ŠOU v Ljubljani vas vabi na kuharski tečaj.
Kdaj: 15. december 2009 ob 17.30
Kje: Pedagoška fakulteta (kletna učilnica P051 )
Kaj: Kratko predavanje o celiakiji in priprava hrane brez glutena

Celiakija, gluten in gliadin so le nekateri izrazi s katerimi se bomo srečali na tokratnem kuharskem tečaju.

Govorili bomo o bolezni, ki je čedalje bolj prisotna v sodobnem svetu in obolele postavi pred dejstvo, da celo življenje živijo na strogi dieti. Pa je lahko taka dieta prehrambeno tudi pestra in raznolika?
Pridite in se prepričajte! Skupaj s strokovnjakom sami pripravite svoj brezglutenski obrok.

Obvezna predhodna prijava na elektronski naslov: saja13@gmail.com.

Dodatne informacije na številki: 031 659 713 (Sara)

Študentska organizacija Univerze v Mariboru v sodelovanju s Klubom študentskih in dijaških družin Maribor tudi letos pripravlja že tradicionalen projekt Božiček.

Projekt Božiček – obdarovanje otrok študentskih družin, ki bo potekal v ponedeljek, 21. decembra 2009, s pričetkom ob 18.00 uri, v dvorani ŠTUK.
Skupaj s starši študenti in njihovimi malčki si boste ogledali lutkovno predstavo, temu pa bo sledil težko pričakovan prihod Božička in njegovih prijateljev jelenčkov ter palčkov, ki bodo obdarili otroke, ob koncu prireditve pa bo sledila tudi manjša pogostitev in rajanje otrok.

Kje in kako se lahko prijavite?
• Na telefonski številki: 02/ 228 56 00 vsak dan med 10. in 12. uro
• V tajništvu ŠOUM (nad Štukom) vsak dan med 10. in 12. uro
• Na naslovu ŠOUM Špela Lipošek, Gosposvetska 83, 2000 Maribor
• Po e-mailu: spela.liposek[@]soum.si ali info[@]stud-druzine.org

Starši ne spreglejte, rok za prijavo je 6. december!!!

V ponedeljek, 30.11.2009, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji tiskovni konferenci zavrnilo predloge, v katerih so mnoge strokovne organizacije, gibanja in posamezniki zahtevali umik sporne redefinicije zakonske zveze in družine k
Sekretarka na MDDSZ Anja Kopač Mrak in v. d. direktorice direktorata za družino Ana Vodičar, sta to odločitev utemeljila z naslednjimi besedami: »V času javne razprave ministrstvo ni prejelo nikakršnih strokovnih utemeljitev proti izenačitvi istospolnih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi in niti nobenih strokovnih podlag, da bi bil ta predlog v nasprotju s koristjo otrok.« Te besede izražajo ignoranco številnih pisnih pripomb, v katerih so strokovna združenja in posamezniki posredovali strokovne argumente, ki govorijo v prid ohranitve vrednote zakonske zveze in družine kot skupnosti moškega, ženske in otrok.

Z omenjeno odločitvijo se je MDDSZ odločilo, da v času hude socialne in gospodarske krize, ko se število brezposelnih bliža 100.000, z »manipulacijo« in zavajanjem« uveljavlja socialni eksperiment na otrocih in spreminja temeljno celico družbe – t.j. družino. Predstavnica MDDSZ se sklicuje, da ni dobila »strokovnih utemeljitev«, ki jih je dobila; MDDSZ pa do danes še ni posredovalo nobene strokovne utemeljitve o potrebnosti in nujnosti spreminjanja zakonske zveze in družine kot tudi o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah na otrocih in družbi. Ob tem velja omeniti ugotovitve komisije francoske vlade leta 2006, ki je s strokovnimi argumenti zavrnila možnost izenačitve in posvojitve otrok homoseksualnim partnerjem; nadalje študijo sociologa Gunnarja Anderssona, ki je dokazal, da so istospolne skupnosti do 167% manj trdne kot heteroseksualne in zato manj primerne za posvojitve. Prav tako podatki slovenskega Inštituta za varovanje zdravje, ki govorijo, da imajo homoseksualni pari do 435 krat večjo verjetnost okužbe z virusom HIV in da jim je za to z zakonom prepovedano darovanje krvi in organov, za MDDSZ niso dovolj relevantni.

V kratkem lahko pričakujemo, da bo Vlada sprejela omenjeni predlog Družinskega zakonika, nato pa bo o predlogu odločal Državni zbor. Zato je izredno pomembno, da o nameri Vlade govorimo v svoji okolici in se jasno in glasno zavzamemo za naše otroke in vrednoto družine. Zato vas lepo vabimo, da čim več prijateljev in znancev povabite k podpisu peticije na spletni strani, oz. naj jo lastnoročno podpišejo na listu, ki ga lahko najdejo v elektronski obliki na spletni strani 24kul.si. Na dogajanje se je odzvala tudi Komisija Pravičnost in mir pri SŠK. V četrtek, 3.12.2009 ob 17h bo, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani, organizirala javni posvet z naslovom »Družinski zakonik – dileme in izzivi«, na katerega smo vsi povabljeni.

V sredo, 25. novembra 2009 je v sejni dvorani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije potekala okrogla miza z naslovom »Prikrita diskriminacija gluhih študentov in študentk na univerzah v Sloveniji«.
Glavni namen okrogle mize je bil, opozoriti na neenakopravnost gluhih študentov na univerzah po Sloveniji kljub sicer dobri zakonski podlagi, ki naj bi neenakopravnost omilil. To podlago daje Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Okrogle mize so se, poleg zainteresiranih gluhih študentov, predstavnikov vseh treh organizatorjev, udeležili tudi mag. Majda Širok, direktorica Direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, in Tanja Dular, sekretarka Direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.

Zakonodaja
Na okroglo mizo so bili vabljeni tudi predstavniki vseh treh slovenskih univerz, vendar so se je udeležili le predstavniki Univerze v Mariboru.
Okroglo mizo je odprla direktorica Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik ga. Jasna Bauman, ki je opozorila, da Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Ti so po zakonu tudi dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača, ter prevzeti plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik.
Gospa Baumanova ugotavlja, da se določbe zakona v praksi ne izvajajo dosledno, kljub stališču Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS, da se gluhim študentom priznava pravico do tolmača med izobraževalnim procesom.

Univerza v Ljubljani, ki je bila naprošena za mnenje v zadevi, določbo zakona po stališču Baumanove ozko gramatikalno razlaga, in sicer tako, da je obveznost Univerze gluhemu študentu zagotoviti pomoč le v nekaterih postopkih, kot so npr.: vpis v posamezni letnik, urejanje statusa ipd., ne pa tudi za predavanja.
Zavod se s tako razlago ni strinjal in je o teh kršitvah zakona obvestil tudi Varuhinjo človekovih pravic, ki se je v reševanje problematike aktivno vključila in je na to opozorila tudi Ministrstvo za visoko šolo, znanost in tehnologijo RS, to pa se po mnenju Zavoda še vedno ni ustrezno odzvalo.

Vlada Republike Slovenije kot nadrejen organ je sicer z uredbo zagotovila kar nekaj dodatnih sredstev za financiranje visokošolskih zavodov, vendar sem ni vključila stroškov tolmačenja v slovenski znakovni jezik.
V praksi prihaja, kakor so ugotovili na okrogli mizi, predvsem do prelaganja odgovornosti med ministrstvom, univerzami in fakultetami.

Gluhemu študentu kot študentu s posebnimi potrebami namreč na mesec pripada 100 ur posebnih vavčerjev. Enourni vavčer uporabi zato, da si za eno uro zagotovi tolmača – teh 100 ur bi moralo biti namenjenih financiranju njegovega obštudijskega procesa (v smislu podpore študijskemu, npr. dostopu do knjižnic in študijskega gradiva), vendar so jih gluhi študentje primorani uporabiti za ‘plačevanje’ tolmača, ko se udeležujejo (rednih) predavanj – ta strošek pa naj bi mu sicer krila fakulteta, pa mu ga v praksi ne.
Predstavniki gluhih študentov so povedali, da je s tolmači problem, ker jih je zelo malo in si ga je težko zagotoviti. V primeru, da ga nimajo, zanje obisk predavanj ne prinaša nobene koristi, saj jim tudi nekoliko večja sposobnost ‘branja z ustnic’ ne omogoči, da bi razumeli več kot pol tistega, kar predavatelj pove. Izpostavili so tudi potrebo po zapisnikarju.

Kot kaže, sistemske rešitve še vedno ni. Ni pa je, kot je pokazala razprava, ker zanjo ni ustrezne volje. Rešitev bi morala celostno urejati način financiranja dodatnih stroškov študija gluhih študentov, ki bi jih vsaj deloma postavila v enakopraven položaj z ostalimi študenti. Korak dlje bi bil, da bi gluhi študentje že pred vpisom na fakulteto lahko vedeli, kje približno bodo sploh imeli možnost zaposlitve, saj so te že po naravi stvari precej ožje. Tako bi bile vse vpletene strani na boljšem. Na to pa bo treba očitno še malo počakati.

Blaž Božnar

Tretji teden Meseca mednarodnih izzivov (MMI) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) bo zaznamoval t. i. sejem informacij o študiju v tujini z naslovom Te mika tujina?. Potekal bo v četrtek, 3. decembra 2009, od 17.00 do 20.00 v C
Na dogodku Te mika tujina? bodo na enem mestu zbrani predstavniki vseh mednarodnih programov (CMEPIUS, MOVIT NA MLADINA, STA Ljubljana, Voluntariat, Mednarodne študentske organizacije ipd.), ki so na voljo slovenskim študentom. Njihovi predstavniki bodo odgovarjali na vprašanja v zvezi s študijem v tujini in jih oskrbeli z vsemi potrebnimi informacijami.

Študentska organizacija Slovenije je v petek, 27. novembra, poslala odprto pismo predsedniku Sveta Vlade za študentska vprašanja, Gregorju Golobiču.
V pismu so opozorili na odsotnost socialnega dialoga in nedelovanje 1. delovne skupine Sveta Vlade RS za študentska vprašanja.
Na zadnji seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja (Svet), ki je bila 28. oktobra 2009, je minister Golobič na zahtevo ŠOS pozval nosilce delovnih skupin Sveta, k sklicevanju in rednemu delovanju na posameznih vsebinskih področjih. ŠOS sedaj opozarja na način delovanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je nosilec 1. delovne skupine Sveta in pokriva področje socialnih pravic, in kaže na neresnost in nepripravljenost na obojestranski socialni dialog.

Na ŠOS so presenečeni, da je MDDSZ v petek, 27. novembra, sestanek 1. delovne skupine nenadoma in brez tehtnega razloga preklical. MDDSZ je kot razlog odloga sestanka navedel dejstvo, da naj bi bila naslednja načrtovana seja Sveta Vlade za študentska vprašanja šele 6. januarja 2010. Na ta način so iz MDDSZ sporočili, da ocenjujejo, da je tri tedenski rok, v katerem so všteti tudi božični in novoletni prazniki, dovolj za seznanitev, preučitev, usklajevanje in konsenz na tako obsežnem in problematičnem področju kot je študentsko delo. Za študente je to nesprejemljiva in nedopustna oblika pritiska z namenom zadostiti zgolj formalnim kriterijem sodelovanja, a brez iskrene pripravljenosti na socialni dialog.

Ob tem dejstvu ŠOS izraža ogorčenost nad načinom delovanja MDDSZ, na katerega študenti nikakor ne morejo pristati. Na ŠOS so mnenja, da je lahko uspešen le iskren socialni dialog, ki pa zahteva dejavno vključenost vseh akterjev ter iskreno pripravljenost iskanja rešitev na skupaj prepoznane probleme.

Ob koncu pisma je ŠOS predsednika Sveta Vlade za študentska vprašanja pozval, da na vladni ravni izpostavi problem nedelovanja delovnih skupin, ker je to slabo tako za državljane kot tudi za državo. Zaskrbljeni so nad podobnostjo nedelovanja, kot so ji bili priča v prejšnjem mandatu. Ta pri predstavnikih različnih skupin zbuja nezaupanje in dvom v iskreno zavezanost k socialnemu dialogu.