Na turneji po Južnoafriški republiki

Dolgo časa smo o tej stvari le sanjali. Na glas si tega nismo upali govoriti. Načrtovanje turneje izven evropskega prostora v oddaljeno Južnoafriško republiko je bil izjemen projekt, ki smo se ga lotili v Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča Univerze v
Težko je bilo stvar bolje organizirati, kakor pred dvema letoma, ko je APZ TT gostoval v Braziliji, ampak uspelo nam je.

Na osemnajstdnevno turnejo v JAR smo se odpravili zadnji dan v septembru 2009. Pevska zasedba je bila tridesetčlanska. Na letalo smo vstopili v Münchnu in se šest ur vozili do Abu Dabija (Združeni arabski emirati), kjer smo prestopili na drugo letalo in čakalo nas je še osem ur vožnje do največjega mesta v JAR Johannesburga. Glavni nameni APZ TT so bili promocija pevskega zbora, zborovskega petja pri nas, predstavitev naše dežele in navezovanje stikov. Imeli smo šest lastnih celovečernih koncertov in vsak drugi dan pevske delavnice na univerzah. Bili smo presenečeni, koliko ljudi nas je prihajalo poslušat na koncerte. Številka je vedno presegla dvesto poslušalcev.

Med številnimi obveznostmi, ki smo jih imeli v JAR, se je našel tudi čas, da smo se preobrazili zgolj v turiste. Ker smo gostovali na širšem območju JAR, smo imeli veliko ogledov največjih mest ter najzanimivejših turističnih točk. Prebivali smo v naslednjih večjih mestih: v Polokwanu, v Pretoriji, ki velja za upravno središče Južnoafriške republike, v Bloemfonteinu, kjer so vsi najvišji sodni državni organi, v Johannesburgu, mestu gneče in kriminala. Posebej zanimivo je bilo črnsko mesto Louis Trichardt na severovzhodu JAR, kjer smo najbolj občutili črnsko kulturo in kjer se je zelo poznal vpliv sosednjih držav (Bocvana, Zimbabve, Mozambik). Študentom se nam je v spomin vtisnilo univerzitetno mesto Potchefstroom. Polovica naštetih mest je bila zanimiva s stališča, da bodo prihodnje leto mestni stadioni travnata prizorišča svetovnega nogometnega prvenstva. Da se približuje največji športni dogodek, je bilo videti na vsakem koraku. Na mestnih urah odštevajo dneve do začetka prvenstva, veliko časa in denarja posvečajo gradnji cest, hotelov, skratka mestni infrastrukturi.

Presenečenje prve vrste je bilo to, da nismo mogli kupiti alkohola niti v trgovinah, kot jih poznamo pri nas, niti na postajališčih ob cestah. Povsod so prodajali ogromno vrst čipsov. Ko smo se prvi dan vozili proti mestu Louis Trichardt, smo opazili, da imajo na vseh nesemaforiziranih križiščih znak stop vse ceste, ki pripeljejo v križišče. Nenapisano pravilo je, da prvi odpelje tisti, ki se prej ustavi. V nočnih urah vozijo kar mimo rdečih luči, da se izognejo nočnim roparjem. Ker v JAR živi približno petnajst odstotkov belcev in imajo večino državnega bogastva, je posledično veliko revščine med črnskim prebivalstvom. Belci v najjužnejši afriški državi veljajo za zelo lene ljudi in vsaka družina ima doma zaposlenega temnopoltega človeka, da pomaga pri vsakdanjih opravilih, kot so kuhanje, pospravljanje, urejanje vrta … Plačilo, ki ga dobijo, le redko preseže 1000 južnoafriških randov (100 evrov). Ampak kar belcem predstavlja minimalni strošek, to za temnopolte pomeni izjemno plačilo. Zanimiva stvar, ki je bila za nas nekaj novega, je bila, da so gostitelji koncertov poskrbeli za hrano in pijačo za vse poslušalce med prvim in drugim delom koncerta. Odmor je velikokrat trajal celo uro. Ko smo se vozili po cestah in opazovali okolico, smo opazili okrogle njive. Nihče ni vedel, zakaj je temu tako. Ugotovili smo, da jih lažje zalivajo, če so okrogle.
Turneja po Južnoafriški republiki ni bila le nagrada za vložen trud, temveč velika izkušnja za vsakega pevca posebej. Videli smo veliko revščine, izkoriščanja, poniževanja, podcenjevanja temnopoltih, po drugi strani pa smo se od bližje spoznali z afriškimi kulturami in naravnimi lepotami. V domovino smo se vrnili kot popolnoma druge osebnosti. Spoznali smo ogromno stvari in razširili obzorja naših znanj.
Več informacij o zboru in našem udejstvovanju lahko najdete na spletni strani http://www.apz-tt.si.

Ervin Strmčnik, APZ TT

Družinski zakonik – dileme in izzivi

V ponedeljek, 30.11.2009, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji tiskovni konferenci zavrnilo predloge, v katerih so mnoge strokovne organizacije, gibanja in posamezniki zahtevali umik sporne redefinicije zakonske zveze in družine k
Sekretarka na MDDSZ Anja Kopač Mrak in v. d. direktorice direktorata za družino Ana Vodičar, sta to odločitev utemeljila z naslednjimi besedami: »V času javne razprave ministrstvo ni prejelo nikakršnih strokovnih utemeljitev proti izenačitvi istospolnih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi in niti nobenih strokovnih podlag, da bi bil ta predlog v nasprotju s koristjo otrok.« Te besede izražajo ignoranco številnih pisnih pripomb, v katerih so strokovna združenja in posamezniki posredovali strokovne argumente, ki govorijo v prid ohranitve vrednote zakonske zveze in družine kot skupnosti moškega, ženske in otrok.

Z omenjeno odločitvijo se je MDDSZ odločilo, da v času hude socialne in gospodarske krize, ko se število brezposelnih bliža 100.000, z »manipulacijo« in zavajanjem« uveljavlja socialni eksperiment na otrocih in spreminja temeljno celico družbe – t.j. družino. Predstavnica MDDSZ se sklicuje, da ni dobila »strokovnih utemeljitev«, ki jih je dobila; MDDSZ pa do danes še ni posredovalo nobene strokovne utemeljitve o potrebnosti in nujnosti spreminjanja zakonske zveze in družine kot tudi o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah na otrocih in družbi. Ob tem velja omeniti ugotovitve komisije francoske vlade leta 2006, ki je s strokovnimi argumenti zavrnila možnost izenačitve in posvojitve otrok homoseksualnim partnerjem; nadalje študijo sociologa Gunnarja Anderssona, ki je dokazal, da so istospolne skupnosti do 167% manj trdne kot heteroseksualne in zato manj primerne za posvojitve. Prav tako podatki slovenskega Inštituta za varovanje zdravje, ki govorijo, da imajo homoseksualni pari do 435 krat večjo verjetnost okužbe z virusom HIV in da jim je za to z zakonom prepovedano darovanje krvi in organov, za MDDSZ niso dovolj relevantni.

V kratkem lahko pričakujemo, da bo Vlada sprejela omenjeni predlog Družinskega zakonika, nato pa bo o predlogu odločal Državni zbor. Zato je izredno pomembno, da o nameri Vlade govorimo v svoji okolici in se jasno in glasno zavzamemo za naše otroke in vrednoto družine. Zato vas lepo vabimo, da čim več prijateljev in znancev povabite k podpisu peticije na spletni strani, oz. naj jo lastnoročno podpišejo na listu, ki ga lahko najdejo v elektronski obliki na spletni strani 24kul.si. Na dogajanje se je odzvala tudi Komisija Pravičnost in mir pri SŠK. V četrtek, 3.12.2009 ob 17h bo, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani, organizirala javni posvet z naslovom »Družinski zakonik – dileme in izzivi«, na katerega smo vsi povabljeni.

PRIKRITA DISKRIMINACIJA GLUHIH ŠTUDENTOV IN ŠTUDENTK NA UNIVERZAH V SLOVENIJI

V sredo, 25. novembra 2009 je v sejni dvorani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije potekala okrogla miza z naslovom »Prikrita diskriminacija gluhih študentov in študentk na univerzah v Sloveniji«.
Glavni namen okrogle mize je bil, opozoriti na neenakopravnost gluhih študentov na univerzah po Sloveniji kljub sicer dobri zakonski podlagi, ki naj bi neenakopravnost omilil. To podlago daje Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Okrogle mize so se, poleg zainteresiranih gluhih študentov, predstavnikov vseh treh organizatorjev, udeležili tudi mag. Majda Širok, direktorica Direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, in Tanja Dular, sekretarka Direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.

Zakonodaja
Na okroglo mizo so bili vabljeni tudi predstavniki vseh treh slovenskih univerz, vendar so se je udeležili le predstavniki Univerze v Mariboru.
Okroglo mizo je odprla direktorica Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik ga. Jasna Bauman, ki je opozorila, da Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Ti so po zakonu tudi dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača, ter prevzeti plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik.
Gospa Baumanova ugotavlja, da se določbe zakona v praksi ne izvajajo dosledno, kljub stališču Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS, da se gluhim študentom priznava pravico do tolmača med izobraževalnim procesom.

Univerza v Ljubljani, ki je bila naprošena za mnenje v zadevi, določbo zakona po stališču Baumanove ozko gramatikalno razlaga, in sicer tako, da je obveznost Univerze gluhemu študentu zagotoviti pomoč le v nekaterih postopkih, kot so npr.: vpis v posamezni letnik, urejanje statusa ipd., ne pa tudi za predavanja.
Zavod se s tako razlago ni strinjal in je o teh kršitvah zakona obvestil tudi Varuhinjo človekovih pravic, ki se je v reševanje problematike aktivno vključila in je na to opozorila tudi Ministrstvo za visoko šolo, znanost in tehnologijo RS, to pa se po mnenju Zavoda še vedno ni ustrezno odzvalo.

Vlada Republike Slovenije kot nadrejen organ je sicer z uredbo zagotovila kar nekaj dodatnih sredstev za financiranje visokošolskih zavodov, vendar sem ni vključila stroškov tolmačenja v slovenski znakovni jezik.
V praksi prihaja, kakor so ugotovili na okrogli mizi, predvsem do prelaganja odgovornosti med ministrstvom, univerzami in fakultetami.

Gluhemu študentu kot študentu s posebnimi potrebami namreč na mesec pripada 100 ur posebnih vavčerjev. Enourni vavčer uporabi zato, da si za eno uro zagotovi tolmača – teh 100 ur bi moralo biti namenjenih financiranju njegovega obštudijskega procesa (v smislu podpore študijskemu, npr. dostopu do knjižnic in študijskega gradiva), vendar so jih gluhi študentje primorani uporabiti za ‘plačevanje’ tolmača, ko se udeležujejo (rednih) predavanj – ta strošek pa naj bi mu sicer krila fakulteta, pa mu ga v praksi ne.
Predstavniki gluhih študentov so povedali, da je s tolmači problem, ker jih je zelo malo in si ga je težko zagotoviti. V primeru, da ga nimajo, zanje obisk predavanj ne prinaša nobene koristi, saj jim tudi nekoliko večja sposobnost ‘branja z ustnic’ ne omogoči, da bi razumeli več kot pol tistega, kar predavatelj pove. Izpostavili so tudi potrebo po zapisnikarju.

Kot kaže, sistemske rešitve še vedno ni. Ni pa je, kot je pokazala razprava, ker zanjo ni ustrezne volje. Rešitev bi morala celostno urejati način financiranja dodatnih stroškov študija gluhih študentov, ki bi jih vsaj deloma postavila v enakopraven položaj z ostalimi študenti. Korak dlje bi bil, da bi gluhi študentje že pred vpisom na fakulteto lahko vedeli, kje približno bodo sploh imeli možnost zaposlitve, saj so te že po naravi stvari precej ožje. Tako bi bile vse vpletene strani na boljšem. Na to pa bo treba očitno še malo počakati.

Blaž Božnar

Zimsko spanje da ali ne?

Zima in preostali hladnejši del leta je za večino čas, ko se njihov življenjski ritem precej upočasni. Dnevi postajajo vse krajši, večji del dneva je tema, primanjkuje nam energije (izjema so seveda tu študentski žuri, ki pa so povsem samostojna tematika,

Posledično zato tudi študentje drastično zmanjšajo svoje, po večini že tako ne ravno pretirano, športno udejstvovanje in ga omejijo na kakšen drgetajoči sprehod na relaciji stanovanje – fakulteta. Bolj drastični celo prisegajo, da je najbolj varno in udobno ležati za domačo pečjo in čakati boljše čase. Vseeno pa to ni najbolj pametna rešitev, saj zima dejstva, da je šport izjemno koristna podpora študijskemu procesu, da ne govorim o splošnem zdravstvenem stanju, prav nič ne spremeni. Športno udejstvovanje je pozimi ravno tako ‘nujno’ kot v preostalem delu leta.

Športanje je nujno
Če le začnemo razmišljati o tem, kako bi se lahko ‘športali’ tudi pozimi, nam verjetno najprej na pamet padejo tipični zimski športi, torej športi, ki praviloma v toplejšem delu leta sploh ne pridejo v poštev. To so smučanje, deskanje na snegu (‘bordanje’), tek na smučeh, drsanje in tako naprej. To so čudoviti športi, ki nam omogočajo neverjetno lepa doživetja v naravi (če si tega še posebej želimo pri smučanju ali deskanju na snegu, izberimo turno, torej združeno s pohodništvom). Tek na smučeh je lahko zimska alternativa za tek, njegova prednost v primerjavi s tekom pa je še v tem, da pri njem aktivno uporabljamo in razvijamo mišice rok. Nekaj otroškega veselja pa si lahko pričaramo s sankanjem – tu lahko izbiramo med ‘prostimi’ variantami ali pa se odpravimo na urejena sankališča. Nekaj skrbi za varnost pa niti pri takih spominih na otroštvo ni odveč, zato je treba imeti vsaj približno predstavo o terenu, kamor se odpravljamo sankat (to velja seveda tudi za prosto smučanje in deskanje).

Misel nas pelje dalje do značilno oziroma vsaj pretežno ‘notranjih’ oziroma dvoranskih športov, kot so plavanje, športi z žogo (npr. košarka, odbojka, tudi dvoranski nogomet), hokej v dvorani (‘floorball’), skvoš, badminton, tenis v dvorani, namizni tenis in še in še. Veliko tovrstne rekreacije se odvija celo leto, nekatere po zelo študentskih cenah.

Žoga?
Pri športih z žogo je poleg rekreacije ‘zakon’ tudi občutek pripadnosti skupini, borba za skupen cilj. Hokej v dvorani na drugi strani postaja vedno bolj popularna in aktraktivna oblika rekreacije. Skvoš in badminton se iz zelo pasivne in pretežno ‘na mestu stoječe’ igre spremenita v zelo naporno aktivnost, ko se ju dodobra naučimo (tako tudi tenis in namizni tenis).
Predvsem predstavnice nežnejšega spola pa so vzele za svoje športno miganje v smislu aerobike, body pumpa, pilatesa in podobnih aktivnosti. Zelo koristno pri tovrstni, lahko zelo naporni vadbi, je predvsem, da vadba v skupini zelo poveča motivacijo, katere pomanjkanje je po navadi glavni izmed dejavnikov, ki odvračajo od športnega udejstvovanja.

Savna je zakon
Veliko koristnih efektov prinaša tudi obisk savne. Savnanje blagodejno vpliva na krvni obtok, odstranjuje strupe iz telesa, v času izvajanja pospešuje srčni utrip in prebavo. Redni obiski savne povečujejo odpornost na t. i. zimska obolenja, zlasti prehlade in pomagajo pri astmatskih in bronhialnih obolenjih. Blagodejni učinki obiska savne trajajo približno teden dni, zato je priporočljiv obisk v tedenskih intervalih.
Manj pogosto pa pomislimo na dejavnosti, ki so značilne za poletje, se jih pa da izvajati tudi pozimi, celo več – takrat prinašajo posebne čare. V mislih imam hojo v naravi, tek v naravi, pohodništvo. Primerna obleka in obutev naredi take aktivnosti zdravju prijazne.

Blaž Božnar

Te mika tujina?

Tretji teden Meseca mednarodnih izzivov (MMI) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) bo zaznamoval t. i. sejem informacij o študiju v tujini z naslovom Te mika tujina?. Potekal bo v četrtek, 3. decembra 2009, od 17.00 do 20.00 v C
Na dogodku Te mika tujina? bodo na enem mestu zbrani predstavniki vseh mednarodnih programov (CMEPIUS, MOVIT NA MLADINA, STA Ljubljana, Voluntariat, Mednarodne študentske organizacije ipd.), ki so na voljo slovenskim študentom. Njihovi predstavniki bodo odgovarjali na vprašanja v zvezi s študijem v tujini in jih oskrbeli z vsemi potrebnimi informacijami.

Odprto pismo predsedniku Sveta Vlade

Študentska organizacija Slovenije je v petek, 27. novembra, poslala odprto pismo predsedniku Sveta Vlade za študentska vprašanja, Gregorju Golobiču.
V pismu so opozorili na odsotnost socialnega dialoga in nedelovanje 1. delovne skupine Sveta Vlade RS za študentska vprašanja.
Na zadnji seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja (Svet), ki je bila 28. oktobra 2009, je minister Golobič na zahtevo ŠOS pozval nosilce delovnih skupin Sveta, k sklicevanju in rednemu delovanju na posameznih vsebinskih področjih. ŠOS sedaj opozarja na način delovanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je nosilec 1. delovne skupine Sveta in pokriva področje socialnih pravic, in kaže na neresnost in nepripravljenost na obojestranski socialni dialog.

Na ŠOS so presenečeni, da je MDDSZ v petek, 27. novembra, sestanek 1. delovne skupine nenadoma in brez tehtnega razloga preklical. MDDSZ je kot razlog odloga sestanka navedel dejstvo, da naj bi bila naslednja načrtovana seja Sveta Vlade za študentska vprašanja šele 6. januarja 2010. Na ta način so iz MDDSZ sporočili, da ocenjujejo, da je tri tedenski rok, v katerem so všteti tudi božični in novoletni prazniki, dovolj za seznanitev, preučitev, usklajevanje in konsenz na tako obsežnem in problematičnem področju kot je študentsko delo. Za študente je to nesprejemljiva in nedopustna oblika pritiska z namenom zadostiti zgolj formalnim kriterijem sodelovanja, a brez iskrene pripravljenosti na socialni dialog.

Ob tem dejstvu ŠOS izraža ogorčenost nad načinom delovanja MDDSZ, na katerega študenti nikakor ne morejo pristati. Na ŠOS so mnenja, da je lahko uspešen le iskren socialni dialog, ki pa zahteva dejavno vključenost vseh akterjev ter iskreno pripravljenost iskanja rešitev na skupaj prepoznane probleme.

Ob koncu pisma je ŠOS predsednika Sveta Vlade za študentska vprašanja pozval, da na vladni ravni izpostavi problem nedelovanja delovnih skupin, ker je to slabo tako za državljane kot tudi za državo. Zaskrbljeni so nad podobnostjo nedelovanja, kot so ji bili priča v prejšnjem mandatu. Ta pri predstavnikih različnih skupin zbuja nezaupanje in dvom v iskreno zavezanost k socialnemu dialogu.

Slavnostna seja Univerze v Ljubljani

Univerza v Ljubljani, ki praznuje 1. decembra 90. letnico ustanovitve, je 30. novembra pripravila slavnostno sejo Senata UL. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister Gregor Golobič.
Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je na slavnostni seji senata UL-ja opozoril, da mora za ustanavljanje univerz veljati zahtevnejši kriteriji kot za ustanavljanje fakultet.

Gregor Golobič je ob 90-letnici delovanja Univerze v Ljubljani na slavnostni seji senata dejal, da univerzo kot hram duha in utemeljiteljico trajnih vrednot še najbolj potrebujemo zdaj, ko so stari kompasi odpovedali in ko doživljamo splošno krizo zaupanja in vrednot. Obenem je prepričan, da univerze ne smejo delovati po logiki hitre hrane.

Senatorje je nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik, ki pa je opozoril na pomen, ki ga je imel začetek delovanja univerze pred 90 leti za narodov razvoj in samozavest slovenskega naroda. Ljubljanska univerza je po njegovih besedah “ves čas svojega obstoja zvesto in uspešno služila slovenskemu narodu”.

Mentor leta 2009

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije (DMRS) je 30. novembra pripravilo podelitev priznanja za Mentorja leta 2009.
Prav kvalitetno znanstveno mentorstvo na začetku kariere je tisto, ki iz sposobnih slovenskih mladih raziskovalcev ustvarja kasnejše odlične znanstvenike, raziskovalce in razvijalce, so prepričani v DMRS. Zato so se odločili, da med člani društva in širše poiščejo najpomembnejše kvalitete dobrih mentorjev in najboljše tudi nagradijo.

Tako so med slovenskimi mladimi raziskovalci zbirali nominacije za najboljšega mentorja, komisija pa je nato med 28 prispelimi vlogami izbrala “najboljšega”, to je dr. Janka Kosa, ki so mu podelili priznanje. Izročil mu ga je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.

Nagrado “Mentor leta 2009” je minister označil za simbolno gesto priznanja mentorjem za njihovo delo. »Ne samo dobitnikom nagrade, posredno tudi vsem ostalim sporočate in sporočamo, da je njihovo prispevek h kreiranju novega znanja odločilen in cenjen. Samo sinergija med mentorji in študenti lahko pripelje do želenih rezultatov – novega znanja in izkoriščanja le-tega v dobrobit in napredek družbe v najširšem pomenu besede,« je sklenil slavnostni govor minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

BRUC 2009 pred vrati!

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) se bo tudi letos podpisala pod največjo tradicionalno študentsko prireditev BRUC 2009, ki bo v sredo, 2. decembra 2009, od 20. ure naprej na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na glavnem odru bodo nastopili:

– Dalaj Eegol z bendom (ex Ali En)

– Kiril (live act)

– Leeloojamais

– Red Five Point Star

– Not’n’vun

– Hotty MkkNotty

In še program malega odra:

– Kevin Saunderson

– Hannah Holland

– Tion (live act)

– The Good Guys

– Danza Macabra

V boju proti Aidsu!

Ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u bodo študenti na vseh fakultetah Univerze v Mariboru prejeli kondome, rdeče pentlje in informativne letake. Študentje se bodo lahko tudi brezplačno testirali v UKC Maribor.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru tudi letos prireja projekt ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u, ki bo potekal v torek, 1. decembra med 8. in 14. uro na fakultetah Univerze v Mariboru. Na ta način želi ŠOUM študente in vse mlade osvestiti o pomenu uporabe kondomov ter o nevarnostih širjenja bolezni HIV, predvsem pa želi vplivati na preprečitev širjenja te nevarne bolezni. Ob ponedeljkih med 10. in 12. uro pa poteka na infekcijskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tudi brezplačno testiranje.

Predstavniki ŠOUM bodo tako na Svetovni dan boja proti Aidsu na vseh fakultetah Univerze v Mariboru (tudi v dislociranih enotah v Celju, Kranju in Ljubljani) študentom in vsem mladim delili rdeče pentlje, kondome in informativne letake o značilnostih in posledicah te nevarne bolezni. Prav tako bodo študentom nudili informacije o tem kje se lahko testirajo, ob tem pa jih bodo tudi opozarjali na uporabo kondomov, saj lahko le tako vplivajo na zmanjšanje širjenja virusa HIV in zaščito pred njim.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.