, Hrvaško, v Srbijo, Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Pogoj je, da se potovanje ob vrnitvi začne v nedeljo ali pozneje. Za potovanje v Avstrijo lahko vozovnice po ponudbi City Star kupimo najpozneje 3 dni pred potovanjem.
Popust lahko uveljavljate tudi z izkaznico RailPlus, ki nudi 25 odstotkov popusta vsem generacijam.
Občasno imajo SŽ tudi posebne vozovnice po nizkih cenah, npr. 15 EUR. Vozovnice lahko kupite dva meseca pred potovanjem. Število vozovnic po posebnih nizkocenovnih ponudbah Smart, Spar in Special je omejeno.

Ksenija Gider