Matic Užmah

IT teacher and her students using laptop during computer class in high school.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Novoizvoljeni člani študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Mariboru so na seji za svojega novega predsednika izvolili 24-letnega Matica Užmaha, študenta fakultete za gradbeništvo. Podpredsednica študentskega zbora je postala Špela Lipošek.
Kako bi sam sebe predstavil? Kdo si?
Študent četrtega letnika Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ljubitelj filmske umetnosti in dobre glasbe, humorja in potovanj, že nekaj let je moje mesto Maribor, vendar pa pravi Celjan nikoli ne pozabi, kje je bil rojen. Vzornikov vsekakor ne iščem v slovenski politiki, o aktualni problematiki pa vedno rad spremljam komentarje Slavoja Žižka in Jonasa.

Kaj ti pomeni izvolitev?
Želja po kandidaturi za mesto člana Študentskega zbora ŠOUM se mi zdi logična posledica, če pogledam svoje udejstvovanje v obštudijskih zadevah ter kasneje delo na Oddelku za univerzitetno politiko in izobraževanje. Moje udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti sega v leto 2007, ko sem začel s pomočjo pri projektih Društva študentov FG, ko smo organizirali pilotski projekt na naši članici, strokovno ekskurzijo na Univerzo Columbia v New Yorku. Verjetno je bila to prva domina v vrsti do člana Študentskega zbora ŠOUM.

Kaj je tvojo glavno vodilo?
Kruha in iger … Šala. Če se odpraviš na pot do nekega cilja in ustavljaš, da bi kamenjal vsakega psa, ki te oblaja, do cilja ne boš nikoli prišel.

Kakšno je po tvojem mnenju stanje v našem prostoru za študente?
Za slovenske študente, kakor tudi za slovensko gospodarstvo, bo prihodnje leto prelomno. Soočamo se s težavami na področju štipendiranja, šolnin, študentske napotnice so nekateri mladi forumi strank že pokopali, očitki padajo tudi na ministra Golobiča, da ni socialnega dialoga s študenti, saj smo študenti mnenja, da skupina Sveta Vlade RS za študentska vprašanja sploh ne deluje. Stanje študentov tako ni v zavidljivem položaju, nakar kaže tudi podpora ŠOS pri nedavnih protestih delavcev na Prešernovem trgu v Ljubljani. Če se vrnem še na področje šolnin, kjer je zagovarjati stališče študentov, da je javno visoko šolstvo kakovostno in dostopno vsem socialnim skupinam študentov, da je to naložba v prihodnost in nikakor ne nepotreben strošek vlade. Vsekakor nasprotujemo vsakršnemu enostranskemu uvajanju šolnin, kar bi lahko omejilo dostopnost do študija vsem socialnim skupinam. Kriza pa vsekakor ne sme biti vedno izgovor, da se najprej krči sredstva pri delavcih in študentih.

Kaj pa gospodarska kriza in odpuščanja, bodo tudi na študente vplivala?
Gospodarska kriza vpliva na uspehe naših študentov posredno in neposredno. Če ima študent oba starša zaposlena v enem izmed slovenskih podjetjih, kjer situacija ta trenutek ni ravno obetajoča ali pa, če sta ravno zaradi gospodarske krize ravno sedaj izgubila delo in prihodek, je študent poleg študija primoran še delati preko že »pokopane« študentske napotnice. V zadnjih mesecih pa smo priča tudi drastičnemu poslabšanju stanja na področju študentskega dela, saj zaradi bistveno zmanjšane ponudbe del preko študentskega servisa ugotavljamo, da je vse več študentov v položaju, ko morajo razmišljati, če si študij sploh lahko privoščijo. Iz tega in temu podobnih zaskrbljujočih razlogov pa izhaja tudi strah pred napovedanimi spremembami na tem področju, ki nakazujejo poglabljanje družbenega elitizma, saj bodo omejile in onemogočile delo in dohodek prav tistim študentom, ki ga najbolj potrebujejo.

Pred nami so božični in novoletni prazniki, ali imaš voščilo za naše bralce?
Predvsem strpnosti in ljubezni do sočloveka.

Načrti …
S predsednikom ŠOUM Žigo Schmidtom ter celotnim predsedstvom imam kot predsednik zbora odlične odnose, lahko bi rekel vzorne, kar pa je seveda potrebno za uresničitev skupnih ciljev, ki smo si jih zadali z mandatom. Pravice študentov, ki so povezane s študijem na Univerzi v Mariboru, so zapisane v Zakonu o visokem šolstvu, Zakonu o skupnosti študentov, Statutu Univerze v Mariboru in njemu podrejenimi akti, kot na primer na novo sprejetem Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Zavedam se, da študentje svoje pravice in dolžnosti premalo poznajo, zato si bom o teh prizadeval obveščati študente preko projektov vseh oddelkov na ŠOUM. Kot sem že povedal, bodo največje težave pri štipendijski politiki ter študentskem delu, vendar menim, da imamo v Mariboru odlično ekipo, ki bo sposobna voditi študente v prelomnem letu 2010.

Mojca Buh

 

Anketa o obdarovanju

Blurred motion of people walking along the corridor in big library
Foto: AnnaStills iz iStock

Čarobni čas praznikov je pred nami in njim veselje, radosti. To je čas, ko naš korak za trenutek ali dva ustavimo in si vzamemo čas za najbližje. In to je čas obdarovanja.

Nika Joger, 20 let, Pedagoška fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo za rojstne dneve in enkrat v decembrskem prazničnem času – večinoma za Miklavževo – ter če je kdaj kakšna posebna priložnost, kakšni osebni dosežki, življenjske prelomnice ali kaj podobnega. Darilo ponavadi izbiram glede na moje finančne zmožnosti in prijateljeve interese, če pa ravno dobim dobro idejo in je izvedljiva, se tudi sama lotim izdelovanja. Zdi se mi pomembno, da prijatelj ve, da prihaja darilo iz srca, da je res namenjeno njemu in da mu s tem poklanjam malo pozornosti in mu povem, da mi nekaj pomeni. Darilo je najboljše, če je nekaj, kar si ta oseba sama želi, pa veš, da si sama tega ne bo privoščila.

Nataša Pirnat, 23 let, Filozofska fakulteta
Obdarujemo se s prijatelji in sorodniki za večje praznike in rojstne dneve. Darilo mi pomeni majhno pozornost, ki jo izraziš svojemu bližnjemu. Ta naj bi bila majhna in pa koristna, izbiram jih tako, da najprej poizvem, kaj obdarovanec potrebuje. Nisem pristaš velikih in dragih daril, saj je veliko bolj pomemben namen kot velikost.

Katra Kržišnik, 22 let, Filozofska fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo za božič in rojstni dan. Darilo je neka pozornost, da se spomniš na prijatelja ob nekem dogodku. Všeč so mi darila, ki imajo nek pomen, po drugi strani pa, da so koristna oziroma uporabna, npr. meni čokolada z lešniki veliko več pomeni kot pa drag mobitel.

Marjetka Barborič, 18 let, Filozofska fakulteta
Med prijatelji se obdarujemo ponavadi za Miklavža. Jaz ponavadi poskušam dati darilo, ki je uporabno, zraven napišem kašno misel in seveda darila ni brez čokolade. Najbolj me razveseli čisto majhna stvar in seveda, če je ta od človeka, ki mi nekaj pomeni.

Anja Cipot, 23 let, Filozofska fakulteta
Bližajoče praznike naravnost obožujem. Eden izmed razlogov je tudi obdarovanje. Sem tak človek, da se zelo veselim majhnih pozornosti in tudi sama rada obdarujem druge. Sicer nisem pristaš dragih daril, so mi pa všeč manjše praktične pozornosti, kot na primer šalčka, kozmetika za nego telesa, kak medvedek ali kakšen “kič” in še veliko podobnih praktičnih stvari bi se našlo. Sama darila izbiram zelo skrbno, čeprav samo kako malenkost. Pri izbiri daril se mi zdi predvsem pomembno, da osebo, za katero darilo kupuješ, dobro poznaš in na podlagi tega izbereš nekaj, kar veš, da ji bo všeč. Zato zelo dobro spremljam pogovore s prijatelji in mogoče se mi ravno takrat utrne kaka dobra ideja za nakup darila. S prijatelji se obdarujemo ravno za božične praznike, ampak res z majhnimi pozornostmi in za rojstne dneve.

Sabina Raztresen, 24 let, Fakulteta za organizacijske vede
Obdarujemo se samo z nekaterimi prijatelji. Predvsem ob rojstnih dnevih. Izbiram darila, ki so mi všeč in jih bodo prijatelji veseli. Poskušam izbrati kaj v zvezi z njihovim hobijem ali nekaj takega, za kar vem, da si želijo. Darila sem vedno vesela. Obdarovanje mi hkrati pomeni neko potrditev resničnega prijateljstva. Po mojem mnenju je najboljše, da je darilo majhno, mogoče včasih šaljiivo, srčkano, najbolj pomembno pa je, da je iz srca :), skratka neka pozornost, s katero pokažeš, da imaš osebo rad in bi jo pogrešal, če ne bi bila s tabo na poti življenja.

Mojca Buh

 

Mladinska politika

Od 2. do 4. decembra 2009 se je na nacionalnem mladinskem seminarju Mladinskega sveta Slovenije v prijetnem okolju Otočca zbralo 80 mladih iz vse Slovenije.
Aktivno so pripravljali predloge sprememb trenutne ureditve mladinske politike in mladinske dejavnosti v Sloveniji. Preko poteka celotnega demokratičnega procesa – od pripravljanja predlogov do razpravljanja, argumentiranja in glasovanja o predlogih – so v obliki simulacije parlamentarnega odločanja sprejeli smernice, za katere menijo, da so v namen zagotavljanja ustrezne udeležbe mladih kot pomembnega partnerja v sooblikovanju družbe nujne za delovanje slovenskega prostora.

Na seminarju je na ta način nastala Resolucija o aktivnem, reaktivnem in kreativnem sodelovanju mladih v soustvarjanju družbene realnosti, ki so jo mladi zadnji dan seminarja najprej predstavili dr. Igorju Lukšiču, ministru za šolstvo in šport, nato pa še Lojzetu Peterletu in Romani Jordan Cizelj, evropskima poslancema, ter Dejanu Levaniču, poslancu Državnega zbora Republike Slovenije.

Mladi so torej ponovno dokazali, da so ključen segment družbe, ki nikakor ne sme biti izpuščen iz procesov odločanja, še posebej na področjih, ki jih neposredno zadevajo. Nacionalni mladinski seminar Aktivni-reaktivni-kreativni se je kot tak iztekel zelo uspešno, zaradi česar Mladinski svet Slovenije podobne aktivnosti načrtuje tudi v prihodnje.

Mlade mamice

Prejšnji teden se je zaključil razpis Kluba študentov Kranj za materialno pomoč za študentske družine Mlade mamice. Pogoje razpisa je izpolnjevalo 42 študentskih družin z 49 otroki, ki jih bo v torek, 22. decembra, razveselil Božiček.

Letošnji projekt glede na prejšnja leta ponuja nekaj novosti: v času božično-novoletnih praznikov, 22. decembra ob 17h, bo mlade starše in njihove malčke v prostorih Mestne občine Kranj razveselila igrica z novoletno tematiko, obiskal in obdaril pa jih bo tudi Božiček. Januarja se bo pričela serija izobraževalnih predavanj in okroglih miz na temo starševstva, ki bo za sprejete na razpis brezplačna, sklepna prireditev Mladih mamic pa bo potekala ob materinskem dnevu, 25. marca prihodnje leto.

 

 

Velik problem učenja v mesecu decembru!

Čaka nas mesec, v katerem je za večino študentov študij na drugem mestu. Kljub temu pa ne smemo zanemariti šolskih obveznosti, ki nam jih naložijo profesorji.
V mesecu decembru vse učence čakajo zadnji kolokviji, nekatere pa celo izpiti. Vendar pa imajo študenti velike težave, da se osredotočijo na študij. Kot vsi vemo, je mesec december tako imenovan mesec zabav. Razne zabave potekajo tako med tednom kot tudi med vikendom. Ob vseh zabavah pa se večina mora tudi posvečati domačim, saj so v decembru tudi prazniki, med katerimi se vsa družina zbere in seveda tudi študentom to ni oproščeno. Ob vseh teh zabavah in raznih drugih obveznostih imajo študentje problem z razporejanjem njihovega časa za učenje. Zato večina študentov v tem mesecu ne študira toliko, kot bi se lahko oziroma bi se morali.

Ko se pogovarjamo z raznimi študenti, nam v enem glasu zatrdijo, da imajo v šoli največje težave v mesecu decembru. To obdobje, ko se ne učimo, seveda poskušamo nadoknaditi po novoletnih počitnicah. Po novem letu pa večino kaj kmalu čaka tudi izpitno prvo izpitno obdobje, ki pa je še bolj pomemben v primerjavi z raznimi kolokviji.

Zato študenti ne morejo ravno mirno preživeti tega najbolj živahnega meseca v letu in se morajo že vnaprej pripravljati na izpite.

Tisti, ki se tega zavedajo, ponavadi nimajo večjih težav v izpitnih obdobjih. Ostali, ki pa se ne zavedajo in se v veselem decembru ne udeležujejo predavanj ter vaj, pa jih po novem letu čaka veliko dela. Kajti nadoknaditi en mesec predavanj ter vaj, je zelo težko in tega se zavedajo tudi profesorji, ko nas kar pogosto opozarjajo na to!

Novo leto se nam približuje. Ali si bomo zadali kakšne novoletne zaobljube, ki jih bomo poskušali uresničiti v novem letu? Vsak študent ima seveda svoje želje. Vendar vsi študentje pa si bomo seveda zadali enoten cilj in ta je, da bi seveda dokončali oziroma končali letnik, katerega opravljamo. To pa seveda niso edine zaobljube, ki si jih bomo zadali. Med najbolj pogostimi so seveda izguba telesne teže, opustitev kajenja, zmanjšanje pitja alkoholnih pijač in tako dalje. Vendar vprašanje pa je, ali bomo te novoletne zaobljube izpolnili.

Veliko nas je, ki si zadamo nek cilj za bolj optimistično novo leto, vendar pa se po novem letu to ne zgodi, saj nas želja po nasprotnem bolj privlači. Prav zaradi tega pa si nekateri ljudje ne zadajo nobene novoletne zaobljube, ampak poskušajo priti do želenega cilja brez zaobljub.

Gašper Kržišnik

 

Smučaj najceneje z Zdravo zabavo!

Prihaja čas veselja in zabave na snegu. Že veš, na katerem izmed številnih smučišč doma in po svetu boš sproščal energijo in preživljal prijetne urice s prijatelji? V nadaljevanju ti ponujamo nekaj idej po najcenejših študentskih cenah.
Smučišče na Krvavcu spada med najbolje urejena smučišča v Sloveniji. Od Ljubljane je smučišče oddaljeno 25 km. Obiskovalci se lahko v 10 minutah s kabinsko žičnico pripeljejo iz doline v visokogorje na nadmorsko višino 1500 m. Smučarjem in deskarjem je na razpolago 106 ha belih površin in 35 km urejenih prog. V dodatno ponudbo spadajo poligon za skoke, fun park za snowboardarje, proga za vožnjo po neteptanem snegu ter proga za vožnjo po grbinah. Več na http://www.rtc-krvavec.si.

Smučišče Rogla je 130 km oddaljeno od Ljubljane. Ima 25 km smučarskih prog, kjer je treba premagati višinsko razliko 43 metrov na progah za začetnike in 359 m na najdaljši stezi, dolgi 1,3 km. Urejena je tudi steza za tek na smučeh. Vse proge so v lažji in srednji kategoriji, ena pa je uvrščena tudi v FIS-kategorijo. Po prijetni dnevni smuki si lahko privoščimo tudi nočno smuko ali pa razvajanje v bližnjih termah. Več na www.rogla.si.

Še eno simpatično smučišče, ki se ponaša z dnevno in nočno smuko, je Stari vrh, ki se nahaja v Škofjeloškem hribovju. Je samo 40 km iz Ljubljane. Smučišče ni ravno veliko, se pa ponaša z novo šestsedežnico, sicer pa na smučišču delujejo še štiri vlečnice in tekoči trak. Smučarji lahko uživajo na 55 ha prog na višini med 580 in 1.210 m nad morjem. Na smučišču deluje tudi snowboard park, smuka v celem snegu in nočna smuka. Več na www.starivrh.si.

In tujina?
Mokrine ali bolj znano kot Nassfeld
je smučišče na avstrijsko-italijanski meji, ki leži na višini od 610 do 2.020 m. Od Ljubljane je oddaljeno cca. 140 km. Njihova gondola Millennium Express je najdaljša gondola v Alpah, ki naredi 6 km dolg vzpon in 1.309 metrov višinske razlike v 17 minutah, smučarji pa se lahko spustijo po skoraj 8 km dolgi progi. Smučišče ima 110 km naravno in umetno zasneženih prog. Deskarjem je namenjen park s skakalnicami. Več na www.skipasstravel.si.

Osojščica ali Gerlitzen se nahaja na višini od 500 do 1.911 m. Ima 52 km prog in je zelo priljubljeno pri slovenskih smučarjih in deskarjih, saj se nahaja samo 100 km iz Ljubljane, le streljaj od Beljaka (Villach).
Svete Višarje v italijanskem Trbižu se ponašajo s progami za alpsko smučanje v skupni dolžini 25 km, za smučarski tek pa 60 km. Najdaljša proga je dolga 4 km. Na smučišču je pred nekaj leti začela obratovati nova smučarska proga najvišje težavnostne stopnje, ki je dolga 1,2 km, višinska razlika med njenim vrhom in njenim vznožjem pa je 300 m.

Katschberg ima smučarske proge v skupni dolžini 70 km na nadmorski višini od 1.066 do kar 2.220 m. Smučarji se lahko odločijo tudi za nočno smuko in sankanje ter nočno drsališče. Kakovostni tereni obstajajo tudi za poznavalce pojmov, kot so half pipe, high jump, pro jump in slide, oziroma za deskarje na snegu.
Smučišče Tromeja (Arnoldstein) je od Kranjske Gore oddaljeno 20 min vožnje in se nahaja na nadmorski višini od 680 do 1.600 m. Je prijetno družinsko smučišče, primerno tako za dobre smučarje kot tudi začetnike, še posebej za otroke.

Turracher Hoehe se nahaja na nadmorski višini med 1.400 in 2.205 metrov. Srednje zahtevne smučarske proge se razprostirajo na dolžini 38 km, ponujajo tudi nočno smuko, šolo smučanja za odrasle in otroke. Destinacija se ponaša z odlično pripravljenimi in različno zahtevnimi progami za tek na smučeh.
Kot lahko vidiš, je idej kam smučat to zimo veliko. Sedaj se pa samo še fizično pripravi, da ne bo kakšna poškodba pokvarila zimskih načrtov. Saj veš, dobra sezona se ne začne s snegom, ampak že veliko prej v telovadnici, fitnesu ali preprosto doma.

 

Prihaja TRIBUNA!

”Po enajstih letih molka spet kričimo!” se glasi geslo, s katerim ekipa novega študentskega medija Tribuna napoveduje izid prve številke. Po dobrem desetletju zatišja se bo Tribuna na novo ”rodila” v torek, 15. decembra 2009, ob 19.00 v Menzi pri kori
Rojstvo Tribune bo zaznamovala okrogla miza z naslovom Po enajstih letih molka spet kričimo! (ob 19.00), na kateri bodo sodelovali Lev Kreft, Sandra Bašić Hrvatin, Mladen Dolar, Tomaž Zaniuk, Mojca Pajnik, Anej Korsika in Aljaž Vindiš. Debato bo povezoval Seku Mady Conde.
Okrogli mizi bo (po 21.00) sledil glasbeni program, kjer bodo nastopili primorski rimoklepač Valterap in ljubljanski povratniki Cancel, potem pa bodo do zgodnjih jutranjih ur stiskali gumbe ter vrteli plošče DJ Kantriman, Haris Pilton in w.g. in DJ Bakto.
Jernej Štromajer, predsednik ŠOU v Ljubljani: »Študentski časopis Tribuna je v preteklosti predstavljal pomemben kritičen glas študentov v družbi, saj se ni dotikal le študentskih vprašanj, ampak tudi širših družbenih vprašanj. Prav zato si prizadevamo ta neodvisen študentski medij obuditi. Ob tem je treba poudariti, da bo Tribuna uredniško v celoti neodvisen časopis in ne bo predstavljal nikakršnega medijskega trobila ŠOU v Ljubljani. Glede na cilje, ki si jih je ekipa nove Tribune zastavila, verjamemo, da se bo ta študentski medij lahko postavil ob bok znameniti Tribuni, ki je izhajala v preteklosti. Naj se torej revolucija prične …«

Časopis Tribuna je študentski medij z dolgo, bogato in pestro zgodovino. Izhajati je začel v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja, vse do leta 1998. Tribuna nikoli ni bila časopis, ki bi ga lahko preoblikovali v kakšno širšo obliko (tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu), saj se je vseskozi spreminjala. Njena vsebina je variirala vse od klasičnih novinarskih prispevkov, temeljitega pregleda študentskega dogajanja po svetu, do teoretskih (družboslovnih in filozofskih) prispevkov. Posebej od 60. let dalje je predstavljala izredno kritično noto, pogoste ironizacije in odkrite konfrontacije s takratno jugoslovansko oblastjo. Tako je bilo kar nekaj izvodov Tribune cenzuriranih in zaplenjenih. Posebej pomembno vlogo je odigrala od konca 60. let dalje do 80. let, ko je ob še nekaterih drugih slovenskih publikacijah postala glasnik in medij prebujajoče civilne družbe. V Tribuni so pisali in urednikovali mnogi danes ugledni (ali pa niti ne) politiki, intelektualci, celo gospodarstveniki, med njimi Mladen Dolar, Lev Kreft, Darko Štrajn, Marcel Štefančič, Igor Žagar, Igor Lukšič, Rastko Močnik, Slavoj Žižek, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel … Prav tako je bila Tribuna močna tudi v oblikovnem smislu, še posebej, ko jo je oblikoval Kostja Gatnik.

Zima = čas za bolezen?

Zima je čas, ko je možnost, da zbolite, glede na preostali del leta precej povečana, vseeno pa to ni neka imanentna usoda, proti kateri se ne bi dalo ničesar storiti. V pričujočem prispevku si bomo ogledali nekaj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje možnosti

Zdravniki ugotavljajo, morda za nekatere presenetljivo, da je eden izmed najpomembnejših dejavnikov osebno zadovoljstvo. Skrb za telo in dušo na vseh ravneh naj bi bistveno pripomogla k trdnemu zdravju, saj odnos do sebe močno vpliva na naš imunski sistem.

Če je imunski sistem oslabljen, se naša možnost za obolenje namreč zelo poveča. Torej – potrudite se ustvariti čim bolj harmonične odnose z ljudmi, ki vas obdajajo – partnerjem, sošolci, družino in ostalimi. Trudite se čim prej zgladiti nastale konflikte, če se le da, pa jih kar preprečite.
Harmoničen odnos pa morate vzpostaviti tudi s sabo – za to obstaja več različnih načinov, za katere pa je najbolje, da se dopolnjujejo in tako vzajemno učinkujejo. Gradite svojo samozavest po korakih, upajte si in verjemite vase. Po trdem delu si privoščite zasluženi odmor – nagrajujte se za trud.
V fazi gradnje samozavesti in celovite osebnosti je pomembno tudi, da znate iskreno pohvaliti tudi druge, če vidite, da se trudijo, naučiti pa se morate na drugi strani tudi sprejeti pohvalo brez vsakega sramu. Če vas tovrstna vprašanja bolj zanimajo, pobrskajte med literaturo o čustveni inteligenci in o samozavesti, katere je na voljo obilo.

Imunskemu sistemu na drugi strani lahko pomagate z uživanjem ustreznih prehranskih dodatkov in naravnih zdravil, ki ga krepijo. Vse to pa naj bo le dopolnilo ustrezni prehrani, ki naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin in vlaknin, pijte pa tudi veliko vode. Piti je treba tudi, če še ne čutite žeje – takrat ko jo, ste že kar resno dehidrirani.

Aktivnost!

Zelo pomembna je tudi zmerna športna aktivnost, ki jo morate gojiti celo leto. Poudarek je na zmernem – pretiravanje glede športnega udejstvovanja namreč škoduje v obe smeri – pretirana neaktivnost kot tudi nezdravo pretiravanje vam ne koristita. Šport vam mora biti v zadovoljstvo in sprostitev, napolniti vas mora z novo energijo in vas pripraviti na nove izzive. Pojdite na sprehod na svež zrak v naravo, nadihajte se! Seveda je vse to še prijetneje v dobri družbi.
Izjemno je pomembno tudi, da se bolni športne aktivnosti ne lotevate, zlasti če imate vročino. Stara športna modrost, vzeta iz prakse, sicer pravi, da naj prehlad za trening ne bi bil ovira – če je posameznik malo načet, naj bi mu športna aktivnost bodisi pomagala k čim prejšnji ozdravitvi ali pa ga položila v posteljo (v obeh primerih pa proces pospeši).
Tej športni modrosti navkljub pa večina zdravnikov vadbo v primeru močnejšega prehlada odsvetuje.
Na mestu je tudi higiena – na rokah prenašamo veliko število bacilov in ostalih nevšečnosti, zato se priporoča, da si jih čim večkrat dnevno umijete z milom in to temeljito. Dobra so (kot dopolnitev) tudi razkužila, ki so v času nove pandemične gripe postala zelo popularna.
Pomembno je tudi, da se izogibate slabo prezračenih krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi – posebej so zdravniki izpostavili kinodvorane, kamor zahaja veliko število ljudi in samo prinaša najrazličnejšo bolezensko ‘prtljago’.

Primerna topla obleka naj bo pozimi vaš stalni spremljevalec. Ta naj vsebuje šal, rokavice, puloverje, debelejšo bundo in podobno. Obleko prilagajajte temperaturi, saj ta pozimi včasih že tekom dneva zelo niha.
Upoštevanje vsega naštetega sicer ne more izničiti možnosti obolenja, jo pa precej zmanjša!

Blaž Božnar

 

Študijsko posojilo po novem tudi za študij v Sloveniji

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je v petek na spletnih straneh www.sklad-kadri.si in v uradnem listu objavil spremembo javnega razpisa študijskih posojil, ki jih lahko kandidati po novem pridobijo ne le za študij v tujini, ampak tudi za štud

Kandidati za posojilo se lahko prijavijo na skladov razpis v vrednosti 1,25 milijona evrov do 2. julija 2010 oz. do porabe sredstev. Skladova posojila so izjemno ugodna, saj se v skladu z razpisom podeljujejo brez stroškov odobritve v višini od 4.000 do 21.000 evrov s fiksno letno obrestno mero 4,9 odstotka, po zaključku študija pa imajo kreditojemalci možnost enoletnega odloga vračanja, dodajajo s sklada.

Preverite na http://www.sklad-kadri.si!

Biti ali ne biti!

Beograjski internetni turistični informator, kot sklop umetnosti in najnovejših informacijskih tehnologij, vam v vsakem trenutku omogoča hitrost vizualizacije.
S klikom na objekte na umetniški sliki, lahko pridobite kopico koristnih informacij. Z združenjem mesta Beograd, interneta in turizma, je mesto pridobilo na promociji turizma, hkrati pa so avtorji omogočili predvsem izobraževanje. Za nameček je vsak obiskovalec lahko tudi sooblikovalec strani s koristnimi informacijami. BITI ali ne BITI na strani http://www.biti.rs/ predstavlja združenje, ki skupaj promovira srbsko prestolnico. Obiščite stran in postanite del BITI!

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.