Koncerti in prve zabave v novem študijskem letu!

25. septembra pa k nam prihaja že dolgo priljubljena skupina Riblja čorba. Svoj koncert bodo promovirali na prav poseben način – z izdajo lastnih poštnih znamk, katere lahko kupite s prednaročilom na vseh poštah Slovenije. Zanjo boste odšteli med 0,69 in 0,83 evri.

19. okrobra se nam obeta MUD POP festival, kjer bodo v popolnoma prenovljeni kinodvorani Šiška nastopili The Frictions, Dicky B. Hardy in Mudhoney. Ne zamudite začetka, ki bo ob 20h.

Kaj pa pravite na ponoven obisk Eroza Ramazzottija? 19. novembra bo nastopil le za vas, in sicer ob 20h v ljubljanski Hali Tivoli. Če pa ste ravno takrat odsotni in si nikakor ne morete privoščiti njegovega koncerta, nikar ne skrbite, namreč 24. oktobra bo nastopil v zagrebški Areni.

Green day, ki so poleg Nirvane in Pearl Jam najboljši in najpomembnejši ameriški bend 90. let, prihajajo v München. 3. 11. 2010 lahko zažurate v njihovih ritmih v Olympiahalle v Münchnu – Nemčiji. Za ogled njihovega spektakla pa boste morali odšteti kar 129 evrov. V ceno je vključena vstopnica na stojišču, prevoz in vodenje.

Tudi na koncert Depeche Mode boste morali na Hrvaško. Zaigrali bodo v zagrebški Areni točno na valentinovo – 14. 2. 2010.

Najuspešnejšo nemško skupino Rammstein si lahko ogledate 21. 11. na Dunaju. Za kategorijo stojišča ali sedišča boste odšteli 124,99 evrov, kar vključuje tudi prevoz ter vodenje.

Na Dunaju pa boste prišli na svoj račun vsi ljubitelji pevke Pink. Zvezdnica, ki je na začetku izgledala kot muha enodnevnica med vsemi najstniškimi pevkami, se je na glasbeni sceni obdržala vse do danes. Pevka, ki je pokazala, da zna peti in katere talent je bil opažen, bo nastopila 17. 12. na Dunaju v Avstriji.

Kje pa se lahko zabavate doma?

K4 je klub, ki se nahaja v središču Ljubljane, kjer se vsako leto zvrstijo raznorazni koncerti elektronske glasbe, ki pa se mešajo tudi z najrazličnejšimi žanri, kot so npr. etno, jazz, funk itd. Glede na to, da klub obstaja že kar dve desetletji in je prav toliko časa aktualen na naši sceni, ga lahko označimo za pravo legendo.

Klub Metelkova
Gre za najbolj obiskano mesto, kjer se lahko sprostite v raznoraznih delavnicah in zažurate kar v 15 klubih.

Tudi Maribor ponuja obilo prostorov, kjer se mladi družijo in sproščeno zažurajo pozno v noč. Med najbolj priznanimi klubi za mlade je zagotovo Štuk, kjer vas vedno presenetijo z zanimivim in raznovrstnim večernim programom za vse okuse.
Tudi klub MC Pekarna je eden izmed zelo obiskanih, saj v enem letu izpeljejo več kot 150 različnih projektov, in sicer od raznoraznih koncertov, predavanj, kino predstav in še veliko drugih tematskih večerov, ki zadovoljijo še tako izbirčne.

Tjaša Kržišnik

NAPOVEDNIK – SEPTEMBER 09

METELKOVA MESTO (www.metelkova.org)

Klub Gromka
16. 09. ob 22h: kantiteta; BOB CORN (It) + MUSICA DE CUCINA (It), Bob Corn – Sam svojo glasbo rad poimenuje »žalostni punk«: akustična kitara in besedila o ljudeh in ljubezni. Musica da cucina – Kuhinjska glasba: nizanje semplov akustičnih inštrumentov ter kuhinjskih naprav in predmetov, začinjeno s peščico vokala. Naj vam tekne! Vstopnina: 3 EUR
18. 09. ob 22h: Klubska gromka; DJ Space Invader; Space disco Behind the Mask
19. 09. ob 22h: Tematski večer – Afriški večer; vstopnina:
20. 09. ob 22h: R.A.F.A.L.; Koncert; NASHGUL (Spa) + THE ARSON PROJECT (Swe)
21. 09. ob 00h: Gromki kino; Festival neodvisnih dokumentarnih filmov DOKUBAZAAR želi dati besedo kreativnim režiserjem dokumentarnih filmov iz regije in celega sveta.
22. 09. ob 00h: Gromki kino; DOKUBAZZAR
23. 09. ob 00h: Gromki kino; DOKUBAZZAR
24. 09. ob 00h: Gromki kino; DOKUBAZZAR
25. 09. ob 22h: Klubska Gromka; DJ Nešo
26. 09. ob 21h: Defonija; METAMKINE (Francija); vstopnina
27. 09. ob 22h: R.A.F.A.L.; MALIGNANT TUMOUR (Cz) + CONTRASTO (It) + BEGINNING OF THE END (UK) Legendarni “d-beat metal crust’n’roll “, jezen hardcore in d-beat crust.
29. 09. ob 22h: Twotonebinas; THE HANGMEN (uk) + SILVER SHINE (hu) (psychobilly)
Psychobilly legende The Hagemen! Imajo zagon, originalnost in neizprosno energijo. In kaj naj z bendom, kot je to? Hudič ve … Kmalu pa bo vedela tudi Gromka … Vstopnina v predprodaji 9 EUR, na dan koncerta 12 EUR
30.09. ob 22h: Insane Booking Hardcore Show, TACKLEBERRY (De) + GIVING CHASE (ZDA) + A NEW DAY (Wales) + FATHER AND GUN (At), vstopnina 6 EUR

Gala Hala
16. 09. ob 21h: Letni vrt Gala hale; ROKS VEČER; rolata Zava in Pklevn, DJ opremo bomo zaupali tandemu, ki se v glasbi odlično dopolnjuje. Slišati bo mogoče različne glasbene žanre, zagotovo pa najboljše od najboljšega! A Perfect circle, Beirut, Björk, Cocorosie, Damon Albarn, David Bowie, Faith No More, Led Zeppelin, Moloko, Morrissey, MGMT, Mystery Jets, Pixies, Portishead, Puscifer, The Mars Volta, The Smiths, Tool, TV on the radio … Vstop prost
17. 09. ob 21h: Letni vrt Gala hale; METELKOVSKI WOODSTOCK, vstop prost
18. 09. ob 22h: Letni vrt Gala hale; CIGU MIGU, DJ Bayo i povratak Balkanskih sisa! Gypsy balkan večer za vse tiste, ki radi plešejo na cigansko-balkanske ritme, ki smo jih ljubkovalno poimenovali Cigu migu. Bayo, Balkanske sise in rakija!; vstop prost
21. 09. ob 21h: Dirty Skunks predstavljajo: MALEVOLENT CREATION (ZDA), VOMITORY (SWE), The Modern Age Slavery (IT), brutalni jesenski večer bodo v Gala Hali na Metelkovi v Ljubljani ustvarili predstavniki pravega “old school” death metala, Malevolent Creation, ki terorizirajo javnost že od davnega leta 1989. Vstopnina 20 EUR z rezervacijo, 24 EUR na dan koncerta.
22. 09. ob 21h: Letni vrt Gala hale; GRUVAŽA by DJ CallYa, vstop prost
23. 09. ob 21h: Letni vrt Gala hale; HAIR-BAND MANIJA; rola: Lasati, vstop prost
24. 09. ob 21h: Letni vrt Gala hale; Iskanje popolne frontmanke; Rola: Jizah, vstop prost

25. 09. ob 22h: Rapetek No.50: PRINCE PAUL (Handsome Boy Modeling School, Gravediggaz, De La Soul, NY/USA) FREDDIE FOXXX aka BUMPY KNUCKLES (GangStarr Foundation, NY/USA) DJ’s: BORKA & BAKTO (CodeEp), vstopnina: 12 EUR z rezervacijo na www.galahala.com, 15 EUR na dan koncerta
29. 09. ob 20h: Letni vrt Gala hale; SAYONARA PARTY; DJ N’Toko, vstop prost
30.09. ob 20h: Letni vrt Gala hale; JAZZ & BLUES VEČER ob zaključku sezone letnega vrta, vstop prost

Channel Zero
19. 09. ob 22h: Dirty Skunks: ARTILLERY (Dk), RAGER (Slo); legendarna danska thrash metal zasedba ARTILLERY se bo tokrat na svoji mini turneji ustavila pri nas! Vstopnina: 16 EUR z rezervacijo na www.dirtyskunks.org /20 EUR brez
21. 09. ob 22h: ODDATEE (ZDA), BEN SHARPA (SA), BLEUBIRD (D)
25. 09. ob 22h: HellEktro: WormZ harsh electro/dark techno/industrial/ebm SCHEJTAN
WORMZ ( Udine , IT) TOMO; LUDVIK ; vstopnina: 5 EUR
26. 09. ob 20h: POA BENEFIT!!! – DALKHU, THE SCOURGE, NEUROTECH, ELIMINATOR (Slo) Dobrodelni koncert v pomoč Paranoid open air festivalu! NEUROTECH, ELIMINATOR, DALKHU, THE SCOURGE; vstopnina: 8 EUR z majico POA, 10 EUR brez majice, 20 EUR vstopnica + majica POA
28. 09. ob 22h: DubLub; vstop prost

KLUB K4 (www.klubk4.org)
18. 09. ob 23h: TEATIME; Selectas: Ziggi & Ohoroho, DJ Čaj, MO Fiah Movement, video:
Tomo; vstopnina: do 24h: 3 EUR, po 24h: 5 EUR
19. 09. ob 22h: ROZA SOBOTA, “We are OPEN« Veliki: House and more
Marino, JR Gregg; Mali: Od Balkana pa do Triglava … Dj Bily; video:
Vj Baka (queer collective memories); vstopnina: do 23h: 7 EUR, po 23h: 10 EUR
25. 09. ob 23h: GUMITWIST 2.1 w/ ABE DUQUE večer polnomastne klubske glasbe in ritmičnega poskakovanja; gumitwist: ABE DUQUE live! / Abe Duque Records (ZDA)
DULASH DER DJ / Gumitwist, THA DISKO DON / Gumitwist, RIBA / Gluglu, VJ FŠK / Multipraktik; miligrami:UTTI / Synaptic, SPLINTERHOUSE / Synaptic, LUXI / Synaptic, JOVAN / Synaptic, VJ -+FW / Synaptic; vstopnina: do 24h ali s karto iz Kina Šiška: 8 EUR, letak, študent: 10 EUR, drugi: 11 EUR
26. 09. ob 23h: TABASSCO – UTAH JAZZ (V Rec; VB), otvoritev Štirkine d’n’b sezone
Veliki: UTAH JAZZ (V rec; VB), Lunic & Danaja (Drumwise), Borka (Code.EP), Mali: Massimo (Rdyo Dj’s), Woo-D (Code.EP), Besso (p4b.nu); video: Rex (Code.EP); vstopnina: do 24h: 7 EUR, študent, letak: 9 EUR, ostali: 10 EUR

+ PREDSKUPINA
BACHUS CENTER
Srede – ob 22h: Wednesday party; prive music; fresh cocktails, guest DJs
Četrtki – ob 22h: Hiti generacije; 80-90 music, special prices, Dj Tommy, Dj Kosinni
Petki – ob 22h: Dj Tey prtiska play, dance/pop/rmb music, best coktails in town
Sobote – ob 22h: coctail party night, special prices, summer hit music …

KMŠ
17. 09. ob 22h: Party music; DJ Matteo; vstop prost
18. 09. ob 22h: Friday nihgt; DJ Josh; vstop prost
19. 09. ob 22h: Saturday night; DJ Kolaar; vstop prost
21. 09. ob 22h: Glasbene želje do neke meje; DJ Kolaar; vstop prost
22. 09. ob 22h: Torkova študentska zabava; DJ Yoco; vstop rost
23. 09. ob 22h: Kmš Travel party; DJ Marino; vstop prost
24. 09. ob 22h: Party music; DJ Matteo; vstop prost
25. 09. ob 22h: Friday nihgt; DJ Josh; vstop prost
26. 09. ob 22h: Saturday night; DJ Kolaar; vstop prost
28. 09. ob 22h: Glasbene želje do neke meje; DJ Kolaar; vstop prost
29. 09. ob 22h: Torkova študentska zabava; DJ Yoco; vstop rost
30. 09. ob 22h: Kmš Travel party; DJ Marino; vstop prost

Kulturna jesen

Jeseni, ko se temperature spustijo, da lažje zadihamo, in se krošnje dreves obarvajo v različne tople odtenke, se nam rojevajo sveže ideje. Vonj po novem papirju v nas vzbudi željo po znanju. In ker nas študijske obveznosti vsaj v večini primerov ne zasujejo takoj na začetku, lahko svojo vedoželjnost usmerimo v prostočasne dejavnosti. Tako obiskujemo gledališča, kino, festivale in koncerte. Poglejmo, kaj nam je na voljo letos.

V Ljubljani nas bodo jeseni pozdravili številni, že tradicionalni festivali, ki obljubljajo širok spekter prireditev. Septembrske konce tednov bo zaznamovala umetniška tržnica. Na obeh straneh Ljubljanice v bližini Čevljarskega mostu se bodo vsako soboto na ulicah predstavili različni umetniki.
28. mednarodni grafični bienale bo potekal med 4. septembrom in 25. oktobrom, njegova osrednja tema pa je letos odnos med grafiko in sodobno tehnologijo.
Sredi septembra si bo mogoče v sklopu Ex Ponta ogledati številne sodobne, domače in tuje gledališke predstave, performanse in multimedijske projekte. 23. septembra bodo na primer nastopili britanski The Tiger Lillies s kabaretno predstavo Pesmi o skuštranem Petru in drugi krvavi verzi. Glasbena podlaga bo alternativni rock. Med 9. in 18. oktobrom bo potekal 15. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Posebnost tega festivala je, kakor namiguje njegovo ime, da so avtorice performansov, predavanj in drugih umetniških projektov le ženske.

Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji glasbe in plesa. Slowind, festival komorne glasbe, bo trajal od 10. do 14. oktobra.

Salsa power je tridnevna festivalska delavnica, začela se bo 9. oktobra. Gostila bo mednarodno priznane učitelje salse. Med 17. in 23. oktobrom pa bo v Cankarjevem domu 3. slovenski festival flamenka. Predstavili bodo tradicionalni flamenko z značilno glasbo ter njegovo sodobno različico, potekal pa bo tudi večer branja literature v jeziku domovine flamenka – Španije.
Ljubljano bosta obiskala tudi dva že tradicionalna festivala, posvečena sedmi umetnosti. To sta LIFFe med 11. in 22. novembrom, katerega predstave bodo razporejene v dvorane Cankarjevega doma in druge ljubljanske kinodvorane, ter Festival lezbičnega in gejevskega filma med 28. novembrom in 5. decembrom v Kinodvoru.
Konec novembra bo potekal tudi jubilejni 25. slovenski knjižni sejem, na katerega je vstop tudi letos brezplačen.

Tudi v obalnih mestih se kulturno dogajanje nadaljuje v jesen. Med 10. in 14. septembrom v Izoli poteka filmski festival Kino Otok, ki združuje filmske ustvarjalce iz različnih koncev sveta in njihove različne poglede na aktualno problematiko.
Portorož bo med 4. in 9. oktobrom obiskal 15. mednarodni oglaševalski festival Zlati Boben. Njegova rdeča nit bo »brainstorming«.

V Mariboru bo potekal Festival stare trte, že deveti zapovrstjo. Gre za prireditev v čast najstarejši trti na svetu, ki se bo odvijala med 19. in 27. septembrom. Omeniti velja še glasbeni Festival Maribor ter Dokmo, festival dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v začetku novembra. V oktobru pa bo potekalo 44. Borštnikovo srečanje, osrednji in največji slovenski gledališki festival, na katerem se vsako leto predstavijo in nagradijo najboljše predstave s slovenskih gledaliških odrov.

Jesen je tudi čas izbire, ko razmišljamo in načrtujemo, kaj bomo počeli v šolskem letu, zastavljamo si nove cilje. Če mislite, da boste kulturne prireditve obiskovali vse leto, je pametno pregledati ponudbe abonmajev, ki so vam na voljo.

V Ljubljani lahko abonma vpišete v SNG Drama, Mestnem gledališču ljubljanskem, Cankarjevem domu, Šentjakobskem gledališču, Kinoteki, SNG Operi in baletu ter še kje.
Po drugih univerzitetnih središčih je glede tega najbolj razvita gledališka ponudba: abonmaje lahko vpišete v Gledališču Koper, SNG Mariboru in SNG Novi Gorici. Svoje abonmaje ima tudi Kolosej, in sicer v Kopru, Ljubljani, Mariboru, pa tudi v Celju. Omeniti velja še izolski Art kino Odeon, ki sicer nima abonmaja, a ponuja različne filme, ki jih Kolosej včasih spregleda. Izbire je torej veliko, več informacij o posameznih abonmajih pa lahko seveda dobite na spletnih straneh ustanov ali pa na samih prodajnih mestih.

Kaja Pinter

Brez povratka 4 3D

Brez povratka 4 3D
The Final Destination
Žanr: »grozljivka«
Scenarij: Eric Bress
Režija: David R. Ellis
Igrajo: Krista Allen, Nick Zano, Mykelti Williamson, Shantel VanSanten …
Na sporedu: od 3. 9. 2009

Ljudje umiramo na zelo raznolike, dramatične, domiselne in bizarne načine. Kot bi nam že sam pojem smrti ne bil dovolj problematičen, se moramo sprijazniti še s krhkostjo naših ubogih teles, ki se nerodno zatikajo med neusmiljene zobnike sosledja dogodkov in naše zadnje trenutke radodarno pospremljajo z bolečino. Nekaj perverznega je v tem, kaj vse se lahko in tudi se zgodi našim telesom. Nekaj sadistično kreativnega. Serija Final Destination se tega zaveda. Tako kot žanr, kateremu pripada, je fascinirana nad kreativnostjo modusa operandi Smrti in z abstraktnimi krvavečimi zmazki, ki jih pušča za sabo. Nagovarja tiste vzgibe, zaradi katerih zvedavo obračamo glave, ko na cesti vidimo zveriženo pločevino in obiskujemo spletne strani, ki brez predsodkov razgaljajo zevajoče rane ohlajajočih trupel.
Če je bil načeloma sicer povprečen prvi del zaradi odlične premise in učinkovite izvedbe povsem zgleden in gledljiv filmski kolut, je nadaljnjim delom serije vse težje odpuščati kot povrhnjica tanke karakterizacije in ničvredna polnila, ki med seboj povezujejo domiselno bridke konce t. i. protagonistov. Drugi del (s katerim si četrti del deli režiserja) se je sicer trudil s črnim humorjem in komaj opaznim poskusom poglobitve osnovne premise, tretji, še toliko bolj četrti del pa svoj smisel iščeta le še v izživljanju nad svojimi vse bolj butastimi protagonisti, ki se navkljub grozečemu položaju in serijskemu umiranju sovrstnikov (še vedno) nonšalantno sončijo, hodijo v kino in nazdravljajo. Tokratno uvodno sekvenco je verjetno navdihnila grozljiva nesreča na dirki v Le Mansu leta 1955, ki je zahtevala več kot 80 življenj, vendar se lena in neučinkovita izvedba nesreče še zdaleč ne more primerjati z uvodom iz originala. Igra je (tudi) tokrat porazna, napetost je zbledela, recikliranje ima pa prednost pred izvirnostjo. No, vsaj Smrt ne razočara, saj zna še vedno učinkovito in z navdihom razrezati, zmleti in razpacati butaste najstnike.
Edini odtenek svežine The Final Destination svoji seriji prinaša v obliki obujenih, izpopolnjenih in vse bolj pogostih 3D-učinkov, s katerimi Hollywood v kina ponovno vabi gledalce, ki se jim ne ljubi več kobacati iz domačega kavča in s katerimi v navezi s horror žanrom obujajo čas, ko so se ljudje z grozo umikali bližajoči se lokomotivi na platnu. Sodobna revizija 3D-tehnologije, ki je imela v kinematografiji sicer že več vzponov in padcev, je nič manj kot blagoslov za ameriške filmske studie, ki se trudijo ponujati predvsem zabavno izkušnjo za izgubljajoče množice ter nadvse uporabno orodje za žanr, katerega pogosta (in pogosto edina) ambicija je povzročanje trzanja, poskakovanja in kričanja svojih gledalcev. Za nekoliko čistejšo, plemenitejšo vizijo filma kot sedme umetnosti pa so 3D-učinki kvečjemu le nič več kot umetelni privesek, ki, namesto obratno, podjarmlja filmske avtorje in ujema poglede gledalcev v polju spektakla, inteligentnejši elementi filma pa pozabljeni ždijo ob strani ali pa jih sploh ni. Odličen primer: Brez Povratka 4 3D.

Kristjan Dobovšek

POLITIČNI PR – PODARJANJE KULIJEV ALI KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI?

Pred letom dni se je v medijih veliko govorilo o volitvah. Bolj smo se jim poskušali izogniti, lažje so nas ˝našli˝ …

Vklopili smo televizijo, da bi si ogledal svojo najljubšo nanizanko, pa je ta odpadla zaradi predvolilnih soočenj. Časopisi so bili polni napovedi o tem, katera stranka bo zmagala in katera pogorela, z veleplakatov so nas nagovarjali retuširani obrazi številnih politikov, v domače nabiralnike smo dobili kup promocijskih letakov strank, nekateri so celo natisnili svoj časopis, ki naj bi bil kot vsak povprečen časopis, vendar je bil njegov namen zgolj in samo promoviranje določene stranke. Vse lepo in prav, vendar, kaj ima politika s podarjanjem lončkov, vžigalic, kulijev itd.? Res je, da smo po naravi vsi malo podkupljivi, zato je precej verjetno, da bomo (če politično še nismo opredeljeni) raje volili politično stranko, ki nam je podarila kuli, trakec za ključe ali palačinke.
Pa se vrnimo k temi tega članka. Kaj sploh je politični PR? Je vse zgoraj opisano (volilna kampanja) in mnogo več. Po definiciji je osnovna naloga političnega PR-ja, da uspe pri političnem kandidatu/stranki ustvariti razločevalne značilnosti, ki ga/jo ločujejo od ostalih kandidatov/strank. Ustvarjanje različnosti lahko prispeva k večjemu številu glasov na volitvah. Politični PR je zasnovan tako, da večino svojih procesov koncentrira v obdobje pred volitvami, ko nastopi čas volilnih kampanj in na ta način služi uresničevanju zastavljenih ciljev političnih strank ali kandidatov (Vreg, 2000). Evropski komunikologi pravijo, da sta formuliranje in komuniciranje politike dve strani ene medalje, ki jih sodobni politik ne sme ločevati. Vodenje politike je tudi načrtovanje in uresničevanje političnega komuniciranja. Kot je že leta 1980 zapisal Peter Radunski, svetovalec na področju vodenja političnih kampanj, mora politik poleg vsebine misliti tudi na javno predstavitev svoje politike. V sodobni demokraciji si namreč ne moremo zamisliti politične strategije brez komunikacijske strategije. Kdor načrtuje politiko mora upoštevati tudi njeno komunikacijo.
Poznamo več vrst kominiciranja z volivci. Prvi način so sredstva javnega obveščanja – časopisi, revije, TV, radio itd., ki so stalno prisotna, vendar jih je težko osvojiti. Drugi način je bolj oseben in se dogaja občasno, ob posebnih priložnostih. To so neposredni stiki z volivci prek pisem, telefona, uporaba letakov, plakatov, oglasnih tabel, semaforjev, napisov na nebu itd. V zadnjih letih do izraza prihaja nova oblika neposrednega stika z volivci, odgovarjanje na elektronsko pošto volivcev in komuniciranje prek interneta. Poleg tega se v sodobnem političnem marketingu uporabljajo še mitingi, agitiranje od vrat do vrat, nalepke, značke, priponke, znamke itd. (Grobovšek, 2004). Vse več političnih kandidatov se zaveda uporabnosti interneta in njegovih orodij, zato vedno pogosteje uporabljajo tudi socialne mreže in skupnosti. Tudi predsednik Danilo Türk je v zadnji predsedniški tekmi ustvaril profil na eni izmed socialnih mrež. Inovativni načini komuniciranja postajajo vedno bolj pomembni, žal pa tudi vedno bolj nadležni. Pa vendar je politični marketing prisiljen poiskati nove načine komuniciranja, da sploh pridobi pozornost volivcev. Pred leti je zadostovalo zgolj komuniciranje prek množičnih medijev. Dandanes to ni dovolj, saj se volivci izgubljamo v poplavi informacij, oglasnih in promocijskih sporočil.
Politični PR je torej obsežen pojem, ki zajema tako klasične (prek množičnih medijev) kot neklasične oblike promocije. Najbolj učinkovita je kombinacija obeh. Še vedno pa ostaja vprašanje, koliko vpliva imajo politične kampanje na našo odločitev, katero številko bomo obkrožili na voliščih.

Nina Babnik,
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS)
www.mojPiaR.net

Shujšani PlayStation 3

Posnetki in šušljanja o domnevni reviziji konzole PS3, ki so se med poletjem svaljkali po spletu, so se izkazali za pristne. Od septembra dalje je Sonyjev multimedijski paradni konj tanjši, krajši, varčnejši in, verjetno še najpomembneje, cenejši.

Pred slabimi tremi leti, ko je opevani naslednik veleuspešnega PlayStationa 2 z nekaj predporodnimi težavami vendarle privekal na svet, si nihče ni drznil niti pomisliti, da bo danes po prodajnih številkah sobnih igralnih konzol na tretjem mestu. Ne samo, da ga je nadkrilil takrat podcenjevani Nintendo Wii, tudi leto prej izdani Xbox 360 v tem trenutku še vedno slavi konkretno večje število uporabnikov. Eden glavnih razlogov za nezavidljivo situacijo PS3-ke je (bila) seveda visoka cena konzole, ki je štartala s prodajno ceno 500 € in kasneje padla na še vedno visokih 400 €, zaradi zapletenega skupka napredne in drage elektronike pod pokrovom konzole pa je bila konkretna miniaturizacija, znižanje stroškov izdelave in posledično nižja prodajna cena do nedavnega nemogoča.

Nič več. Novi PlayStation 3 je za 32 % manjši, za 36 % lažji in za 34 % varčnejši od debelušnega in energetsko požrešnega predhodnika. Odsevno površino, ki je delovala kot magnet za prah in prstne odtise, je zamenjala matte črna barva, PS3 logo je malenkostno predrugačen, 2 USB priključka sta še vedno prisotna in prisebna, odslovila pa sta se žal na dotik občutljiva gumba, ki sta ju zamenjala cenejša (in bolj cenena) primerka. Pod pokrovom razen pomanjševanja določenih komponent ni prišlo do večjih sprememb: vgrajen Wi-Fi, BD-ROM še vedno zavzema glavnino drobovja, trdi disk, katerega menjava je še vedno relativno enostavno opravilo, pa ima tokrat kapaciteto 120 GB. Kompatibilnost s PS2 igrami se žal ni vrnila, šmrk.

Čeprav naj bi bil shujšani PS3 za tretjino manj energetsko požrešen, se je na prvih testih izkazalo, da pri vseh glavnih opravilih (igranje iger, gledanje filmov, brskanje po PSN) pravzaprav porabi skoraj pol manj energije kot doslej, kar je nedvomno razveseljiva novica za okolju naklonjene in varčne uporabnike. Bil naj bi tudi tišji od že tako tihega predhodnika (sploh v primerjavi s starejšimi različicami Xbox-a 360), hitrost Blu-ray pogona (2X) pa žal ostaja približno enaka (beri: enako počasna). Če posedujete Sony Bravia televizor, boste lahko z njenim daljinskim upravljalnikom uporabljali glavne funkcije novega PlayStationa 3, tu pa se zgodba o najpomembnejših detajlih pomanjšanega PlayStationa 3 počasi konča.

In cena? Za novinca trgovci zahtevajo 300 evrov, za enako ceno se pa rešujejo tudi zaloge prejšnjih modelov. PS3 stane tako še vedno več kot Xbox 360 ali Wii in je še daleč od tiste magične meje, ko bo dostopen širšemu krogu kupcev, vendar so trije stotaki vseeno dokaj sprejemljiva cena za igralno konzolo z nekaj odličnimi ekskluzivnimi igrami, ki je obenem tudi napreden Blu-ray/multimedijski predvajalnik. No, vsekakor sprejemljivejša, kot je bila doslej …

“POST POLETJU”

In tako smo prišli do konca vroče dobe. Jesen je potrkala na vrata in nas spomnila, da se spet začne »ledena doba« ali z drugimi besedami »delovna sezona«. Sezona poležavanja v senci, uživanja ob najlubši pijači in dobri knjigi je končana. Ali pa tudi ne?

Končana je lahko samo v naših glavah. Začasno. Včasih se nam zdi, da smo prav sprogramirani. Sicer eni malo bolj, drugi malo manj. Ampak večina je narejena tako (pa tudi celotna družba je taka, v to nas na nekakšen način prisili), da si privošči malo počitka le takrat, ko z vsakega kotička telesa frči navzdol znoj in potem zares rabiš ohladitev na tak ali drugačen način. Takrat enostavno ustavimo žogo, izklopimo budilko na telefonu, pozabimo na uro in si privoščimo mir. In ko ta bolj ali manj kratek čas mine, se zelo hitro spet uglasimo nazaj in zabrenkamo po starih strunah. Ko pa prvošolčki s svojimi rumenimi rutami zakorakajo po pločnikih do šole, se nam zdi, da je res vsega luštnega konec. Za povrh zapade kakšen dan še dež, ki ohladi še zadnje upanje v nas, da bomo še malo použili kakšne sončne žarke, ki spominjajo na poletje.

Kaj res mora biti vsega lepega konec s koncem lepega vremena? Kaj si res lahko privoščimo najljubšo pijačo in »odklop« možganov samo v toplih dneh? Kaj res ne moremo vsega tega početi stalno?

Seveda so različne asociacije povezane na različna letna obdobja, ampak včasih moramo v svojih glavah razporediti čas tako, da bomo imeli vsega po malem čez celo leto. Seveda nas čakajo študijske obveznosti in zaradi tega moramo bolj organizirati čas, da bomo vse zastavljene ambicije tudi izpolnili. In seveda pri vsem tem, česar se lotimo, se trudimo biti čimbolj uspešni, čimbolj učinkoviti in najboljši. Kdaj bomo pa napolnili »baterije«, da bomo lahko vse te svoje ambicije izpeljali? Nekako se mi zdi preprosto potegniti vzporednice s telefonom, ki ga moramo stalno napolnjevati. Če bi ga napolnili le enkrat na dvanajst mesecev, bi nam deloval le nekaj tednov ali celo dni, potem bi se baterija spraznila in bi telefon ugasnil. Zato ga moramo sproti napolniti vsakič, ko zapiska.
In, ali zaslišimo svojo »baterijo«, ko zapiska? Ali smo toliko pozorni do sebe, da slišimo, kdaj sami sebe opozarjamo, da je potrebno ponovno polnjenje? In, ali takrat ustrezno odreagiramo – odidemo do vira energije in se tam zadržimo toliko časa, kolikor rabimo, da je baterija polna in pripravljena na nove podvige? Če nismo in jo ponavadi preslišimo ali bognedaj celo ignoriramo, je čas za korenite spremembe.

Zakaj bi bil predmet telefon bolj pomemben od nas samih. Ko nam telefon zapiska, imamo že ustaljeno reakcijo – iščemo kabel in ga damo polniti. Ko pa nam že iz ušes piska, poskušamo zvok utišati ali ga vsaj z nečim preglasiti ter mu ne pustiti, da je uslišan. Kaj je v resnici bolj pomembno od nas samih? Zatorej je je zelo pomembno, da ne jemljemo poletno obdobje kot obdobje »kurjenja baterij«, ki smo jih napolnili čez poletje, ampak obdobje nadaljevanja polnjenja in praznjenja baterij ter uživanja ob novih izzivih, ki nas čakajo. Namreč uživamo lahko v nečem le takrat, ko imamo za to energijo. Zato je nujno, da imamo tudi v tem času eno ustaljeno reakcijo, ko si vzamemo čas zase, za najljubšo knjigo ali film, za vse tiste dejavnosti oziroma nedejavnosti, ki si jih dovolimo privoščiti le takrat, ko smo daleč stran od vsega, na neki samotni plaži ali otoku. Privoščimo si jih vsak dan. Morda ne bodo v takem obsegu, kot so bile poleti, a boste videli, da bodo enako blagodejne in sproščujoče.

Torej začnimo to leto drugače. Ne objokujmo že s prvim dežjem obdobje uživanja in sproščanj kot nekaj, kar se nam lahko zgodi le enkrat letno. Potrudimo se in upeljimo v svoj vsakdan tudi čas za polnjenje svojih baterij. Namesto da jih samo izčrpavamo, jih vsakič, ko so lačne, tudi nahranimo, vsakič, ko zapiskajo, jim posvetimo pozornost in boste videli kako dolgo in zvesto vam bodo služile. Uspešen in predvsem prijeten začetek študijskega leta, ki naj bo polno »sončnih žarkov«.

“POST POLETJU”

In tako smo prišli do konca vroče dobe. Jesen je potrkala na vrata in nas spomnila, da se spet začne »ledena doba« ali z drugimi besedami »delovna sezona«. Sezona poležavanja v senci, uživanja ob najlubši pijači in dobri knjigi je končana. Ali pa tudi ne?

Končana je lahko samo v naših glavah. Začasno. Včasih se nam zdi, da smo prav sprogramirani. Sicer eni malo bolj, drugi malo manj. Ampak večina je narejena tako (pa tudi celotna družba je taka, v to nas na nekakšen način prisili), da si privošči malo počitka le takrat, ko z vsakega kotička telesa frči navzdol znoj in potem zares rabiš ohladitev na tak ali drugačen način. Takrat enostavno ustavimo žogo, izklopimo budilko na telefonu, pozabimo na uro in si privoščimo mir. In ko ta bolj ali manj kratek čas mine, se zelo hitro spet uglasimo nazaj in zabrenkamo po starih strunah. Ko pa prvošolčki s svojimi rumenimi rutami zakorakajo po pločnikih do šole, se nam zdi, da je res vsega luštnega konec. Za povrh zapade kakšen dan še dež, ki ohladi še zadnje upanje v nas, da bomo še malo použili kakšne sončne žarke, ki spominjajo na poletje.

Kaj res mora biti vsega lepega konec s koncem lepega vremena? Kaj si res lahko privoščimo najljubšo pijačo in »odklop« možganov samo v toplih dneh? Kaj res ne moremo vsega tega početi stalno?

Seveda so različne asociacije povezane na različna letna obdobja, ampak včasih moramo v svojih glavah razporediti čas tako, da bomo imeli vsega po malem čez celo leto. Seveda nas čakajo študijske obveznosti in zaradi tega moramo bolj organizirati čas, da bomo vse zastavljene ambicije tudi izpolnili. In seveda pri vsem tem, česar se lotimo, se trudimo biti čimbolj uspešni, čimbolj učinkoviti in najboljši. Kdaj bomo pa napolnili »baterije«, da bomo lahko vse te svoje ambicije izpeljali? Nekako se mi zdi preprosto potegniti vzporednice s telefonom, ki ga moramo stalno napolnjevati. Če bi ga napolnili le enkrat na dvanajst mesecev, bi nam deloval le nekaj tednov ali celo dni, potem bi se baterija spraznila in bi telefon ugasnil. Zato ga moramo sproti napolniti vsakič, ko zapiska.
In, ali zaslišimo svojo »baterijo«, ko zapiska? Ali smo toliko pozorni do sebe, da slišimo, kdaj sami sebe opozarjamo, da je potrebno ponovno polnjenje? In, ali takrat ustrezno odreagiramo – odidemo do vira energije in se tam zadržimo toliko časa, kolikor rabimo, da je baterija polna in pripravljena na nove podvige? Če nismo in jo ponavadi preslišimo ali bognedaj celo ignoriramo, je čas za korenite spremembe.

Zakaj bi bil predmet telefon bolj pomemben od nas samih. Ko nam telefon zapiska, imamo že ustaljeno reakcijo – iščemo kabel in ga damo polniti. Ko pa nam že iz ušes piska, poskušamo zvok utišati ali ga vsaj z nečim preglasiti ter mu ne pustiti, da je uslišan. Kaj je v resnici bolj pomembno od nas samih? Zatorej je je zelo pomembno, da ne jemljemo poletno obdobje kot obdobje »kurjenja baterij«, ki smo jih napolnili čez poletje, ampak obdobje nadaljevanja polnjenja in praznjenja baterij ter uživanja ob novih izzivih, ki nas čakajo. Namreč uživamo lahko v nečem le takrat, ko imamo za to energijo. Zato je nujno, da imamo tudi v tem času eno ustaljeno reakcijo, ko si vzamemo čas zase, za najljubšo knjigo ali film, za vse tiste dejavnosti oziroma nedejavnosti, ki si jih dovolimo privoščiti le takrat, ko smo daleč stran od vsega, na neki samotni plaži ali otoku. Privoščimo si jih vsak dan. Morda ne bodo v takem obsegu, kot so bile poleti, a boste videli, da bodo enako blagodejne in sproščujoče.

Torej začnimo to leto drugače. Ne objokujmo že s prvim dežjem obdobje uživanja in sproščanj kot nekaj, kar se nam lahko zgodi le enkrat letno. Potrudimo se in upeljimo v svoj vsakdan tudi čas za polnjenje svojih baterij. Namesto da jih samo izčrpavamo, jih vsakič, ko so lačne, tudi nahranimo, vsakič, ko zapiskajo, jim posvetimo pozornost in boste videli kako dolgo in zvesto vam bodo služile. Uspešen in predvsem prijeten začetek študijskega leta, ki naj bo polno »sončnih žarkov«.

ŠOU svetovalnica

Close up businessman using calculator and reading paper document about business data, accountancy document, graph profit company.
Foto: Pravinrus Khumpangtip iz iStock

Živjo!

Pred kratkim sem si kupila svoj prvi avto in že naslednji dan sem pred lastnim domom dobila obvestilo redarstva! Živim namreč v stolpnici v središču Ljubljane, kjer je nemogoče dobiti parkirni prostor. Kazni zaradi napačnega parkiranja so se vrstile ena za drugo in ker se mi je zdelo butasto, da moram plačevati kazni, ker parkiram pred lastnim blokom, teh nisem poravnala. Sedaj so se mi obesili na tekoči račun in mi z njega pobrali celotno štipendijo ter preživnino, ki mi jo nakazuje oče! Ali lahko sploh kaj naredim?

Že vnaprej hvala za pomoč, Tina

Draga Tina,

Zakon o davčnem postopku, ki se uporablja za izvršbo neplačanih kazni, v 159. členu določa, da izvršba ni možna zoper socialne transferje, kot so na primer preživnina in štipendija v tvojem primeru, pa tudi zoper odškodnino zaradi telesnih poškodb ne, denarno socialno pomoč, otroški ali starševski dodatek in podobno. Ta omejitev pa velja le za tiste socialne prejemke, ki so bili nakazani za tekoči mesec.

Kaj lahko torej storiš? Če še ni preteklo osem dni od vročitve sklepa o izvršbi, se lahko pritožiš in zahtevaš prekinitev t. i. davčne izvršbe in davčni organ bo trganje prekinil oz. razveljavil že storjena dejanja.
Če porabiš vsak mesec vso štipendijo in preživnino, ti davčni urad tega denarja ne sme trgati z računa, saj, kot že rečeno, ne sme poseči po socialnih transferjih, nakazanih za tekoči mesec!
Vendar pazi: kljub temu, da nimaš na računu denarja prejšnjih mesecev, je rubež oz. izvršba možna zoper premičnine in vrednostne papirje, če jih imaš seveda v lasti! Ne skrbi, osebnih stvari, kot so obleke, ti ne morejo odvzeti. 🙂

Po dveh letih od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (torej, ko dobiš prvič na dom položnico za plačilo kazni), pa izvršitev zastara in rubež oz. izvršba zato sploh ni več mogoča.
Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, poleg tega zakon pravi, da zastaranje ne teče, »če izvršba ni mogoča«. Kljub temu pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna!

Če pa si slučajno zamudila ta osemdnevni rok, v katerem lahko zahtevaš ustavitev davčne izvršbe, ampak ne več kot za tri mesece, ti preostane še zadnji »izhod v sili«. Gre namreč za t. i. institut vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja Zakon o splošnem upravnem postopku v VIII. poglavju.

Pri vrnitvi v prejšnje stanje gre za to, da v primeru zamude roka (pri dejanju postopka pred kakim državnim organom, v tvojem primeru gre za osemdnevni rok, v katerem bi lahko zahtevala ustavitev davčne izvršbe) lahko v treh mesecih predlagaš vrnitev v stanje, ki je obstajalo pred rokom, ki si ga zamudila. Imeti pa moraš opravičljive razloge za zamudo roka.
Te opravičljive razloge presoja vsak organ posebej, tako da ni jasnih določitev, kaj vse sodi pod t. i. opravičljive razloge. Zakon le veleva, da moraš v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih nisi mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (navadno je to nepričakovana daljša odsotnost ali pa hujša bolezen, tudi smrt v družini, ali pa če si vlogo poslala napačnemu organu).

Torej Tina, upam, da se najdeš v napisanem in da boš uspela pridobiti nazaj vse, kar ti je bilo odvzeto iz tvojega študentskega žepa.

Ana Rosa (za pravno svetovanje Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani)

Hej!
Zanima nas, kakšne imam možnosti, da bi kandidiral za Zoisovo štipendijo, če že prejemam državno štipendijo. Nisem prepričan, da bom pri kandidiranju uspešen, vendar pa bi vseeno rad poskusil, saj kakor vem, je Zoisova štipendija precej višja od državne?
Zahvaljujem se vam vnaprej za vaš odgovor,

Tine

Pozdravljen Tine!

Študent lahko zaprosi za Zoisovo štipendijo z vlogo, ki jo odda na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Za študente je rok za oddajo vloge za Zoisovo štipendijo za leto 2009/10 7. oktober.
Metodologija izbora za državno štipendijo in metodologija izbora za Zoisovo štipendijo potekata zelo različno. V prvem primeru centri za socialno delo, ki sprejemajo vloge za državno štipendijo, te obravnavajo sproti, medtem ko se vloge za Zoisovo štipendijo rangirajo. V praksi to pomeni, da proces rangiranja steče šele, ko so prav vse vloge vlagateljev popolne in vnešene v aplikacijo, za kar je potreben določen čas. V praksi to pomeni, da ima vlagatelj, ki bi istočasno vložil vlogo tako za državno kot za Zoisovo štipendijo, ob izpolnjevanju pogojev več možnosti, da pridobi državno štipendijo, ker centri za socialno delo sproti odločajo o prejetih vlogah, zaradi česar bi zaradi pozitivno rešene vloge ne bil več upravičen konkurirati v postopku za pridobitev Zoisove štipendije.
Študent ima sicer pravico kandidirati za obe vrsti štipendij, vendar pa pri tem tvega, da pri rangiranju za Zoisovo štipendijo ne izpolnjuje osnovnega pogoja: tj. da ne prejema nobene druge štipendije. Tako, da če bi rad najprej kandidiral za Zoisovo štipendijo, potem raje ne oddajaj vloge za državno štipendijo, katero bi kot ¨stari štipendisti¨ (tj. tisti, ki je državno štipendijo že prejemal v akademskem letu 2008/09) moral oddati do 14. oktobra. Raje počakaj, da vidiš, kako bo postopek za pridobitev Zoisove štipendije rešen. Pri državni štipendiji pa tudi nisi omejen z rokom za oddajo, saj še vedno lahko oddaš vlogo kot nov kandidat kadarkoli v letu. Vendar pa te moram še opozoriti, da se lahko zgodi, da boš 2-3 mesece brez štipendije, če bo slučajno odločitev za Zoisovo štipendijo negativna.

Glede višine štipendij je pa tako: osnovna državna štipendija za študenta je 54 eurov, osnovna Zoisova štipendija za študenta 94 eurov, potem pa se na osnovni štipendiji dodelijo tudi različni dodatki, v kolikor je študent do njih upravičen. Dodatki, ki jih študenti lahko prejmejo k štipendiji so: dodatek glede na dohodek v družini štipendista, dodatek za vrsto in področje izobraževanja, dodatek za učni oziroma študijski uspeh, dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Ker so pri obeh štipendijah isti dodatki in je določitev višine dodatka enaka, je Zoisova štipendija tudi po dodelitvi morebitnih dodatkov višja.
Če imate kakršne koli dileme, pa naj bodo to pravne, socialne, če razmišljate o študiju v tujini ali imate psihološke težave, se lahko oglasite v Svetovalnici na Kersnikovi 4 in sedaj tudi na novi lokaciji na FDV-ju zraven prodajalne bonov. Lahko pa nas tudi pokličete ali pošljete vprašanje na elektronsko pošto ali forum. Vse informacije najdete na naši spletni strani www.svetovalnica.com.

Sara (za pravno svetovanje Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani)

Mladinski hoteli

Hostli so se razvili iz t. i. youth hostlov (mladinskih hotelov), ki obstajajo že več kot sto let. Še posebej so pisani na kožo vsem, ki veliko potujejo ter iščejo preprosto in poceni namestitev. Poleg nizke cene je njihova prednost možnost spoznavanja novih ljudi, veliko jih ponuja tudi športne, kulturne in druge aktivnosti.

PZS in IYHF
Od leta 1932 deluje mednarodna mreža mladinskih prenočišč (IYHF), ki ima v statutu zapisano, da spodbuja izobraževanje mladih, še posebej tistih z manj možnostmi in sredstev. V več kot 80 državah po svetu jih je danes čez 4.500, nastajajo pa še novi. Popotniško združenje Slovenije (PZS) je edini nacionalni zastopnik Slovenije v mednarodni federaciji IYHF.

Tipi sob
Gre za nastanitev, ko v večjem prostoru prenočiš skupaj z ostalimi, večinoma neznanimi osebami. Skupinske sobe so namenjene štirim do dvanajstim osebam, lahko so ločene posebej za ženske in moške. V nekaterih so možne zasebne sobe za dve do šest oseb, ki jih lahko zakupijo posamezniki, ki potujejo skupaj in si tako zagotovijo določeno mero zasebnosti. Kopalnice so praviloma skupne, razen pri tipu sob ensuite, ki imajo lastno kopalnico. Čeprav so nekateri že pravi luksuz, pa moraš v nekatere prinesti svojo brisačo, milo in šampon, spalno vrečo, ključavnico za omarico. Večina ima skupno kuhinjo, kjer si lahko sam pripraviš hrano. Kuhinja in jedilnica sta obenem skupni družabni prostor, kjer se srečaš z ljudmi s celega sveta.

Pravilnik za kategorizacijo
Upravni odbor PZS je na seji, dne 15. 4. 2008, sprejel Pravilnik o kategorizaciji hostlov v Sloveniji. Ta določa, da je to nastanitveni objekt, ki ima veljavno dovoljenje za obratovanje s strani pristojnega organa RS, izpolnjuje minimalne standarde za delovanje predpisane s strani IYHF in veljavno podpisano pogodbo o sodelovanju v mreži mladinskih prenočišč.
V Sloveniji sega zgodovina mladinskega popotništva v leto 1892, ko je bilo ustanovljeno Ferialno društvo Sava. Trenutno je v državi 35 hostlov v verigi IYHF, ki z izjemo nekaterih dijaških domov delujejo celo leto.

Dodatne točke
YH pridobi 1 dodatno točko kategorizacije za vsako od naslednjih ugodnosti:
– pralnica perila za goste,
– brezplačno parkirno mesto,
– dostop do interneta,
– brezžični internet v vsem objektu ali kabelski internet v vsaki sobi,
– cena vključuje zajtrk,
– gosti imajo možnost pogrevanja lastne hrane ali kuhanja,
– recepcija je odprta najmanj od 7. do 24. ure, vstop s ključem pa je mogoč 24 ur, dodatno točko pridobi YH, če recepcija deluje 24 ur,
– obratuje vse dni v letu,
– osebje na recepciji govori vsaj tri tuje jezike,
– ima urejeno otroško igrišče,
– ima lastne predavalnice ali jih lahko zagotovi v neposredni bližini (do 200 m),
– na recepciji ponuja dodatne storitve (izlete, vozovnice, vstopnice …),
– ima razumljivo in jasno ter na javnem mestu zemljevid Slovenije ter vozne rede in/ali kontaktne telefonske številke taksijev za prevoz do glavne železniške postaje in/ali letališč.

2 dodatni točki:
– ima lastno restavracijo, kjer lahko ponudi kosilo in večerjo po penzionski ceni,
– ima najmanj eno opremljeno skupno sobo, v kateri je na voljo popotniška literatura, družabne igre, tehnični pripomočki, internet …,
– ima lastna športna igrišča ali izposojo športnih rekvizitov za bližnje možnosti športnih aktivnosti,
– recepcija ponuja možnost on line rezervacije v sistemu www.hihostels.com in izdaja vavčerje.

Ksenija Gider

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.