O prvih korakih podjetništva lahko govorimo že v 13. stoletju, ko je Marko Polo začel trgovati iz Benetk. Šele v 19. in 20. stoletju pa podjetnik organizira in vodi podjetje za pridobivanje lastnega dobička.
Podjetnik lahko postane vsak, ki ima ideje (poslovne), željo, odločnost, da uresniči svoje sanje, želje. Zavedati se moramo, da podjetništvo zahteva celega človeka ter veliko trdne volje. Preden se odločite za podjetništvo, se vprašajte, zakaj si želite postati podjetnik? Ker imate idejo, ker si želite denarja, svobode ali zato, ker ne dobite službe? Vsaka dobra ideja pa še ne pomeni poslovnega uspeha.
Podjetnik: francoski izvor “entre-prende” pomeni “nekaj podvzeti” (ang. Enterpreneur pomeni ˝vmesnik˝ ali ˝posrednik˝).
Podjetništvo je ustvarjanje vrednosti, ki v ekonomskem smislu predstavlja ustvarjanje dobička oziroma je proces ustvarjanja nečesa novega in prevzemanje tveganja (izguba denarja) in nagrad (dobiček, premoženje). Že naše gospodinjstvo je »podjetje v malem«.
Med nami prevladuje mnenje, da so podjetniki tisti ljudje, ki niso uspeli v družbi ali si niso pridobili ustrezne izobrazbe. Imeli pa so denar, da so odprli podjetje. A ni le denar tista lastnost, ki lahko ustvari uspešno podjetje. Podjetnik je iznajdljiv, ustvarjalen in tisti, ki si upa tvegati. Njegove lastnosti so:
• intuicija,
• strokovna izobrazba,
• ustvarjalnost,
• domišljija,
• psihična vzdržljivost,
• potrpežljivost,
• marljivost,
• pogum,
• vestnost,
• natančnost,
• vztrajnost,
• doslednost,
• strpnost,
• samozavest,
• avtoritativnost,
• vodstvene sposobnosti,
• sposobnost za menedžment,
• planiranje in organiziranje,
• previdnost v finančnih zadevah,
• izobrazba vodstvenih kadrov.
Poleg lastnosti, idej pa bodoči podjetnik potrebuje sredstva:
• fizična (prostor, stroji, naprave, surovine),
• finančna (denar, posojila, kapital),
• človeški viri (delavci).
Poznamo več oblik podjetništva:
• samozaposlitev in delo na domu,
• obrt in podjetništvo,
• družinsko podjetništvo,
• dinamično podjetništvo,
• notranje podjetništvo,
• žensko podjetništvo,
• franšizing,
• družbeno podjetništvo.
Študij in podjetniška dejavnost
»Do študentskega podjetništva pride, kadar se študentje poleg študija posvečajo še podjetniški dejavnosti. Torej imajo nek formalen ali neformalen posel, ki je v svojih značilnostih podoben podjetništvu. Sam to razumem precej široko in kot študentsko podjetništvo upoštevam vsa dela, pri katerih imajo študentje namesto urnega plačila cena dogovorjeno za rezultat ali pa sami prodajajo storitve na trgu. Možnosti za študentsko podjetništvo so odvisne od pogleda na svet. Če vidimo kozarec pol prazen, potem imajo študentje zelo malo sredstev in znanja, na podlagi katerih bi lahko zgradili svoja podjetja. Vendar pa imajo po drugi strani relativno veliko časa in energije, ki lahko hitro nadomestita sredstva in znanje. Vsekakor pa je najpomembnejši vidik za študente ta, da si v večini primerov lahko privoščijo izgubiti tako rekoč vse, kar imajo, pa se življenje zanje ne bo spremenilo. Tega kasneje ni več. Seveda pa je vse odvisno tudi od vrste študija,« mag. Rok Stritar, Katedra za podjetništvo, asistent.
Kje lahko dobimo informacije?
Za študente je organiziranih kup podjetniških dogodkov, ki so v večini primerov brezplačni. Na spletu (podjetniški forumi) je veliko napisanega o podjetništvo, poleg tega pa karierni sejmi organizirajo različna predavanja o podjetništvu med mladimi. Več boste izvedeli tudi na točkah VEM, kjer vam bodo svetovali strokovnjaki, iz lastnih izkušenj pa vam bodo največ povedali podjetniki, s kateri skušajte navezati stik. Na podjetniških spletnih naslovih boste izvedeli veliko koristnih napotkov, med njimi tudi, kdaj so organiziranja predavanja, seminarji, itd. o podjetništvu (npr. Data d.o.o., podjetje namreč organizira seminarje za mlade, ki želijo stopiti na podjetniško pot ali pa o tem le razmišljajo). Veliko dogodkov ogranizira Zavod mladi podjetnik (www.mladipodjetnik.si), Ljubljanski univerzitetni inkubator (www.lui.si), Tovarna podjemov (http://www.startup.si) in še drugi manjši ponudniki. Ekonomska fakulteta organizira tudi dogodek Delo Mene Išče, z brezplačnimi predavanji s podjetniškimi tematikami (http://www.ef.uni-lj.si/dmi)
S. p. in d. o. o.
Najpogostejši obliki podjetništva sta s. p. in d. o. o. »Ustanovitev je zelo preprosta, vse razen odprtja bančnega računa opravimo z osebnim dokumentom na t. i. VEM točkah, ki jih plačuje država.« Postopek ustanovitve je enak kot pri odprtju rednega s. p., le da je za študentski s. p. potrebno mesečno plačati nekoliko manj prispevkov. Študent, ki ima študentski s. p., ohrani študentski status, izgubi pa nekaj z njim povezanih pravic: pravico do bivanja v študentskem domu, štipendijo, starši študenta ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana in zanj dobivati otroškega dodatka in pravico do subvencionirane študentske prehrane. »Ustanovitev je, razen za bolj komplicirane primere, brezplačna, za d. o. o. pa moramo imeti 7.500 € začetnega kapitala, ki ga položimo na transakcijski račun podjetja. Študent (s statusom), ki je lastnik d. o. o.-ja ali nosilec dejavnosti (s. p.), mora nato vsak mesec iz poslovnega računa podjetja ali s. p.-ja plačevati obvezne prispevke v višini 132 €,« mag. Blaž Zupan, Katedra za podjetništvo, asistent.
Opozoriti pa velja vse, da se morate ob izgubi statusa študenta v osmih dneh samozaposliti oziroma plačevati sami prispevke za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot samostojni podjetnik.
Ustanovitev s. p.-ja sicer brezplačna, nastanejo pa stroški na začetku poslovanja, ko morate opraviti izpit iz varstva pri delu, dodaten strošek je ocena tveganja in zdravniški pregled. Po uvodnem strošku pa boste imeli redne mesečne stroške, kot so vodenje računa na banki, računovodske storitve in stroški za prispevke za socialno varnost. Na koncu leta pa boste morali plačati davek na dobiček in plačilo računovodstvu za izdelavo letnega poročila.
Najbolj ugodno delo preko napotnice
Večina študentov dela preko študentskega servisa. Zanimalo nas je, kakšna je razlika med delom preko ŠS in med ostalimi oblikami dela. »Z davčnega vidika so bistvene razlike. Z delom preko študentskega servisa ima podjetje, pri katerem dela študent, zelo malo stroškov poleg plačila študentu. Študent lahko uveljavi 3 različne olajšave in v najboljšem primeru na leto zasluži tudi do približno 11.000 neobdavčenih evrov. Avtorska pogodba je davčno tudi relativno ugodna, saj se plača le dohodnina, ki znaša od 16 do 41 % (odvisno od zaslužka). Pri avtorski pogodbi pa je zelo omejen tip dela, zato se jo razmeroma malo uporablja. Lastno podjetje se z davčnega vidika »splača« šele ob razmeroma visokih predvidenih bruto zaslužkih, tam nekje nad 20.000 €. Ima pa seveda druge ugodnosti, saj lahko zaposlujemo druge, uveljavljamo stroške, izdajamo račune, lažje sodelujemo z večjimi podjetji in podobno. Lastne podjetniške ideje se seveda ne da prodati »na napotnice«. V domačem podjetju (kjer so lastniki na primer starši) lahko študent dela tako kot v vsakem drugem podjetju. Še vedno je v večini primerov.« Poleg tega vam teče delovna doba, če si plačujete socialne prispevke.
Mojca Buh
Mag. Blaž Zupan, Katedra za podjetništvo, asistent
Kako podjetništvo vpliva na življenje študenta?
Vplivov je cel kup, od psiholoških, denarnih do časovnih in še kakšnih. Lahko so pozitivni ali negativni, kar pomeni, da se skozi lastno podjetniško pot veliko naučimo, a je seveda ta polna problemov in vprašanj, ki jih bo potrebno uspešno rešiti. Lahko zaslužimo bistveno več kot z zaposlitvijo (preko ŠS ali drugače), a je po navadi potreben tudi začetni finančni vložek brez garancije povrnitve. Lahko si sami organiziramo svoj delovni čas, a vse naloge v podjetništvu lahko vzamejo tudi bistveno več kot 8 ur na dan. Na žalost študent v primeru, da ustanovi lastno podjetje, načeloma izgubi tudi določene pravice, na primer študentske bone za prehrano.
O študentskem podjetništvu …
Čas študentskega statusa je najbolj primeren za podjetniške začetke. Država plačuje zdravstveno zavarovanje, starši pa po navadi streho nad glavo. Ker so študentje zelo fleksibilna delovna sila, lahko v primeru podjetniškega neuspeha razmeroma enostavno startajo z novo idejo, najdejo študentsko zaposlitev oziroma pohitijo s študijem. Cena neuspeha je v tem času relativno nizka, saj so oportunitetni stroški časa približno pol nižji kot v redni zaposlitvi, od zaposlitve pa ste eksistencialno verjetno odvisni le vi. Neuspeh v podjetniških vodah lahko primerjamo z izpiti, ki jih na fakulteti nismo uspešno opravili. Stali so nas kar nekaj časa, posredno tudi denarja, a v popravnih rokih nam je uspelo in velika večina je na koncu tudi uspešno diplomirala. Na žalost se v podjetništvo marsikdo ne poda ravno zaradi strahu pred neuspehom, predstavljajte pa si, da ljudje ne bi odhajali študirat, ker bi se bali, da ne bodo naredili fakultete. In nezaključena fakulteta študenta zagotovo v povprečju stane veliko več kot en ali dva neuspešna podjetniška projekta. Študentom so na voljo tudi podjetniški inkubatorji, ki imajo po navadi tudi brezplačna podjetniška izobraževanja, s katerimi zagotovo zmanjšamo tveganje projektov. S podjetniškimi projekti tudi enostavno osmislimo študij, saj se lahko lotimo dejavnosti, ki so neposredno povezane s smerjo študija in predstavljajo tudi pomembne izkušnje ne glede na našo profesionalno pot po diplomi.
Ali država podpira študente?
Ne. Visoki prispevki in izguba študentskih ugodnosti so absurd. Država bi morala podjetništvo intenzivno podpirati ravno med študenti, ki s svežimi znanji, inovativnimi idejami in razmeroma varnim socialnim stanjem izmed vseh družbenih skupin še najlažje začnejo lastno podjetniško pot. Tudi brezposelnost je med mladimi visoka in z ustreznimi ukrepi v smeri spodbujanja podjetništva in ne samo zaposlovanja mladih bi lahko veliko naredili tudi v tej smeri.
Mag. Rok Stritar, Katedra za podjetništvo, asistent
Ali se mladi odločajo za podjetništvo, se o tem dovolj govori?
Imeti svoje podjetje je zelo zahtevna stvar, ki nikakor ni primerna za vsakogar, in narobe bi bilo, če bi vsi hoteli postati podjetniki. Izkušnje kažejo, da je tovrstna poklicna pot primerna za manjši del populacije, zato pa je ta toliko bolj intenzivna. Znanj, ki jih potrebujemo za uspešno ustvarjanje podjetja, pa se na žalost ne da pridobiti zgolj z opravljanjem izpitov in na sejmih. Odlično teoretično znanje je nujno potrebno orodje, ki pa se ga morajo mladi naučiti uporabljati. Na žalost (ali srečo) večinoma s tem, da delajo napake v praksi in se z njih učijo. Sem mnenja, da podjetništvo ni nekaj, kar bi bilo primerno za vse študente. Je pa zato toliko bolj pomembno, da se tiste, ki so za to primerni, bolj intenzivno spodbuja. Če imate v sebi podjetniško žilico, boste namreč zelo težko ubežali pred njo. Nikoli pa ne škodi, če se o podjetništvu govori več. Predvsem pozitivno.
Zakaj po vašem mnenju študentje nočejo biti podjetniki?
Nočejo je močna beseda. Rekel bi, da je pri večini bolj prisoten strah. Je pa za podjetništvo potreben drugačen način razmišljanja, kot ga vzpodbuja šolski sistem, ki so mu študentje podvrženi večino svojega življenja. Miselni preskok je lahko zelo težak.
Mojca Buh
Ste kdaj razmišljali, da bi postali podjetniki?
Se v Sloveniji dovolj govori o podjetništvu in možnostih, ki jih ima študent, da bi to postal?
Tatjana L.
Razmišljala sem že, da bi bila podjetnik. Imam primerno izobrazbo, ekonomsko fakulteto, zato misli, da bi to lahko postala, čeprav neke velike želje postati podjetnik niti nimam. Na to idejo sem prišla, ker je vse težje najti zaposlitev. Je pa težko iz nič narediti uspešno in veliko podjetje, zato za enkrat še nimam poguma narediti tega koraka. Mislim, da v Sloveniji študentje nimamo dovolj informacij o tem, kako postati uspešen podjetnik, pa tudi, če informacije pridobimo, je te nasvete in teorije težko uresničiti, če za to nimaš talenta in dovolj samozavesti. V času študija ne pridobimo dovolj praktičnega znanja, zato se bojimo kar takoj po študiju ustanoviti neko podjetje. Po mojem mnenju si lahko dober podjetnik, če imaš že prej dobro zaposlitev in si preko dela pridobiš izkušnje za delo in vodenje podjetja.
Barbara B.
Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi postala podjetnica, ker ne želim postati podjetnica, saj me to ne zanima. Mislim, da je to preveč stresno življenje, sestanki; rajši imam bolj umirjeno življenje. Moje mnenje je, da je delo zelo odgovorno, mogoče večine to delo sploh ne veseli; ne poznam veliko kolegov/kolegic, ki bi si želeli postati podjetniki.
Matjaž G.
Mislim, da to vsakomur občasno pride na pamet. Moja želja je, da bi nekoč postal podjetnik. Svoboda, ki jo imaš pri tem, je neprecenljiva. Omejitve, ki jih imaš, so le v tebi. Seveda pa so razlogi proti, da s tem stopim iz varne cone redne zaposlitve ter da si s tem naredim precej več dela, kot ga imam zda, kar pomeni manj prostega časa itd. V Sloveniji se o tem dovolj govori. Premalo pa se govori o tem, kaj podjetništvo prinese s seboj. Večina študentov si podjetnika predstavlja kot izredno premožnega človeka, ki živi v lepi hiši, ima dober avto, vikend na morju itd. Resnica pa je bistveno drugačna; preden prideš do tega, boš moral tudi ogromno vložiti v ta uspeh. Pa še potem uspeh ni garantiran. Študentje želijo biti podjetniki, se mi zdi. Le da podjetništvo ni tisto, kar si predstavljajo.
Maja Ž.
V bistvu nikoli nisem zelo resno razmišljala o tem, da bi postala podjetnica. Je pa res, da si zelo želim delati z malimi otroki, tako da mogoče kdaj postanem, če odprem zasebni otroški vrtec, a takrat gotovo ne bom več študentka. Poleg tega me veseli delo osebne stilistke, kar sem tudi nekaj časa bila, ko sem delala za priznano osebno svetovalko Nežo Gregorčič Žgombič. Priznanje je seveda ostalo, le svetujem ne več, me pa zelo veseli, tako da se nikoli ne ve, kaj bo v prihodnosti. V Sloveniji se dosti govori o podjetništvu. No, vsaj pri nas na celjskem koncu smo imeli dovolj predavanj o podjetništvu, na našem mladinskem centru. In tudi zdaj lahko kadarkoli, če imamo kakršnokoli vprašanje, gremo tja in nam pomagajo. Menim, da študenti nočejo biti podjetniki zato, ker enostavno nimajo kapitala, ki bi ga vložili.
Mojca Buh
