AKCIJA super samo za oči!

Tokrat nas je zanimalo, kaj menite o akcijah in ali denar zapravljate na akcijah. Kaj takrat kupujete?

Urša Pungartnik, 25 let

Akcije se mi zdijo dobre takrat, ko imam namen nekaj kupiti – kakšno večjo stvar – in ko to opazim ravno takrat v letaku ali pa včasih kar v trgovini, ko pridem do izdelka. Drugače se pa ne oziram nanje. Ne zaupam, da je prej bila cena izdelka res tako visoka, kot to napišejo potem, ko je znižana … Pa zdi se mi tudi, da te akcije prisilijo v to, da greš po znižane izdelke v trgovino, potem pa kupiš še kup drugih stvari, ki jih primarno ne potrebuješ. Letaki in reklame te silijo v to, da venomer nekaj potrebuješ, ker je »ravno« tako znižano. Potem si pa kupim novo mleko za telo, starega imam še polovico in ga zamenjam z novim, starega pa se ne pritaknem več in tako po nekaj mesecih tava v smeti. Pa se vprašam, če sem res toliko profitirala? Akcije upoštevam torej le takrat, ko nekaj res rabim, ali pa mi je všeč takrat, ko grem v trgovino po moje najljubše mleko za telo in vidim, da je znižano, in to je to. Vsa ta obsesija z akcijami mi gre na živce, ker je to včasih zame velika manipulacija s strani trgovinskih koncernov.

Nataša Dobršek, 24 let
Vedno več kupujem na akcijah. Če je “nujno” pa takrat, ko kaj potrebujem. Na akcijah kupujem vse, od oblačil in obutve pa vse do igrač, hrano, … Po navadi si oblačila in obutev ogledam in jih kupim potem, ko je akcija. Super je, da se lahko prihrani kakšen evro. Večinoma je na akcijah res ceneje in se izplačajo.

Andreja Božič, 25 let
Večinoma kupujem stvari, ko jih potrebujem. Še posebno pri hrani ne moreš čakati, da bo določena akcija. Je pa res, da ko grem v trgovino, pogosto pogledam, če je kje kaj ceneje. Ko so akcije, kupujem večinoma obleke ali obutev. Pa tudi ostale stvari, če zasledim kje v kakšni reklami, da bo določen artikel, ki me zanima, v akciji. Če gre za kakšen večji nakup in je nanj napovedano znižanje, počakam, drugače pa po navadi kupim, ko potrebujem. Menim, da potrošniki, četudi je akcija na določene artikle, še vedno plačamo polno ceno. Sploh če pogledamo v različnih trgovinah, ko se zbirajo točke ali pike in potem kupujemo izdelke tudi do 70 % ceneje. Tudi za tiste točke in pike moraš nabrati določeno vsoto. Sem mnenja, da je napis AKCIJA super samo za oči.

Alenka Omulec, 24 let
Na akcijah kupujem občasno, predvsem takrat, ko so razprodaje tekstila, grem obvezno pogledat. Se mi zdi, da lahko res dobiš stvari ceneje. Res pa je, da akcij ne čakam, kupim, ko potrebujem, akcije pa izkoristim kot dodatno priložnost, da si priskrbim kaj lepšega. Kar se tiče živil, pa izdelek v akciji kupim, če se mi zdi, da ga potrebujem; če je že v akciji, si rečem, o zakaj pa ne. Kakšen privarčevan evro ni nikoli preveč, ker je tako že vse tako drago. Nikoli ne čakam, da bo nekaj v akciji, kupim, ko potrebujem. Akcije pa niso nujno cenejše. Včasih se mi zdi, da je posezonska razprodaja, pa je v akciji minimalno število artiklov ali pa ni več ustreznih številk. Včasih pa samo trgovine napihnejo, da pritegnejo kupce.

Maja Žogan, 25 let
Kupujem na akcijah, vsaj večino časa. Pregledam letake, ki pridejo na dom, si zapišem kdaj, kje in potem grem v nabavo. Ponavadi kupujem v akciji plenice, osvežilne robčke, praške, mehčalce, tudi jogurte in kar pač je še v akciji. Določene stvari se res izplača kupovati, ko so v akciji.

Anja Špital, 24 let
Kupujem v akcijah in priznam, kupim tudi tisto, česar ne potrebujem tako nujno! Kupujem pa tudi takrat, ko stvar potrebujem. Odvisno za kakšno stvar gre. Hrano kupujem pretežno, ko vidim, da je kaj v akciji … Bolj vredne stvari (pohištvo, bela tehnika, elektronika, …) pa ponavadi v akciji. Če kaj potrebujem in vidim, da se približuje akcija, seveda počakam! Akcije so zelo “zvite”. Večkrat je tako, da je nek izdelek v določeni trgovini znižan, v drugi trgovini pa je redna cena nižja! Biti moraš zelo previden.

Barbara Ivančič, 26 let
V akcijah kupujem, kupujem pa tudi, ko ni akcij. Kupimo ali prehrambene izdelke ali pijačo, zdaj ko sem mamica, pa kupujem plenice, mleko, oblačila, skratka vse, kar majhen otrok potrebuje. O akcijah pa tako – nekatere trgovine cene res znižajo, spet druge pa te akcije izkoriščajo. Je pa dober občutek, ko kupiš kakšno stvar v akciji in nekaj prihraniš.

Mojca Buh

Študij v vročih poletnih dneh

Bliža se vedno lepše in bolj toplo vreme, obenem pa tudi čas izpitov. Za nekatere zelo stresno obdobje pred zasluženimi poletnimi počitnicami. Nekateri pravijo, da je to zelo mučno obdobje, saj namesto, da bi že uživali na plaži in ob dobri pijači, preživijo večino časa za knjigami. Vendar se tudi to na koncu izplača.

Pred učenjem za izpit si postavite cilje, ki si jih želite doseči ob koncu učenja. Razmišljajte o tem, kaj vse boste lahko počeli potem, ko bodo vsi izpiti za vami. Sprva morate prepričati sami sebe, da je snov, ki se jo morate naučiti, zanimiva in pomembna za vas. Seveda si vzemite dovolj časa, da boste snov lažje predelali in da ne boste pod pritiskom, da se vam kam mudi.

Motivacijo za študij morate najti sami. Nobeden vas ne more prisiliti v učenje, tako da je vse odvisno od vas, kaj si želite z opravljenim izpitom doseči. Postaviti si morate cilj, ki ga želite doseči. Za dosežen cilj pa si privoščite tudi primerno nagrado.

Nekateri študentje pravijo, da motivacijo za študij najdejo šele, ko se umirijo in najdejo prostor, kjer jih nič ne ovira. Glavno oviro pri učenju povzročata predvsem Facebook in Gmail, pa tudi ostale spletne strani. Tudi glasba in ljudje okoli. Zato je primeren kraj za učenje knjižnica, v kateri ljudje zasledujejo isti cilj, naučiti se določeno snov. To mnoge prepriča in spodbudi k učenju. Knjižnice pa znajo biti v izpitnem obdobju polne in natrpane.

Vsak mora sam ugotoviti, kakšno okolje za učenje mu ustreza in kakšne so njegove prioritete. Ali si želi le opraviti izpit ali želi od tega kaj odnesti, si želi dobro oceno, … Vendar je dejstvo, da nas po uspešno opravljenih izpitih čakajo zaslužene počitnice.

Ne pozabite pa, da med izpitnim obdobjem spite vsaj 8 ur, se zdravo in uravnoteženo prehranjujete in se vsaj malo gibate. To bo spodbudilo vaše možgane, da bodo lažje absorbirali nove zaloge snovi in znanja, ki ga potrebujete za uspešno opravljen izpit.

Alja Purg

Danes grem pa s kolesom: BicikeLJ

Ljubljančani in obiskovalci naše prestolnice se od maja letos lahko vozijo po mestu z novimi kolesi, ki si jih lahko izposodijo v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ. Gre za praktično rešitev prevoza na delo, hiter opravek v mestu ali pa celo zmenek v mestu. Tovrsten sistem izposoje koles z možnostjo vrnitve kolesa na katerikoli točki v mestu, znotraj sistema seveda, je v tujini že uveljavljen, pri nas pa si lahko na ta način izposodimo kolesa od maja letos.
Če izberemo kolo namesto avtobusa ali osebnega avtomobila, s tem varujemo okolje in zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. Pa še razgibamo se.

Do kolesa le v nekaj sekundah
Izposoja koles je možna na 30 avtomatskih postajah na širšem območju središča Ljubljane. Postaje so opremljene s terminali, na katerih so na voljo informacije o prostih kolesih in lokacijah ostalih terminalov. Skupno je na voljo 300 koles. Na postajališčih so za kolesa postavljena stojala. Njihovo število je odvisno od pogostosti uporabe koles na vsakem posameznem postajališču. Kolesa so na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu. Izposoja pomeni najhitrejši in najcenejši prevoz v središču mesta. Ker postaje med seboj niso oddaljene več kot 300 do 500 metrov, so kolesa lahko in hitro dostopna.
Sistem je tudi preprost za uporabo. Omogoča izposojo in vrnitev kolesa v le nekaj sekundah. Sistem omogoča, da lahko kolo uporabimo za celotno potovanje ali pa za povezovanje različnih oblik prevoza. Njegov namen je olajšati vsakdanje življenje, saj omogoča uporabo različnih oblik prevoza v skladu z vremenskimi razmerami oziroma delovnim časom.
Za izposojo se prijaviš na terminalu s kartico Urbana in PIN kodo. S pomočjo menija izbereš eno izmed prostih koles. Pritisneš na gumb in kolo se odklene. Ob vračilu kolesa se sliši zvočni signal, na stojalu pa zasveti lučka, kar potrjuje pravilno priklenitev in vračilo kolesa.
Na ogrodje kolesa je pritrjena ključavnica za zaklepanje krmila, ki je namenjena zaklepanju kolesa med krajšimi postanki. V primeru daljšega postanka kolo zapelješ do najbližjega postajališča in ga prikleneš na stojalo. Za nadaljevanje vožnje si lahko izbereš katerokoli prosto kolo.

Najem koles za različno časovno obdobje
Ker je izposoja do ene ure zastonj, je namenjena predvsem za krajše vožnje po mestu. Možno pa si je že po 5 minutah od vrnitve kolesa izposoditi novega. Izposoja kolesa je možna za največ 24 ur. S prijavo preko spletne strani sistema BicikeLJ je možna tudi tedenska izposoja. S pomočjo kartice Urbana pa je možna tudi celoletna izposoja. Ob prijavi je potrebno predložiti pooblastilo za prenos 350 EUR varščine, ki vam jo odtegnejo v primeru poškodbe, vračila kolesa po izteku 24 ur ali izginotja kolesa.
Info točka sistema se nahaja na Prešernovem trgu, kjer se lahko podrobneje seznanimo z delovanjem sistema.

Varna in udobna kolesa
Kolesa so namenjena širšemu krogu ljudi. Primerna so za oba spola. Imajo preprost sistem za nastavitev višine sedeža, prostorno košaro spredaj ter pokrov za zaščito oblačil pred zatikanjem in umazanijo na zadnjem verižniku. Za varnost so opremljena z vedno prižgano sprednjo in zadnjo lučjo, sprednjimi in zadnjimi zavorami, vgrajenimi v pesta, širokim krmilom za boljšo stabilnost in napravo za zaklepanje z vgrajenim ključem.
Kolesa niso zasnovana kot komercialna in so kot taka namenjena izključno izposoji brez dodatne opreme. Zato si ni mogoče izposoditi otroških sedežev in druge dodatne opreme.

Pa še cene:
• prva ura: brezplačno
• druga ura: 1 EUR
• tretja ura: 2 EUR
• vsaka nadaljnja ura: 4 EUR

Več informacij: http://www.bicikelj.si/
Potek registracije in aktivacije: http://www.youtube.com/watch?v=boByGJS4FD4

Ksenija Gider

Pazite na dehidracijo

Dehidracija ali izsušitev telesa pomeni pomanjkanje vode in elektrolitov v telesu. Največkrat se pojavi kot posledica driske, bruhanja, čezmernega potenja ali premajhnega vnosa tekočine. Za normalno delovanje organizma je pomembno preprečevanje le-te, še preden se pojavi. Z izgubljanjem telesnih tekočin nam namreč hitro upadajo telesne sposobnosti. Upoštevati je treba dejstvo, da v poletnih mesecih skozi pore izgubimo tudi do 2,5 litra tekočine na dan. Ker telo gradi okoli 70 % vode, moramo za njegovo delovanje izgubljeno tekočino nadomestiti.

Močan vpliv na številne fiziološke procese v telesu
Najhitreje se dehidracija pojavi v vročih klimatskih pogojih z relativno visoko vlažnostjo. Lahko pa se pojavi tudi pozimi ali v vodi. Pripelje lahko do vročinskega udara oziroma prekomernega segretja telesa. Potenje je eden izmed mehanizmov uravnavanja telesne temperature. Brez tekočine ni potenja in s tem hlajenja telesa. Znaki dehidracije so suha usta, huda žeja, malo ali nič urina, ki je obarvan temno, pospešen srčni utrip in dihanje, vrtoglavica, omotičnost in zmedenost.

Posledice
Močna dehidracija povzroča slabost, bruhanje in drisko, kar stanje še dodatno poslabša, saj pride do dodatnega izgubljanja tekočine iz telesa. Vpliva pa tudi na delovanje telesa po aktivnosti. Otežuje absorbcijo tekočin iz črevesja, zato nadomeščanje izgubljene tekočine traja dlje. Močna dehidracija zmanjšuje mentalne sposobnosti, kar vpliva na koordinacijo, ocenjevanje položaja, to pa vodi do poškodb. Pri veliki izgubi tekočine (driska, bruhanje, pretirano potenje) je potrebno piti veliko vode in nadomestiti soli, glukozo in elektrolite z mešanico soli in glukoze za rehidracijo. Pri hudih primerih dehidracije je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Koliko tekočine je poleti dovolj
Splošno priporočilo pravi, da mora zdrav, povprečno telesno aktiven človek dnevno popiti 30 mililitrov tekočine na kilogram telesne teže. Če se ukvarja s težkim fizičnim delom ali je zelo športno aktiven, bi moral k priporočeni količini dodati še nekaj decilitrov tekočine. Najboljši pokazatelj, ali popijemo dovolj tekočine, je urin. Temnejša barva pomeni, da je skoncentriran in pijemo premalo.
Ker pa s potenjem ne izgubljamo samo vode, je treba poleti nadomeščati tudi elektrolite in sicer tako, da pojemo kaj slanega ali popijemo napitek za nadomeščanje elektrolitov.
Najboljša je seveda voda, ki je lahko navadna iz pipe ali pa mineralna. Poleg vode je priporočljivo uživati še limonado brez sladkorja, vodni kefir, zeliščno vodo z meto ali meliso, sok iz citrusov itd.

Ksenija Gider

 

Ko je bonus izkoriščen

Ko razmišljamo o prepisu in ponavljanju, česa se moramo zavedati, kje so bistvene razlike med enim ali drugim?

Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica, pravno svetovanje, nam je povedal, da prepis in ponavljanje določa Zakon o visokem šolstvu v 66. členu. Ta člen navaja: »Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji.« Pri tem:
• se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
• lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
• se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
• lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. (…)

Moje možnosti so …
»Vsak študent ima v času svojega študija možnost do dveh rednih vpisov v prvi letnik (v smislu prepisa oz. zamenjave študija) ALI pa enega rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja. Ko študent ta ”bonus” izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa ”pavziranje”,« pravi Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica. Pri tem poudarja, da je razlika med enim in drugim v tem, da pri ponavljanju študent ostane vpisan na istem študijskem programu v istem letniku, v katerega je že bil vpisan, medtem ko gre pri spremembi študijskega programa za tako imenovani prepis, pri katerem se študent izpiše iz starega študijskega programa in se vpiše v novega, prepisanega.

Če ste izkoristili že obe možnosti rednega vpisa, potem vam preostane, kot je že povedal Jurij Švajncer, še izredni študij ali pavziranje letnika. Izredni študij je izenačen z rednim študijem (če si zaposlen ali iskalec zaposlitve, ne moreš koristiti pravic iz statusa študenta), medtem ko pavzirati pomeni biti vpisan na fakulteto, a brez statusa študenta. Kar pomeni, da v času pavziranja ne moreš koristiti pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, kar je tudi bistvena razlika v primerjavi s ponavljanjem. Poleg tega pa si moraš v času pavziranja plačevati obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje sam, izgubiš pa tudi pravico do subvencioniranega bivanja, pravico do subvencionirane prehrane in pravico do dela preko študentskega servisa.

»Za katero možnost se odloči študent, je odvisno od vsakega posameznega primera, saj ni splošnih pravil. Navadno gre pri prepisu za to, da se študent ne najde v študijskem programu, s katerega se prepisuje oz., preprosto povedano, ugotovi, da “to ni to”, da ne želi tega početi v življenju itd. Pri ponavljanju pa gre za to, da študent ni uspel opraviti obveznosti za vpis v višji letnik, a to ne pomeni nujno, da mu ta študijski program ni všeč. Glede na to, da na njem vztraja, je verjetno ravno obratno,« Jurij Švajncer, Zavod Študentska svetovalnica, pravno svetovanje.

Mojca Buh

Ali nas turistične agencije zavajajo?

Vsak dan slišimo za nove tehnološke napredke in vedno več stvari lahko napravimo preko interneta ali telefona. Vedno več ljudi, med njimi tudi študentov, se odloča za počitnice kar preko spletnih strani turističnih agencij.

Tržni inšpektorat RS je ugotovil, da mnoge turistične agencije zavajajo potrošnike z vabljivimi cenami, vendar v drobnem tisku naštevajo številna obvezna doplačila, kar pa pomeni, da gre pri tem za kršitve številnih členov Zakona o varstvu potrošnikov, zato previdno. Ni nujno, da bomo dobili takšne počitnice, kot nam jih v katalogu oziroma ponudbi ponujajo turistične agencije.

Mag. Mateja Videčnik iz Zveze potrošnikov Slovenije nam je povedala, da je najpogostejši vzrok za pritožbe neustrezna namestitev in oskrba, zlasti ko gre za aranžmaje višje in visoke kategorije v Tuniziji, Egiptu in Turčiji, pri čemer pa se večina organizatorjev potovanj pred pritožbami svojih strank »zavaruje« s pavšalnimi pojasnili o nacionalni kategorizaciji objektov. Turistične agencije, ki organizirajo potovanja v države, poznajo razmere, vendar so tiho. Ali je to pošteno do nas potrošnikov oziroma počitnikarjev? Vsekakor ne. »Turistična agencija mora kot organizator turističnega aranžmaja svojemu gostu posredovati resnične informacije o storitvi, ki jo ponuja. To ji jasno nalaga tudi Zakon o varstvu potrošnikov v členu 57 b.« Mi pa se potem odločamo na podlagi informacij, ki jih dobimo od agencije, saj v večini primerov krajev, kjer bi želeli počitnikovati, ne poznamo.

Preden odpotujete, se odločite in izberite zaupanja vredno turistično agencijo (vaše dosedanje izkušnje ali izkušnje prijateljev, ki jim zaupate). Ko prebirate kataloge oziroma ko vam ponudniki razlagajo o lokaciji, ponudbi, si preberite oziroma se pozanimajte o splošnih informacijah in pogojih.

Zakon o varstvu potrošnikov za pogodbe o turističnih agencijah oziroma aražmajih je objavljen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, www.zps.si, zavihek »Pravice« – »Zakonodaja«. Tu boste dobili podrobne informacije o tem, katere informacije mora vsebovati katalog ali prospekt; »kakšne so obveznosti organizatorja potovanja, še preden sklene pogodbo s potrošnikom; kaj mora biti zapisano v potrdilu o potovanju (voucher) ali v pogodbi; kdaj sme organizator izjemoma zvišati ceno aranžmaja; kdaj lahko organizator odstopi od pogodbe; kdaj sme spremeniti program potovanja; kako lahko potrošnik odstopi od pogodbe; kako potrošnik uveljavlja svoje pravice, če so storitve opravljene nekakovostno ali nepopolno.«

Mojca Buh

Izboljševanje kakovosti

Danes je učenje vedno bolj pomembno. Kar pa ne pomeni, da je dovolj, kar se naučimo tekom šolanja. Vedno večji pomen ima vseživljenjsko učenje, saj nam prinaša novo znanje, ki je dobro tako za vsakega posameznika kot za celotno družbo.

CMEPIUS
»Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – CMEPIUS – skrbi za mednarodno umeščenost slovenskih organizacij s ciljem vpletanja izobraževalnih organizacij v širše evropsko družbeno okolje ter pridobivanja neformalnega in formalnega znanja in izkušenj znotraj evropskega izobraževalnega prostora, kamor sodi tudi vseživljenjsko učenje,« nam je povedala Urška Šraj, ki na CMEPIUS-u skrbi za organizacijo dogodkov, publikacije in informiranje. Podala nam je tudi več informacij o programu EU Vseživljenjsko učenje.

Vseživljenjsko učenje – osrednji program EU
Program Vseživljenjsko učenje je osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. »Glavni cilj programa je prispevati k razvoju Evropske unije kot družbe z vrhunskim znanjem, trajnostnim gospodarskim razvojem, z več in s kakovostnejšimi delovnimi mesti in večjo socialno enotnostjo ob zagotavljanju dobrega varstva okolja za prihodnje rodove.«
Cilji programa Vseživljenjsko učenje so tudi: »izboljševanje kakovosti in dostopnosti do priložnosti za vseživljenjsko učenje, spodbujanje sodelovanja oseb v vseh starostnih obdobjih, vključno z osebami s posebnimi potrebami in s prikrajšanimi skupinami ne glede na družbeno-gospodarsko okolje, iz katerega izhajajo, ustvarjanje zavesti evropskega državljanstva na podlagi razumevanja in spoštovanja človekovih pravic ter krepitve strpnosti in spoštovanja drugih narodov in kultur, razvoj izmenjavanja dobre prakse na področjih, ki jih obsega program, spodbujanje ustvarjalnosti, konkurenčnosti, zaposljivosti itd.«

Urška Šraj je povedala, da je program Vseživljenjsko učenje sestavljen iz štirih podprogramov.
Comenius naslavlja potrebe, povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev predšolskega in šolskega izobraževanja do konca višje srednje izobrazbe, ter podpira mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo to izobraževanje.
Erasmus naslavlja potrebe, povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev formalnega visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni ne glede na trajanje izobraževanja ali stopnjo kvalifikacije vključno z doktorskim študijem, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje.
Leonardo da Vinci naslavlja potrebe, povezane s poučevanjem in učenjem vseh udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ne vključuje terciarne ravni, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje in usposabljanje.
Grundtvig naslavlja potrebe, povezane s poučevanjem in učenjem udeležencev vseh oblik izobraževanja odraslih, ter mednarodno sodelovanje organizacij, ki izvajajo ali omogočajo to izobraževanje.
Študijski obiski so del prečnega programa. Omogočajo razvoj politik, medsebojno razumevanje sistemov izobraževanja, izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks ter sodelovanje na evropski ravni z nosilci odločitev, strokovnjaki in deležniki.
eTwinning je del programa Comenius, ki spodbuja sodelovanje šol v Evropi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Zagotavlja podporo, ideje in orodja, da poenostavi šolam vzpostavitev partnerstev in projektov sodelovanja na poljubnem predmetnem področju.

Mojca Buh

Glavna prednost

E-izobraževanje oziroma drugače rečeno internetni študij zajema vse vrste izobraževanja, ki potekajo s pomočjo informacijskih tehnologij.

»Študij na daljavo/e-študij je v celoti spletno podprt in se izvaja v virtualnem učnem okolju Blackboard. Izvedbeno je študij na daljavo oblikovan kot model podprtega online učenja (ang. supported online learning), kar pomeni, da je študentom ves čas študija na voljo mentorska podpora. Organizacija študijskega procesa na daljavo je modularna,« pravi Mateja Geder, strokovna direktorica Doba fakultete, in dodaja, da je študij na daljavo/e-študij namenjen vsem, ki se zaradi obveznosti ne morejo udeleževati klasičnih/popoldanskih predavanj in želijo pridobiti praktična znanja, ki jih lahko takoj uporabijo pri svojem delu. »V e-študij se vključujejo predvsem zaradi njegove fleksibilnosti in pridobitve višje stopnje izobrazbe, ne da bi ogrožali svojo zaposlitev, kariero, zapustili svoj dom ali izgubili zaslužek. Ciljna skupina naših študentov je v starostni skupini od 25 do 45 let, 40 % moških in 60 % žensk.« E-študij temelji na sodobnih pedagoških pristopih. V ospredju so načela socialnega konstruktivizma, sodelovalno in problemsko učenje ter učenje na podlagi spletnih virov.

Glavna prednost
»Glavna prednost, ki jo navaja kar 51% naših študentov, je fleksibilnost študija, študirajo lahko kadarkoli in kjerkoli. Večina naših študentov študira v poznih večernih urah in preko vikenda. Na drugem mestu navajanja razloga za vključitev v e-študij je pridobitev visoke izobrazbe in na tretjem mestu inovativni pedagoški pristopi oziroma drugačna izvedba. Študentje izredno cenijo tudi možnost sprotnega dela in sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja. Velika večina naših e-študentov je zaposlenih, študije primerov in projektno učenje študentom omogočajo, da teorijo uspešno povezujejo s prakso podjetja, v katerem so zaposleni,« nam je povedala Mateja Geder, strokovna direktorica Doba fakultete.

Potek študija

»Študij na daljavo/e-študij poteka v virtualnem učnem okolju ob stalni podpori mentorja. Študij poteka modularno – naenkrat študirajo študentje en predmet, ki traja od 4 do 5 tednov. Sami dnevno razporejajo čas učenja, študirajo lahko dopoldne, popoldne doma, zvečer, …« Preden se začne študij, se študentje seznanijo z načinom dela pri študiju in z učnim okoljem, v katerem poteka študij na daljavo/e-študij. »Uvodnemu dnevu sledi virtualni uvodni teden, ki je namenjen podrobnejšemu spoznavanju načina študija. Študirajo samostojno in v ekipi, študij poteka preko forumov, klepetalnic, wikijev, blogov, socialnih omrežij in na spletnih seminarjih, kar jim omogoča, da so ves čas povezani s svojimi študijskimi kolegi, mentorji in profesorji. Do gradiv, navodil, nalog in informacij dostopajo v virtualnem učnem okolju. S sprotnim delom pridobivajo ocene za posamezne naloge, ki na koncu sestavljajo končno oceno. Če jim predmeta ne uspe opraviti s sprotnimi aktivnostmi, lahko oceno pridobijo s končnim izpitom, ki ga pišejo online ali v študijskem središču. Pri študiju jih spremlja mentor in jim je na voljo takorekoč 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Profesorji imajo konzultacije enkrat tedensko.«

Študent in internetno učenje
Tudi študent se lahko odloči za e-študij, ki je po mnenju Mateje Geder odlična priprava za trg dela, saj študij temelji na pravih praktičnih primerih iz podjetij. Poleg študija študentje skozi individualno in timsko delo razvijajo tudi kompetence, kot so samoiniciativnost, odgovornost, samodisciplina itd. Veliko študentov, ki študija na drugih fakultetah zaradi različnih razlogov ne uspe zaključiti in so se po nekajletnem odmoru ponovno vključi v izobraževanje, se odloči za e-študij.

Mojca Buh

Štopanje

Spletna stran www.prevozi.org začasno ne deluje več. Preko nje so si lahko študenti ob koncu tedna poiskali prevoz domov za malo denarja. Šlo naj bi za nezakonit način organiziranja prevozov.

Na spletni stzrani je bilo mogoče ponuditi oziroma si poiskati prevoz. Za zdaj pa je ukinjena, za kar so se odločili po poročanju Radia Študent, ki je poročal, da je tovrsten način organiziranja prevozov ilegalen. Pri tem so navedli primer inšpektorja, ki se je predstavljal za študenta, nato pa je ob plačilu vožnje oglobil voznico. Na tržnem inšpektoratu so ob tem, tako pravi Radio Študent, dejali, da je ponudnik kršil zakon o delu na črno, problem pa je bil predvsem v tem, da je ponudnik prevoz oglaševal na spletni strani. Ker pa na spletni strani prevozi. org ne želijo, da bi se podobne stvari dogajale tudi v bodoče, so se odločili, da dokler se storitev ne razjasni, da jo začasno onemogočijo.

Ali gre za delo na črno?

“Če študentje kot fizične osebe nudijo prevoze za plačilo in to oglašujejo, bi lahko šlo za delo na črno,” so pojasnili na tržnem inšpektoratu in navedli, da bi to lahko pomenilo, da niso registrirani za to dejavnost.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani podpira samoiniciativne študentske pobude, s katerimi se ti odzivajo na neurejena področja študentske problematike.

ŠOU v Ljubljani tako obsoja potezo inšpektorata v primeru globe pri prevozih, s katero so kaznovani študentje samo zato, ker so se samoiniciativno organizirali in na tak način rešujejo vrsto svojih težav, povezanih s socialnim položajem. Medsebojno dogovarjanje med študenti za prevoz namreč pomeni prihranek pri stroških prevoza, prihranek pri času trajanja prevoza, rešuje problematiko slabih prometnih povezav v oddaljene kraje in hkrati predstavlja tudi prispevek k reševanju okolja. Tak način samoorganiziranja študentov – deljenja stroškov za prevoz – je torej neprofitne narave in zanje predstavlja zgolj racionalno porabo denarja.

Dejstvo je, da takega načina prevoza ne uporabljajo le študentje in mladi, ampak tudi veliko tistih, ki se vozijo na delo v oddaljene kraje. Tovrstno prakso poznajo tudi drugod po svetu, denimo v Franciji in Italiji, v Nemčiji na primer je takšna praksa tudi zakonsko urejena.

 

Bike2see ali s kolesom po Argentini

Barbi Gračner in Irina Shamkova sta dve pustolovski dekleti, ki se trenutno nahajata v Argentini.
Za čas od sredine aprila do sredine julija sta se s odpravili kolesom na potovanje po čudoviti argentinski pokrajini, kjer bosta odkrivali lepote narave in preizkušali svoje psihične in fizične sposobnosti. S prijetno in vedno zanimivo sogovornico Barbi sva se pogovarjali o njeni avanturistični poti, neustrašnem duhu, povezovanju prijetnega s koristnim in njeni ljubezni do fotografije.

Kdo sta Barbi in Ira?

Ira je odločna Rusinja, polna optimizma in zdravega razuma. Meni sicer optimizma ne primanjkuje, si pa zato z veseljem kdaj izposodim del njenega razuma in odločnosti. Spoznali sva se v New Yorku, kjer naju je združila ljubezen do fotografije in v teh dveh letih, kar se poznava, sva odkrili še mnogo skupnih interesov in lastnosti. Ena izmed njih je tudi veselje do potovanja.

Prihajaš iz Hrastnika, živiš v New Yorku, videla si že veliko sveta … Kaj te je poneslo v tujino in kako se soočaš z domotožjem?

Nenasitna radovednost. Moja starša bi ti povedala, da sem se že kot otrok rada izgubljala povsod, kamor smo šli. Na primer na morju med prikolicami, prepričana, da znam sama najti pot do stranišča. Nekaj ur kasneje, ko naznanijo na lokalnem radiju, da se je našla šestletna deklica, pa me oče pobere na policiji. Še veliko je takih zgodb. Pustolovski duh je ostal, z orientacijo pa mi gre danes tudi že precej bolje.

Domotožje pa seveda pride in gre. Sem človek, ki se hitro in močno naveže na ljudi, a to ne pomeni, da zaradi fizične odsotnosti trpim neznanske muke. Najbolj pogrešam sestro Matejo, ki je, kljub temu da je pet let mlajša, moja najboljša prijateljica, največja zaupnica, in zdrav razum, ki ga meni, kot sem že omenila, občasno močno primanjkuje. Na srečo pa je komunikacija preko enega konca sveta na drugega danes tako enostavna, da sem lahko z enim samim klikom že skoraj doma.

Trenutno se potepaš po Argentini. Zakaj sta se z Iro odločili, da se odpravita na potovanje s kolesom po Argentini?

Ideja o kolesarjenju preko večjega dela neke države je bila prisotna že dolgo časa. Predvsem zato, ker združi mnogo različnih aspektov – odkrivanje neznanega, spoznavanje drugih kultur – in je obenem tudi preizkus fizične zmogljivosti. Zakaj konkretno Argentina, še zdaj ne vem. Še vedno ostaja toliko sveta, ki bi ga z Iro radi raziskali, Argentina je pač pristala na vrhu te “must see” lestvice. Meni osebno je za dokončno odločitev manjkala še pika na i, nekaj, s čimer bi ta dogodivščina postala projekt. A več o tem malo kasneje.

Tri mesece preživeti na kolesu je zahtevno tako fizično kot psihično. Kako sta se pripravljali na velik izziv?

Aktivne priprave so se začele v decembru. Najprej grobo začrtane odločitve, kam točno, s kakšno opremo, s koliko denarja, kaj s stanovanjem, in nato do zadnjega dneva piljenje detajlov. Kot se je izkazalo, se te priprave lahko odvijajo v neskončnost, zato je 9. april, dan, ko sva se s kolesi in vso prtljago opravili na letališče v New Yorku, prišel z velikim navdušenjem in seveda olajšanjem. To je bil logistični del priprav. S fizično in psihično kondicijo je na takih potovanjih precej podobno. Malo bolj aktivno kot prej sva obiskovali telovadnico in se odpravili na krajše kolesarske ture v okolici New Yorka. A pred samim potovanjem fizične kondicije še zdaleč nisva spravili do vrhunskega nivoja. Trma in odločnost sta nama pomagali skozi prva dva tedna, ki sta bila največji izziv tako fizično kot psihično. Bolečine v mišicah in hrbtenici so bile neverjetne. Po dveh mesecih pa mislim, da sva se navadili živeti z bolečino in se sprijaznili, da na potovanju takega tipa tako ali tako mora nekaj konstantno boleti.

Potovanje je posvečeno mali Mii. Kdo je Mia, zakaj pomagata ravno njej?

Res je. Potovanje je namenjeno Mii, šestletni deklici, ki ji ni para pod soncem. Mia je posebnica z neizmerno količino energije, radovednosti, optimizma in topline. Mene je začarala, očarala in navdušila v vseh pogledih. Žal je pred dobrim letom oslepela in bo lahko ponovno videla le s pomočjo zelo drage operacije. Njeni starši so v ta namen začeli z akcijo zbiranja zamaškov, ki pa mislim, da se je zdaj že zaključila. Ker bi bilo rahlo utopično in logistično skoraj nemogoče pošiljati zamaške iz New Yorka, sem se odločila, da priskočim na pomoč s kolesarjenjem po Argentini in na ta način animiram ljudi in opominjam na nekoga v stiski. Zato tudi naslov spletne strani bike2see.

Zagotovo sta na poti doživeli in videli že marsikaj. Kako poteka pot? Kaj se vaju je najbolj dotaknilo?

Vsak dan je poln doživetij in različnih vtisov. Zaenkrat vse poteka brez večjih problemov – tu in tam kakšna predrta zračnica, kdaj pa kdaj kakšen padec, nič kaj groznega. Vreme je fantastično. Kljub temu da se na tej strani ekvatorja začenja zima, so dnevi topli in sončni. Dežja v teh dveh mesecih ni bilo niti enkrat. Ampak zato znajo biti pravi izziv noči. Sploh na kakšnih puščavskih predelih, kjer temperature čez noč padejo pod ničlo in veter piha s takšno jezo, da se zdi, da bo odneslo šotor. Narava je res neverjetna in tukaj bolj kot kdajkoli prej spoznavava, da se je boriti proti njej nesmiselno.

Poleg tega vizualnega dela pa se naju vsekakor najbolj dotaknejo ljudje. Tako iskreno odprti in topli so. Kamorkoli prideva, naju sprejmejo z velikim nasmehom, radovednimi očmi in na stežaj odprtimi vrati. In kljub temu da nobena od naju ne govori perfektno špansko, sva že veliko noči preživeli v čudoviti argentinski družbi z dolgimi debatami in mizo, polno lokalnih dobrot. Seveda pa ne smem pozabiti na kopico gurmanskih užitkov, ki delajo to potovanje še posebej slastno. Argentina je znana po sočnem mesu, dulce-de-leche slaščicah in dobrem vinu. Vse troje je preverjeno in potrjeno odlično. Več vtisov, zgodb in fotografij pa lahko najdete na najinem blogu: www.bike2see.com.

Se je že zgodilo kaj tako neprijetnega, da vaju je zamikalo, da bi se obrnili, spakirali stvari in se odpravili nazaj domov? Kje črpaš motivacijo za nadaljevanje?

So dnevi, ki so napornejši od ostalih. Dnevi, ko se ne počutiš dobro in sta topel tuš in postelja vse, o čemer lahko razmišljaš. A ti trenutki so redki in hitro minejo. Kakšnih bolj kritičnih situacij, ko bi resno razmišljala o vrnitvi domov, pa na srečo ni bilo. Mislim, da močno pomaga, da sva v tem podvigu z Iro skupaj, da sva druga drugi motivacija, da deliva vse, dobre in slabe izkušnje, da druga drugo zabavava, … Včasih je en sam objem dovolj, da odženeš negativne misli in se poženeš naprej v strm klanec.

Imaš dar za fotografiranje in tvoje fotografije so res izjemne. Je pogled skozi objektiv drugačen od prostega očesa?

Hvala, Sanda. Mislim, da se ne da ločiti enega od drugega. Razlika je le v tem, da je svet, ujet skozi prosto oko, intimneje shranjen, medtem ko svet, ovekovečen skozi objektiv, omogoči, da lahko to isto izkušnjo vizualno deliš z ostalimi. In Argentina je polna pisanih ljudi in pokrajin, pravi raj za fotografe.

Kaj bo sledilo, ko se vrneta? Nazaj v staro rutino ali že kuješ nove plane v glavi, kam te bo pot zanesla v prihodnje, kakšni so načrti?

Definitivno se bo prileglo malo počitka. A ne za dolgo, ker naju čaka mnogo stvari. Od rutine do novih izkušenj. Sva osebi, ki sta težko dolgo časa na enem mestu, tako da brez dvoma kmalu spet sledi nova akcija. Mogoče ne tako geografsko avanturistična, a vsekakor dovolj velik izziv, da nasiti najini pustolovski duši.

Kaj bi za konec sporočila našim bralcem revije Študent?

Bralcem revije Študent želim čim uspešnejši zaključek študijskega leta, krasno poletje, polno izzivov in raziskovanj, pa če je to na domačem balkonu ali na drugem koncu sveta. Obe z Iro pošiljava pozdrave iz barvite in sončne Argentine.

Sanda Gajsar