Danes se na našem trgu pojavlja vse večja stanovanjska stiska študentov. Ste že razmišljali, kje boste stanovali?

Študentski domovi so že davno polni in tudi prošnjo za vlogo ste že zamudili, kaj pa subvencionirana stanovanja, mogoče najdete kakšno prosto sobo v dijaškem domu, toda največ sreče boste vejetno imeli prav na spletu, kjer študenti iščejo cimre za skupno bivanje.

Pri iskanju oz. odločanju glede stanovanja morate vedno paziti na nekaj zelo pomembnih stvari. Vsak študent želi čim več privarčevati, zato se ne »zaletite« in nikakor ne sprejmite kar prvega stanovanja. Vzemite si čas, preglejte določene ponudbe, ki vas zanimajo, in se šele po tehtnem premisleku odločite, kaj je za vas najbolj ustrezno. Cena je res poglaviten dejavnik, saj so študentske denarnice že tako zelo prazne, toda ne pozabite tudi na to, da brez denarja ni muzike, se pravi, manj ko boste odšteli za stanovanje, slabše kvalitete bo.

Ko se odločiš za stanovanje, najprej poskrbi za to, da bosta z najemodajalcem sklenila pogodbo, saj le v tem primeru ne bo prišlo do raznoraznih nepotrebnih sporov.

Pogodba naj:
– bo v pisni obliki;
– bo določena z naslednjimi elementi; podatki o lastniku, vaši podatki, vrsta najema, odpovedni rok, natančen opis stanovanja, oznaka iz katastra, določila o medsebojnih obveznostih najemodajalca in najemojemalca, višina najemnine ter datumi plačila, trajanje najema, čas predaje in vračilo stanovanja, stanje inventarja ipd.;
– bo jasna in razumljiva vam in najemodajalcu.

Možnosti bivanja!
Študentski domovi so največkrat ena izmed edinih možnosti za študenta, saj ne predstavljajo takšnega finančnega bremena in so navadno v bližini fakultet. Toda veliko študentov vam lahko pove, da »študenci« vsekakor niso za študij. Subvencionirana stanovanja pa določa točno določen pravilnik. Med pomembnejšimi zahtevki je tudi to, da imate status študenta ter se izobražujete na rednem študiju, niste zaposleni oz. prijavljeni kot iskalci zaposlitve, povprečni bruto dohodek na družinskega člana ne sme presegati 150 % bruto plače na zaposlenega v RS, vaše stalno prebivališče pa ne sme biti oddaljeno od kraja študija manj kot 25 km.

Stroški, cene in pogoji!
Cene bivanja v študentskih domovih so zelo različne. Mesečni obrok naj bi vključeval stanarino in tudi vse stroške (ogrevanje, prosto uporabo interneta, pranje posteljnine, varovanje, vodo, energijo ipd.). Najem sobe v študentskem domu mesečno stane nekje med 50 in 100 evri, odvisno tudi od samega standarda sobe.

Informacije o možnostih bivanja in najema dobite na naslednjih povezavah:
-http://www.uni-info.si/;
-http://www.student-info.net/portal/portal.php?stran=oglasi;
-http://www.kamrica.net;
-http://www.svetovalnica.com/sobe/;

In kaj o tem pravi Kaja Medved – ministrica za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani?

Letošnji položaj študentskih domov!
Na razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v ljubljanskih študentskih domovih je letos prispelo 9.424 prošenj, od tega 2.992 za sprejem in 6.432 za podaljšanje. Za 2.200 subvencioniranih mest pri zasebnikih je zaprosilo 3.090 študentov. V domovih je to študijsko leto na voljo 7.478 ležišč ali 304 več kot lani (te so pridobili v prenovljenem Domu 1 v Rožni dolini). Za sprejem so rezervirali 2.355 postelj, za študente, ki bivanje v domu samo podaljšujejo, pa 5.123. Tujim študentom v okviru mednarodnih izmenjav so namenili 350 ležišč. Tudi v dijaških domovih so za ljubljanske študente razpisali 420 postelj, v zasebnih študentskih domovih pa dodatnih 317.
Pisarna za študentske domove bo vloge točkovala do 15. septembra in razvrstila prosilce na prednostni seznam. Na podlagi doseženega števila točk in predvidene dinamike vseljevanja v domove, ki je objavljena na njihovi spletni strani, lahko študent približno ugotovi, kdaj bo na vrsti za vselitev. Prednostna seznama bodo objavili po 15. septembru, za tiste, ki podaljšujejo bivanje, pa po 15. oktobru. (vir: Delo in Uprava študentskih domov)

Proste kapacitete za študentske družine!
Po besedah predsednika Kluba študentskih družin Slovenije (KŠDS) Tomaža Šukljeta je v klub včlanjenih 51 družin članic, od tega živi 31 družin v študentskih domovih v Rožni dolini, druge pa bivajo doma ali v najemniških stanovanjih.
Za študentske družine Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo 36 stanovanj (85 mest), od tega je predvidenih 12 stanovanj (29 mest) za sprejem oz. za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena, ter 24 stanovanj (56 mest) za podaljšanje bivanja.

Tjaša Kržišnik

Izjava ministra za razvoj Mitje Gasparija je dodobra završala med študenti – konec julija je namreč izjavil, da je študentsko delo ‘na nek način napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno razliko med različno zaposlenimi’. Hkrati je dodal tudi (in to se ponavadi ne omenja), da bodo imeli zaradi tega ‘mladi težave pridobiti pogoje za upokojitev, zaradi umetno podcenjenih stroškov zaposlitve’ pa študentje s študentskim delom ‘tudi izpodrivajo normalno zaposlitev te mlade generacije’.

Odziv Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) kot reprezentativne študentske stanovske organizacije je bil takojšen. V odzivu so zapisali, da ‘študentsko delo ni »napaka na trgu dela«, ampak predstavlja socialni korektiv, ki več kot tretjini študentov omogoča preživetje in dokončanje študija’. Opozorili so tudi na neustrezno štipendijsko politiko in zavzeli stališče, da študij ne sme postati privilegij, ki bi si ga lahko privoščili le ‘nekateri posamezniki bogatih staršev.’
Poleg tega je kaj hitro nastala tudi skupina na priljubljenem Facebooku z imenom ‘Proti ukinitvi študentskega dela!!!’, ki trenutno združuje že več kot 18.000 članov. Kot opis skupine lahko preberemo, da je ustanovljena zato, ker ‘minister za razvoj Mitja Gaspari želi ukiniti študentsko delo, ker meni, da študentsko delo ne omogoča socialne varnosti in je na nek način napaka na trgu dela.’

Gnev študentov je velik, temperatura je zrasla v marsikateri glavi. Kljub temu sem mnenja, da je v tem primeru treba pogledati tudi nekoliko širše, morda tudi nekoliko bolj ‘samokritično’, torej ne zgolj z užaljeno borbo za svoje ‘pravice’, ampak razmišljati tudi v smeri, ali je obstoječo ureditev res moč kako izboljšati, saj očividno ni brez napak.

Najprej nekaj dejstev.
Študentsko delo je kot občasno delo študentov in dijakov obdavčeno manj kot druge oblike dela, in sicer 16,8 %. 83,3 % prihodkov od te vsote se steče v skupni fond koncesijskih dajatev – v številkah to pomeni približno 47 milijonov evrov (v prejšnjem letu).
Od tega dobrih 32 % gre študentskim servisom, 14 % v javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranja, 7 % za gradnjo študentskih domov, 7 % pa za infrastrukturo visokošolskih zavodov.
32 % oziroma približno 15 milijonov evrov pa se nameni za študentsko organiziranje – krovna Študentska organizacija Slovenije to pogačo deli med ŠKIS (ki ga v glavnem deli naprej med študentske klube širom po Sloveniji), ŠOU v Ljubljani, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru in Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem, nekaj pa porabi za lastno delovanje.
Za nekatere je tako sporen oster odziv ŠOS, saj se ta izključno financira iz naslova koncesijskih dajatev, pa vseeno – študentske organizacije so nedvomno pozitiven družbeni, stanovsko-reprezentativni faktor na več področjih, ki ponuja obilo možnosti udejstvovanja študentom, nenazadnje pa tudi veliko zabave, nek vir financiranja pa tako ali tako mora obstajati in študentsko delo je tukaj kar na mestu.
Tudi študentski klubi se financirajo iz iste malhe – njih gre prav tako oceniti kot izjemen dosežek na področju lokalnega organiziranja in angažiranja študentov – tam skrbijo za družabno in kulturno življenje, ustvarjalno klimo, dihajo z lokalno skupnostjo, ponekod aktivno delujejo tudi na področju zagotavljanja štipendij.

V oči bodejo precej veliki zaslužki študentskih servisov. V Sloveniji je trenutno 47 študentskih servisov. Če zaslužki ne bi bili tako dobri in bi opravljali le funkcijo slabo plačanega posrednika med študenti in delodajalci, bi jih bilo verjetno manj …

Pa še nekaj vsebinskih argumentov …
Študentsko delo težko zares dojemamo kot zgolj socialni korektiv, ker namreč študent lahko, brez da bi bil podvržen plačilu dohodnine (če se prijavi kot samostojni zavezanec, za njeno odmero), zasluži letno 8.557,30 €, kar mesečno znaša 713,11 € (tu je vmesna primerjava s plačo zaposlenih v industriji, ki ustvarjajo dodano vrednost in so t. i. aktivni del družbe!). Če poleg tega prejema še štipendijo (ta se ne šteje v davčno osnovo za odmero dohodnine), nas lahko izračun pripelje še precej višje.
Za štipendijsko politiko bi na drugi strani težko trdili, da je ustrezna, in tako precejšnjemu delu študentov, sploh tistim, ki ne študirajo v kraju stalnega prebivališča, delo prek študentskega servisa študij sploh omogoča.

… kaj pa zdaj?
Rešitev je lahko, kot jo je v soočenju v oddaji Odmevi na RTV Slovenija predlagal predsednik Odbora za socialo in zdravstvo ŠOS Andrej Božič, v nadzoru nad fiktivnimi vpisi (to je vpisi zgolj zaradi pridobitve socialnih ugodnosti, ki jih prinaša študentski status – sem spada tudi študentsko delo) z uvedbo enotne evidence vpisov v visokošolske zavode.
Poleg tega bi bil na mestu poostren nadzor nad študentskim delom. Ni namreč skrivnost, da se s študentskimi napotnicami podjetno trguje (v resnici je že kar nekakšen nezakonit ‘pravni običaj, da ‘posodnik’ za tovrstno uslugo dobi 10 % zaslužka!). Zlorabe te vrste mečejo slabo luč tudi na študente, ki pošteno delajo, da si lahko privoščijo študij.
Kakorkoli že, spremembe morajo biti sistemske (vprašanje štipendij, študentskih domov, prakse, delovne dobe, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, povezovanja univerz z delodajalci itd.), razgovor o njih pa mora potekati na način socialnega dialoga.

Za konec pa še nekaj pravniške modrosti …
2. odstavek 57. člena Ustave Republike Slovenije pravi, da ‘država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo’ – določba je sicer docela programske narave (to pomeni, da za državo oz. zakonodajalca ne ustvarja izrecne dolžnosti, ampak gre bolj za neko obliko samozaveze), pa vseeno – velika pridobitev še iz časa bivše države je bila (in tega se včasih premalo zavedamo!) relativno dobra dostopnost javnega šolstva in povsem pravilno in na mestu je, da se študentje borimo za to, da temu ostane tako. Študirajo naj sposobni, ne pa le materialno zmožni!

Blaž Božnar

Kakšne možnosti ima študent za pridobitev štipendije in vrste štipendij, ki so namenjene študentom, pa v nadaljevanju. Informacije nam je posredovala gospa Branka Jelen Sidorovich iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Državne štipendije
Državne štipendije se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po ZŠtip in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, od 66 % do 68 % minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, in 70 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.
Državna štipendija brez dodatkov znaša za študenta 56,21 EUR. K tej osnovi se lahko dodeli več dodatkov – za dohodek v družini štipendista, za vrsto in področje izobraževanja, za učni oziroma študijski uspeh, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, za štipendiste s posebnimi potrebami.
Kandidati za pridobitev državne štipendije vloge (skupaj z ustrezno dokumentacijo) podajajo pri pristojnih centrih za socialno delo v skladu z javnim pozivom, ki je vsako leto objavljen najkasneje do konca junija na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS.

Kadrovske štipendije
Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po ZŠtip razen starostnega pogoja in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.
Višina štipendije je prepuščena vsakemu delodajalcu, pri čemer obstaja zakonski minimum 56,21 EUR za študenta.

Delodajalci lahko za svojo podeljeno kadrovsko štipendijo prejmejo do 50 % posrednega ali neposrednega sofinanciranja s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
Študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami seznanijo na dva načina. Prvi je preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij na www.sklad-kadri.si/kadrovske, ki ga vsako leto objavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije na podlagi potreb, ki jih v skladu posredujejo neposredno delodajalci. Prošnje za dodelitev kadrovske štipendije preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij javnega sklada morajo kandidati poslati neposredno delodajalcu, ki je posamezno potrebo objavil. Drugi način za seznanitev je preko javnih razpisov kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih prav tako vsako leto objavljajo regionalne razvojne agencije.

Zoisove štipendije
Zoisovo štipendijo lahko pridobi študent, ki izpolnjuje splošne pogoje po ZŠtip in je imel v zadnjem letniku srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 ali je opravil maturo z izjemnim splošnim uspehom (zlati maturant; če se vpisuje v prvi letnik višje- ali visokošolskega izobraževanja) ali je imel v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali je bil glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji ali pa je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja (študenti vseh letnikov). Osnovna višina Zoisove štipendije za študenta je 100,10 EUR, dodatki pa so enaki kot za državne štipendije.

Kandidati vložijo vlogo za dodelitev Zoisove štipendije samostojno. Javni poziv za Zoisove štipendije je objavljen vsako leto najkasneje do konca junija na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS ter na državnem portalu e-uprava (letos je rok prijave za študente 7. oktober).

Štipendije za študij v tujini
Slovenci se vedno pogosteje odločajo za študij v tujini, sploh za dodiplomski študij, in sicer največ za ZDA, druga je Velika Britanija, sledijo pa druge, predvsem evropske države. Študij v ZDA je zanimiv predvsem zaradi kakovosti programov in odličnih pogojev študija, fleksibilnosti pri izbiri programov in predmetov, lažjega prehoda med institucijami ter različnih štipendij.
Pri odločanju za študij v tujini je treba ugotoviti motiv za tak študij in si zastaviti cilje zanj, na podlagi teh pa se odločiti o primerni državi, ustanovi in izobraževalnem programu. Priložnost je praviloma na voljo vsem, katerih srednješolska izobrazba omogoča vpis na dodiplomski študij v Sloveniji. Priprava za študij v tujini se idealno začne dve leti pred nameravanim začetkom študija. Prvo leto je namenjeno iskanju programov in štipendij ter seznanitvi s postopkom prijave. Drugo leto je treba opraviti morebitne izpite (jezikovni in drugi), zbrati in pravočasno oddati prijave, po sprejemu pa urediti vse za odhod (viza, nastanitev ipd.).
Informacije o študiju v ZDA so na voljo na www.educationusa.state.gov. Pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije deluje svetovalni center za študij v ZDA in v drugih državah. Na voljo so vam za vprašanja o študiju v tujini, štipendijah, jezikovnih in drugih izpitih, vpisnih postopkih, vizah in drugem. Javni sklad vsako leto razpiše tudi ugodne kredite za študij v tujini.

Mojca Buh

Vsi vemo, da študijska literatura danes ni poceni, zato se vsak študent poskuša znajti po svojih zmožnostih ter čim manj denarja potrošiti za knjige in druge bolj in manj priporočene potrebščine. In kako se znajti in zapraviti zares minimalno?

Vsak poskuša danes čim manj zapraviti in po drugi strani nepotrebne stvari čim prej in čim bolje prodati. Logično, kajne … zato so si študentje starejših letnikov zamislili t. i. sejem rabljene študijske literature. In kako potekajo ti sejmi? Nekako takole – na posamezni fakulteti se v začetku študijskega leta organizira sejem, kjer starejši študentje prodajajo svoje zapiske, knjige, včasih celo primerke kolokvijev in izpitov. Se vam zdi zanimivo? Seveda, vsak si želi čim boljših zapiskov, že označenih knjig, kjer se učenje lahko začne že tisti trenutek – brez pretiranih priprav in ločevanja pomembnega od manj pomembnega besedila. Skratka, prihranjeno vam bo veliko truda in energije. Da primerkov izpitov sploh ne omenjamo, saj se velikokrat razlikujejo le v malenkostih in ti zares lahko pomagajo pri učenju.

Navadno vsako leto v začetku oktobra Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) organizira knjižni sejem, kjer sodelujejo raznorazne založbe, ki ponujajo potrebno študijsko gradivo po promocijskih cenah, na voljo pa vam bo tudi rabljena študijska literatura ter zapiski. Štajerci vsako leto poskrbijo tudi za posebno prireditev Mladi mladim. Namen te je omogočiti mladim cenejše študijsko gradivo, saj je prireditev namenjena prodaji in kupovanju šolskih in študentskih knjig in gradiva.

Tudi na ljubljanskih fakultetah je po večini poskrbljeno s sejmi rabljene litarature. Fakulteta za farmacijo tako v začetku posameznega študijskega leta organizira sejem, kjer je možno kupiti vse od skript, zapiskov do raznoraznih knjig in primerov izpitnih vprašanj.

Nikakor pa niso vse fakultete privrženke tovrstnih olajšanj študentskega žepa. Če fakulteta, ki jo obiskuješ, ne organizira sejmov, potem bodite pozorni na raznorazne oglase na oglasnih deskah in na splošno na spletu. Če pa ste se le odločili za novo gradivo, saj se iz rabljene nikakor ne znate učiti, potem v knjigarnah vprašajte za študentski popust, ponekod ga nudijo celo v višini 20 %.

Pri rabljenem gradivu pazi na:
-količino označenega besedila – podčrtano naj bo le tretjina snovi
-pomembnost samega gradiva – ali ga zares potrebujem
-leto izdaje posameznih knjig – gradivo se z leti nekoliko spremeni
-ceno, ki ne sme biti višja od tretjine nove knjige
-stopnjo obrabe – če v knjigi manjkajo strani, je strgana ali »počečkana«, je neuporabna

Tjaša Kržišnik

ŠOS je predstavila projekt »Absolvent – aktiviraj in zaposli se!«, ki študentom absolventom izboljšuje zaposlitvene možnosti pri prvi zaposlitvi ter jim omogoča lažjo vključitev na trg dela. ŠOS bo vodil evidenco absolventov, ki se želijo vključiti v projekt in zato poziva absolvente, da posredujejo svojo prijavo na elektronski naslov: ales.kramer@studentska-org.si. Projekt »Absolvent – aktiviraj in zaposli se!« je namenjen študentom absolventom na najmanj VII. stopnji izobraževanja oziroma na najmanj 2. bolonjski stopnji, ki so v procesu zaključevanja izobraževanja. Celoten projekt je sestavljen iz treh delov, in sicer: do 6 mesečnega usposabljanja na delovnem mestu pod mentorstvom; iz časa za opravljanje diplome ter subvencionirane redne zaposlitve diplomanta, za obdobje vsaj šestih mesecev.

Štirje kandidati, eno mesto – kdo bo naslednja štiri leta vodil ljubljansko univerzo? Za položaj se letos potegujejo štirje kandidati: dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete.
Volitve bodo 21. septembra. Če bo eden od kandidatov že v prvem krogu dobil večino glasov, bo ta postal novi rektor. Če ne, bosta kandidata z največ glasovi vstopila v drugi krog neposrednih volitev, ki bodo 29. septembra. V primeru, da bi bil izid izenačen, bo novega rektorja določil žreb.