Izobraževalno razvojni zavod Univerzum Minerva, v sodelovanju z Nacionalnim svetom miselnih športov Slovenije, po uspešno izveden državnem prvenstvu v pomnjenju »Memoriada 2000«,

objavlja RAZPIS za drugo odprto državno prvenstvo v pomnjenju za posameznike »Memoriada 2010«, ki bo potekalo v soboto, 3. julija 2010.

Udeležba na državnem prvenstvu je namenjena vsem, ki želijo preizkusiti svoj spomin, ne glede na starost ali izobrazbo. Tekmovalne discipline so zasnovane tako, da se merijo le spominske sposobnosti tekmovalcev v posameznih starostnih skupinah. Tekmuje se v pomnjenju v 10 disciplinah (pomnjenje binarnih števil, naključnih števil, datumov zgodovine in prihodnosti, obrazov in imen, naključnih besed, abstraktnih slik, 10 minutnih kart, govorjenih števil, polurnih števil in hitrostnih kart), po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov (World Memory Sports Council).

Vsi tekmovalci prejmejo praktične nagrade in priznanja za udeležbo na državnem prvenstvu v pomnjenju Memoriada 2010. Prvi trije skupno uvrščeni tekmovalci iz Slovenije prejmejo denarno nagrado ter pridobijo možnost udeležbe na svetovnem tekmovanje v pomnjenju (The 2010 World Memory Championships), ki poteka na Kitajskem med 21. in 27. avgustom 2010. Novega svetovnega prvaka in zmagovalce posameznih disciplin čakajo denarne nagrade v vrednosti 92.000 ameriških dolarjev.

Univerzum Minerva zbira prijave za državno prvenstvo do 19. junija 2010. Predprijave so možne na telefonski številki 02 234 21 30 ali 051 244 399 oziroma na elektronskem naslovu info@memoriada.eu.

Kristin Scott Thomas bo kot gostiteljica danes, 12. maja odprla 63. mednarodni filmski festival v Cannesu.
Družbo bodo britanski igralki, znani po filmih Angleški pacient, Šepetati konjem in drugih, delal predsednik mednarodne žirije Tim Burton in drugi člani žirije. 23. maja bo Kristin Scott Thomas vodila tudi sklepno slovesnost in podelitev nagrad.
Kot vemo, bo uvodni film letošnjega Cannesa Robin Hood britanskega režiserja Ridleyja Scotta, ki bo s premiero na festivalu začel tudi svojo pot po Franciji, medtem ko bo drugod po svetu na sporedu od 14. maja dalje. V glavnih vlogah so nastopili Russell Crowe, Cate Blanchett in Max von Sydow. Film bodo predvajali zunaj tekmovalnega programa.
Okrog nove ekranizacije Robina Hooda se že kar nekaj časa ‘dvigujejo meglice'. Najprej so leta 2008 sporočili, da je produkcija filma za nekaj časa oddložena, zaradi težav s krajem snemanja in s scenarijem. Poleg tega naj bi sprva gospodičino Marian (tisto, v katero se Robin zaljubi) igrala Sienna Miller, na neki točki dogovarjanj in razdeljevanj vlog pa so Russlla Crowa vzeli kot mogočega kandidata za obe pomembnejši vlogi; Robina Hooda in Nottinghamskega šerifa. Končno je vloga zlobca pripadla Matthewu Macfadyenu, ki ga poznamo kot gospoda Darcyja iz Prevzetnosti in pristranosti s Keiro Knightley v glavni vlogi.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) v soboto, 15. maja 2010, ob 16. uri v Argentinskem parku pripravlja že tradicionalno prireditev Marihuana Marš. Namen prireditve, ki se bo letos zgodila že osmič, je pozvati širšo družbo k drugačnemu pristopu do problematike prepovedanih drog, še zlasti marihuane.
ŠOU v Ljubljani že od leta 2001 deluje tudi na področju drog. Informira o lastnostih posameznih snovi, odstira predsodke, deluje v smeri empiričnih spoznanj na tem področju in skuša čustveno nabito področje preusmeriti v polje preverjenega in dognanega.
Na sobotni prireditvi bo predvajan dokumentarec Tonija Cahunka o položaju marihuane v slovenski družbi in primerjava z drugimi evropskimi državami. Glasbeni program bodo sestavljali številni izvajalci. Več na www.sou-lj.si.

Eden izmed najodmevnejših dogodkov na naši Obali je vsekakor v mesecu maju, in sicer Dan Mladosti. Klub študentov občine Piran ga tradicionalno prireja že devet let in je ena večjih prireditev za mlade v Sloveniji. Je brezplačen enodnevni dogodek s pestrim kulturnim in zabavnim programom, na katerem vsako leto nastopi veliko slovenskih in tujih glasbenih in pa plesnih skupin. Poleg pestrega programa mlade privabi tudi posebna lokacija, in sicer rt Seča, tako imenovana divja plaža. Dogodek privabi vsako leto tisoče obiskovalcev, ki ne prihajajo samo iz slovenske obale, temveč tudi iz vse Slovenije in tujine, predvsem Italije in Hrvaške. Zadnja leta je dogodek spremljan tudi iz strani medijev, ki nas spodbujajo z raznimi reportažami in članki.
Letos Klub študentov občine Piran 29. maja 2010 praznuje 10. obletnico prirejanja Dneva Mladosti in ob tej priložnosti ponujajo razgiban in zabaven program, poleg tega po bodo dogodek otvorili na prav poseben način. Čez dan bodo potekale športne in družabne igre, na stojnicah se bodo predstavila obalna društva, povezovalec pestrega programa pa bo priznan slovenski komik Perica Jerković. Dogajanja v idiličnem ambientu nikakor ne bo primanjkovalo, saj se bo v toku dneva odvijalo tudi tekmovanje s kolesi »Dirty Riding«, streljanje z zračno puško in lokom pod vodstvom Taborniškega društva, lahko boste pa tudi spremljali nastajanje zanimivih umetnin grafitarjev. Na samem mestu bo tudi fundacija Z glavo na zabavo, ki prav tako že desetletje mladim s premišljenimi preventivno-zabavnimi vsebinami dokazuje, da se je mogoče zabavati tudi brez alkohola. Več na: http://danmladosti.com/.

Razmišljate, kaj bi delali po končanem študiju? Ste razmislili, ali bi vpisali podiplomski študij in se morda udeležili mednarodne izmenjave. Poglejmo, kakšne so vaše možnosti.

Dodiplomski in podiplomski študij ureja Zakon o visokem šolstvu. Bolonjski programi, torej novi programi, so razvrščeni v tri stopnje. Prva dodiplomska stopnja ohranja dva tipa študijskih programov: univerzitetni in visokošolski strokovni. Druga stopnja pa so magistrski študijski programi (+ enovit magistrski študijski program) in zadnja, tretja stopnja je doktorat znanosti.

V praksi bo to pomenilo, da se bodo po novem lahko v magistrske študijske programe vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Za visokošolske zavode pa to pomeni, da bodo morali v vsakem magistrskem študijskem programu določiti študijske programe prve stopnje z ustreznih strokovnih področij. Za vse, ki boste iz drugih strokovnih področij, pa bodo lahko kot pogoj za vpis določile dodatne obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk. Dodatne obveznosti boste lahko opravili na tri načine: med študijem prve stopnje kot izbirne predmete, v programih za izpopolnjevanje ali z izpiti. Manjkajoči izpiti/obveznosti morajo biti opravljeni pred vpisom na podiplomski študij

Diplomanti starih študijskih programov …
Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti starih študijskih programov lahko neposredno vpišejo v doktorski študijski, program 3. stopnje. Če diplomiraš po starem programu, se lahko sicer vpišeš na podiplomski študij 2. stopnje, vendar ne pridobiš višje stopnje izobrazbe.

Kako je glede absolventskega staža po vsaki bolonjski stopnji?
»Upravni odbor Univerze v Ljubljani (UL) je 9. 7. 2009 potrdil spremembo statuta UL tako, da 158. člen Statuta UL po novem pravi: Študent ima po zaključku zadnjega semestra dvanajst mesecev absolventskega staža. Kaj to pomeni v praksi? Po novem ima študent UL pravico, da koristi absolventski staž po vsaki izmed treh stopenj bolonjskega študija (po dodiplomskem študiju, po magistrskem študiju ter po doktorskem študiju). V vsakem primeru pa je tako, da če študent želi izkoristiti absolventski staž, se mora po končanem zadnjem semestru študija vanj tudi vpisati. To velja le za študente Univerze v Ljubljani, ne pa za študente ostalih slovenskih univerz oz. samostojnih visokošolskih zavodov. Več informacij o koriščenju absolventskega staža dobite v referatih posameznih fakultet oz. študijskih programov ter na Univerzi v Ljubljani pri Univerzitetni službi za 1. in 2. stopnjo.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.

Ali bolonjski študij tudi omogoča mednarodne izmenjave, kaj pa podiplomski študij?
»Kot piše na spletni strani ŠOS: Mednarodne izmenjave študentov oz. mobilnost študentov spada med prioritete bolonjskega procesa. Z mobilnostjo se študentom odpirajo številne možnosti za študij v tujini. Obstaja več različnih variant, če se odločite za študij v tujini. Najbolj poznani sta dve vrsti mobilnosti, in sicer ”horizontalna” mobilnost, kar pomeni, da se odločite določen del svojega študija opraviti v tujini, in ”vertikalna” mobilnost, kjer v tujini opravite celotno stopnjo izobraževanja.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.

»Pomembno je tudi – Večkrat smo že govorili tako z UL kot z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer so nam povedali, da ministrstvo ne bo financiralo študija na 2. bolonjski stopnji študentom, ki že imajo doseženo to stopnjo izobrazbe. To sicer ne pomeni, da ne morejo študirati na podiplomski stopnji, pomeni pa žal to, da je študij zanje plačljiv. Vseeno se je o tem dobro pozanimati še na referatu posameznih fakultet.« Mojca Majerle, socialno in drugo svetovanje, Študentska svetovalnica.

Mednarodna izmenjava = pozitivna
Mednarodna izmenjava vam bo prinesla veliko pozitivnega, hkrati pa boste z njo veliko pridobili. Naj naštejemo samo nekaj pozitivnih strani mednarodne izmenjave:
• spoznali boste novo kulturo
• se naučili novega jezika
• spoznali boste nov način študija,
• spletli nove prijateljske vezi

Informacije o mednarodni izmenjavi boste izvedeli pri CEEPUS – srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev. Eden najbolj poznanih programov za mednarodne izmenjave pa je Erasmus, ki je akcijski program Evropske skupnosti za sodelovanje prek državnih meja na področju izobraževanja. Le ta študentom med drugim omogoča opravljanje določenih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU.

Pozor!
East Tennessee State University v ZDA razpisuje štipendije International Student Academic Merit Schoolarship. Štipendija je namenjena mednarodnim dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki izkazujejo akademske dosežke, z njo pa si lahko pokrijejo do 50 odstotkov šolnine. Rok za prijavo je 1. 6. 2010.

Zanimalo nas je, kakšen pogled imajo nekateri na podiplomski študij in kakšno je zanimanje zanj, pa tudi kakšno je zanimanje za mednarodne izmenjave in kaj le te prinesejo študentom.

Jelena Štrbac, predsednica Odbora ŠOS za visoko šolstvo
Po bolonjskem sistemu se kot podiplomski študij štejeta tako 2. kot 3. bolonjska stopnja. 2. stopnja pomeni strokovni magistrski študij, 3. stopnja pa doktorskega. Študenti se precej množično odločajo za študij na 2. stopnji, saj jim samo diploma (po 1. bolonjski stopnji) ne prinese 7. ravni izobrazbe, ki pa je pogosto pogoj za zaposlitev. Prav tako tudi doktorski študij postaja bolj množičen, v te programe se lahko neposredno vpišejo tudi diplomanti “starih” programov. Mobilnost se spodbuja na vseh stopnjah, kot tudi med akademskim osebjem, žal pa nimamo podatka o deležu mobilnosti posebej za podiplomske študente. Vsekakor si prizadevamo slediti cilju Luevenskega komunikeja, ki je, da bi bilo do leta 2020 vsaj 20 odstotkov študirajoče populacije mobilne (vsaj en semester v tujini), saj je to dragocena tako študijska kot osebna izkušnja posameznika. Prav tako pa si želimo, da bi se primeri dobrih praks iz tujine, prav preko izmenjav, prenašali tudi v naš prostor.

Alen Brkić (Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM) in Dejan Spital (Oddelek za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM)
Po bolonjski reformi, ki je povzročila spremembe pri stopnji izobrazbe pridobljene po končani 1. bolonjski stopnji v primerjavi s starimi študijskimi programi, je t. i. podiplomski študij izgubil na veljavi. Trenutno Zakon o visokem šolstvu obravnava 1. bolonjsko stopnjo kot dodiplomski študij, 2. In 3. pa kot podiplomski študij. Glede na stopnjo izobrazbe, ki si jo pridobimo po končani 2. stopnji, ki je enaka pridobljeni izobrazbi po diplomi v starih študijskih programih, pa bi lahko rekli, da sta 1. In 2. stopnja dodiplomski in šele 3. stopnja je podiplomska.
Prav zaradi teh komplikacij, ki so nastale ob uvedbi bolonje in enačenjem nazivov, ter dejstva, da je trenutno pridobljena stopnja izobrazbe po 1. bolonjski stopnji le 6, v starih študijskih programih pa je bila 7 (trenutna 2. bolonjska stopnja oz. magisterij), se je študij dejansko podaljšal. Po končani 1. bolonjski stopnji študenti nismo zaposljivi, zato smo primorani v nadaljevanje študija (podiplomski – 2. bolonjska stopnja). Vsi ti razlogi so privedli do množičnih vpisov na 2. bolonjsko stopnjo in za pričakovati je, ker se je izbrisal znanstveni magisterij, da se bo vpis na doktorski študij (3. bolonjska stopnja) povečal, saj je 3. stopnja edina, ki ponuja strokovnost, ki jo poznamo še iz starih študijskih programov (znanstveni magisterij in doktorat).
Tako kot za dodiplomski študij, so študijske izmenjave na voljo tudi za podiplomske študente. Najpogosteje se ti odločajo za študij v tujini preko programa Erasmus. Sistem je enak, le da vse fakultete oziroma študijske smeri ne omogočajo študija v tujini za podiplomske študente. Posamezna fakulteta oziroma pristojna univerza vsako leto, predvidoma meseca januarja, objavi javni razpis prostih mest in tam je določeno tudi, ali je možnost študija v tujini po končani diplomi. Vsi podatki o prostih mestih za področje Univerze v Mariboru so navedeni tudi na spletni strani www.smic.si, podatke pa vsako leto prejemamo od mednarodne pisarne Univerze v Mariboru.

Mnenja študentov
Študente smo povprašali, ali razmišljajo o podiplomskem študiju, o mednarodnih izmenjavah in kakšen je njihov pogled na bolonjski študij.

Aleksandra Pančur, 24 let
O podiplomskem študiju vsekakor razmišljam. Moja trenutna izbira je druga stopnja Zgodovina na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Na mednarodni izmenjavi nisem bila, bi pa pokusila tovrstno možnost izkoristiti na podiplomskem študiju. Sam bolonjski študij vsekakor ni slab, saj dopušča posameznikom, ki v srednji šoli niso imeli najboljših ocen oz. niso hodili v gimnazijo, da vseeno lahko študirajo stvari, ki so si jih želeli, vendar prej niso imeli tovrstne možnosti. Vsekakor pa je potrebno “bolonjo” še močno popraviti, definirati, razčleniti in urediti, ker je še vedno v povojih, pa čeprav se na nekaterih fakultetah izvaja že vsaj štiri leta.

Mojca Juvan 29 let
Že pred leti sem se odločila za znanstveni magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Tako, da sem sedaj v obdobju, ko pisem mag. nalogo. Nikoli nisem bila na mednarodni izmenjavi, prav tako pa ne morem dati mnenja o bolonjskem študiju, saj ga ne poznam, se z njim nisem srečala.

Natalija Furman, 24 let
O podiplomskem študiju razmišljam in se bom najverjetneje tudi vpisala. Trenutno sem na izmenjavi na Poljskem. Lahko rečem, da je mednarodna izmenjava večstranska izkušnja; poleg spremenjenega študija študent tako pridobi nova prijateljstva in poznanstva, organizirati si mora življenje v drugem okolju, postane bolj fleksibilen … Menim, da je bolonjski sistem prednost predvsem zaradi krajšega študija.

Sanja Kotar, 24 let
O podiplomskem študiju sem razmišljala in sem ga hotela obiskati, vendar nadaljnjega šolanja starim programom niso omogočili, saj so prej uvedli bolonjske sisteme in so nam s tem onemogočili podiplomski študij (magistrski bolonjski je namreč ista stopnja kot stari dodiplomski). Doktorski študij pa v mojem primeru ne pride v poštev, saj je zelo priporočljivo imeti pred tem izkušnje. Nisem bila na mednarodni izmenjavi, sodelovala sem samo pri mednarodnem projektu. Bolonjski študij je največja bedarija, ki si jo je izmislila naša vlada. Imeli bomo malo morje magistrov brez praktičnih izkušenj in tudi starim programom so s tem onemogočili magistrski študij, oziroma so jim ponudili novi magistrski študij, ki ne ponuja dodatnega znanja, predmetnik pa se ponavlja. Kvaliteta študija je padla, kar vidim iz lastnih izkušenj, ko sem v stiku s tistimi, ki me prosijo za kakšno pomoč. Razvrednotili so tudi dodiplomski študij, saj greš lahko po končanih treh letih tega praktično na katero koli fakulteto delat podiplomski študij. To ni smiselno in niti ni pravično.

Katja Pavič, 24 let
Tudi razmišljam o podiplomskem študiju, vendar še ne vem, če se bom odločila zanj. Odvisno od financ in časa. Na izmenjavi nisem bila nikoli. Bolonjskega študija sicer ne poznam, se nisem zanimala zanj, vendar po pripovedovanju drugih, mi ni niti malo všeč.

Gregor Zorc, 27 let
Preko organizacije IASTE sem opravljal dvomesečno prakso na področju informacijske tehnologije v Belgiji. Mislim, da mi je izmenjava koristila tako na osebnem (nova prijateljstva, krepitev samozavesti) kot profesionalnem (pridobivanje novih znanj) področju. Ker s študijem nadaljujem na univerzitetni smeri in ker se predmet, ki bi ga moral obiskovati, zaradi uvedbe bolonjskega študija več ne izvaja, smo študentje primorani obiskovati bolonjsko alternativo. Če sodim po tem predmetu, je bistvena prednost pred “starim” načinom predvsem v dostopnosti študijskega materiala in sprotnim preverjanjem znanja, s čimer se lahko marljiv študent izogne mukam ob koncu semestra.

Maruška Agrež, 23 let
Za podiplomski študij sem že odločena, da se bom vpisala, kar takoj po diplomi. Ker me študij slovenistike že zdaj zelo veseli, ga bom kar nadaljevala. Rada pa bi delala v raziskovalni dejavnosti, ali če bi bilo možno, tudi predavala na kaki univerzi. Na mednarodni izmenjavi sem trenutno, in sicer v Tubingenu, v Nemčiji, kjer raziskujem temo za diplomsko nalogo, ki bi jo rada razvila v doktorat. Izmenjava mi pomeni v prvi vrsti strokovno izpopolnjevanje, navezovanje stikov z Univerzo v Tubingenu, malo pa tudi spoznavanje okolice in študentskega življenja. Bolonjski študij se mi zdi pa v Sloveniji zelo zgrešen, saj je popolno razvrednotenje univerzitetne diplome, magisterija in nenazadnje tudi doktorata. Po treh letih človek enostavno nima dovolj znanja, da bi diplomiral na UNIVERZITETNI ravni, še na visokošolski vprašanje. Sem mnenja, da univerzitetna izobrazba ne bi smela biti dosegljiva vsakemu (mislim glede na sposobnosti, ne denar), zato se mora nujno ohraniti nek nivo … Da pa o zaposljivosti oz. še lepše nezaposljivosti po triletni diplomi sploh ne govorim …

Tjaša Volmut, 25 let
Razmišljam o podiplomskem študiju, in sicer o magistrskem študiju. Verjetno se bom zanj odločila, saj s tem med drugim pridobiš tudi boljše možnosti za zaposlitev. Bila sem na mednarodni izmenjavi, in sicer na Pojskem. Izmenjava pomeni dobro iztočnico za življenje, saj se naučiš samostojnosti, pridobiš veliko samozavesti in nenazadnje spoznaš veliko prijateljev iz vseh koncev sveta. Ne vem kaj dosti o bolonjskem študiju, saj sama študiram še po starem sistemu in z bolonjskim sistemom nisem kaj dosti seznanjena. Vsekakor je pa nek nov način študija za tiste, ki študirajo po tem sistemu.

Martina Pančur, 27 let
Razmišljam o podiplomskem študiju in se bom skoraj sigurno tudi odločila zanj. Nikoli se nisem udeležila izmenjave, delam pa s študenti, ki so na izmenjavi in vidim, da jim izmenjava pomeni nekakšno osamosvojitev. Bolonjski študij, če bi se izvajal tako, kot je bil predviden, bi bil odličen način pridobivanja izobrazbe. Zaenkrat pa žal ni tako.

Janja Žalik, 25 let
Trenutno o podiplomskem študiju ne razmišljam. Bi se pa mogoče odločila zanj, ko bom končala ta študij. Bolonjski študij bi ukinila in vse naredila na stari način. Takšen, kot ga imamo mi. V bolonjskem je več obveznosti, vse drugače. V glavnem negativno mnenje z mojih ust. Ne govorim iz lastnih izkušenj, ampak iz pripovedovanja bolonjskih študentov.

Mojca Buh

Fakulteta za informacijske študije je prva javna fakulteta, izven okvira katere od slovenskih univerz in je hkrati tudi prva fakulteta v Novem mestu.
Odlok o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je 24. 6. 2008 sprejel (s 66 glasovi za in 0 glasovi proti) Državni zbor Republike Slovenije. Je prvi steber javnega visokega šolstva v regiji.
Študijske programe so začeli izvajati v šolskem letu 2008/09, v študijskem letu 2009/10 pa je bilo vpisanih že cca. 200 študentov na dveh dodiplomskih in enem podiplomskem programu. O poslanstvu, viziji in usmeritvah fakultete smo se pogovarjali z dekanom doc. dr. Janezom Povhom.

Novo mesto očitno postaja novo univerzitetno središče. Zakaj je po vašem mnenju dobro, da se univerzitetni prostor širi?
Odgovor je enak kot pri vprašanju, zakaj je dobro, da se širi gospodarstvo in da se ustanavljajo nova podjetja: zaradi razvoja regije, razvoja znanosti in stroke in tudi zaradi večje dostopnosti študija. V Novem mestu je mnogo izobraženih ljudi, ki lahko skupaj z najboljšimi znanstveniki in strokovnjaki iz drugih regij postavimo novo univerzo. Prav tako je v Novem mestu mnogo zelo uspešnih podjetij, ki potrebujejo izobražene ljudi, pri tem pa še posebej cenijo, če imajo diplomanti tudi praktična znanja in so bili tekom študija v kontaktu z gospodarstvom.

Omenili ste sodelovanje z gospodarstvom, ki je vaša strateška usmeritev. Kako se to kaže pri študiju?
Kaže se na več načinov. Pri predmetih, kjer so praktične izkušnje še posebej pomembne, povabimo k izvajanju dela vaj ali predavanj priznane strokovnjake iz prakse. Z novomeškim podjetjem Infotehna smo ustanovili skupno podjetje Ideodrom, ki je mišljeno tudi kot most za prehod študentov v prakso že tekom študija. Razvijamo strateško sodelovanje z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele Krajine, s katero izvajamo več skupnih projektov. Vse to dogajanje se kaže v živahnem pretoku ljudi in znanja med fakulteto in gospodarskim okoljem.

Glede na predsodke mnogih, ali lahko izven že obstoječih univerzitetnih središč sploh nastane dobra fakulteta?
Seveda, FIŠ je eden od dokazov za to. Pri tem se moramo seveda pri ozko specializiranih vsebinah opirati tudi na strokovnjake iz drugih regij, vključno z ljubljansko. Pri postavljanju dobre fakultete je pomembno, da se vzpodbuja kreativnost zaposlenih in študenov ter da se omogoča sproščanje velikih potencialov vseh udeležencev tega procesa. Za dobro fakulteto niso dovolj bogata zgodovina, lepi zidovi in razni častni nazivi, bolj pomembno je, da zna fakulteta nenehno privabljati najboljše profesorje in dobre študente ter da se v takem okolju ustvarjajo nova znanstvena in strokovna spoznanja, ki imajo odmev v znanosti, v gospodarstvu in drugod.

Kaj je ključni motiv, ki bo pritegnil ljudi od drugod, da se bodo odločali za študij v Novem mestu?
Osebno vidim največjo atraktivnost študija v Novem mestu v tem, da pride študent v mlado in ambiciozno študijsko okolje, kjer ni številka, pač pa oseba z imenom, priimkom in obrazom, kateremu želimo posredovati veliko znanja, a ga bomo veliko tudi zahtevali. Trudimo se posredovati najsodobnejše vsebine s posameznega področja.
Pomembo je tudi to, da je Dolenjska dobro razvita. S študijem v Novem mestu se priselite v regijo, ki ima čudovito pokrajino in dober življenjski standard. Novo mesto z okolico je znano tudi po tem, da je središče kulturnih in glasbenih presežkov na nacionalni ravni. Prestolnici, Ljubljana in Zagreb, sta le slabo uro oddaljeni. Več kot dovolj dejavnikov, ki obetajo prijetno in kvalitetno bivanje.

V čem ste drugačni, boljši?
Fakulteta je zelo dinamična, mladostna. Pri nas študentje brez slabih občutkov vstopajo v referat za študentske zadeve, kjer jih nihče ne gleda postrani. Profesorji in asistenti smo strokovno dobro podkovani (po javnih znanstveno raziskovalnih evidencah smo krepko nadpovprečni), ob tem pa smo na različne načine dostopni študentom. Jaz konkretno sem za študente dosegljiv osebno, po telefonu, lahko pa pristopajo tudi po ostalih kanalih, vključno s skypom, google talkom in facebookom.

V čem pa so vaši študijski programi drugačni?
Naše študijske programe zelo dobro sprejmejo tisti študentje, ki imajo veliko veselja z informacijsko tehnologijo, ne želijo pa biti ”code monkeys”. Naši študentje znajo programirati, znajo kreirati baze podakov in definirati informacijski sistem, znajo narediti konkretno aplikacijo. In še več. Imajo dovolj organizacijskega in poslovnega znanja, da znajo gledati na sisteme z vidika procesov in da znajo te procese informacijsko podpreti. Podatkov ne shranjujejo samo v podatkovne baze, ampak znajo iz njih s statističnimi metodami in z metodami umetne inteligence izstisniti uporabne informacije.
Študij je tako atraktiven za vse, ki želijo delati v sektorjih za informatiko, vendar ne kot sistemski inženirji ali programerji, temveč kot ključni člani vseh timov, ki bodo izvajali razvojne projekte, povezane z informacijsko tehnologijo. Naši diplomanti bodo most med informacijsko tehnologijo in uporabniki te tehnologije.

Ker v času, ki ga živimo, brez mednarodnega sodelovanja bržkone ne gre, me zanima, kako je fakulteta vpeta v mednarodni prostor?
Fakulteta razvija dobre odnose z vsemi fakultetami, ki pokrivajo informacijsko tehnologijo in se nahajajo v radiju 300 km od Novega mesta. Poleg tega imamo vzpostavljeno Erasmus sodelovanje z nekaj dobrimi tujimi univerzami, med katerimi bi še posebej izpostavil Univerzo v Utrechtu na Nizozemskem. Mednarodno sodelovanje krepimo tudi z organizacijo mednarodne znanstvene konference Informacijska družba in informacijska tehnologija (ISIT), kjer imamo letos že drugič najavljene imenitne udeležence.

Ustanova patra Stanislava Škrabca je za nekaj dni podaljšala rok za prijavo na razpis za štipendije študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije, spl. in prim. jezikoslovja, študentom frančiškanom.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 15. maja 2010.

Več informacij najdete na spletni strani: http://www.skrabceva-ustanova.si

Zavod ŠOU šport je ob podpori Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) danes zvečer v Ljubljani izvedel že 17. Študentski tek na grad. Dogodka se je udeležilo 1474 tekačic in tekačev. Najhitrejša študentka je bila Cita Cvirn (Medicinska fakulteta), najhitrejši študent Peter Oblak (Fakulteta za elektrotehniko), najhitrejša občanka Urša Vižintin in najhitrejši občan Matic Slabe.

Tekači in tekačice so se na teku na priblližno 2,5-kilometrski progi od Prešernovega spomenika do ljubljanskega gradu pomerili v štirih kategorijah:študentke, študentje, občanke in občani. Startni strel je ob 19. uri sprožil predsednik ŠOU v Ljubljani Jernej Štromajer.
Aljoša Tišma, Zavod ŠOU šport: »Veseli smo, da se je študentski tek na grad v sedemnajstih letih razvil v tako množično tekaško prireditev, ki ji niti slaba vremenska napoved ne more do živega. Progo so poleg 1474 tekačev in tekačic na dveh nogah pretekli tudi štirje kosmatinci, zato bomo morda – malo za šalo, malo zares – v prihodnje razmislili tudi o uvedbi nove kategorije.«
Nagrade in priznanja najboljšim tekačicam in tekačem so ob 19.30 na grajskem dvorišču podelili podžupan Mestne občine Ljubljana Jani Möderndorfer, prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Miha Juhart in predsednik ŠOU v Ljubljani Jernej Štromajer.

Izvedbo 17. Študentskega teka na grad so omogočili ŠOU v Ljubljani, Mestna občina Ljubljana, Fundacija za šport, E-študentski servis. Simobil, dišave Puma, Red bull in Ljubljanske mlekarne.
ŠOU šport se zahvaljuje vsem udeležencem 17. Študentskega teka na grad in jih že zdaj vabi na praznovanje polnoletnosti Študentskega teka na grad, saj bo ta dogodek prihodnje leto že osemnajsti po vrsti!
Uvrstitve – najboljši po kategorijah:

ŠTUDENTKE:
1. Cita Cvirn, Medicinska fakulteta 10:22
2. Jana Bratina, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje 10:38
3. Manca Šolar, Zdravstvena fakulteta 10:46
ŠTUDENTJE:
1. Peter Oblak, Fakulteta za elektrotehniko 8:13
2. Peter Kastelic, Ekonomska fakulteta 8:16
3. Blaž Grad, Zdravstvena fakulteta 8:30
OBČANKE:
1. Urša Vižintin 10:32
2. Katja Kavkler 10:33
3. Ana Vrečar 11:09
OBČANI:
1. Matic Slabe 8:49
2. Marjan Župančič 8:52
3. Domen Zupan 8:57
Uradni rezultati bodo najkasneje v 48 urah po dogodku objavljeni na spletni strani TIMING-a Ljubljana (www.timingljubljana.si) in na spletni strani ŠOU športa (www.sousport.si).
Nekaj utrinkov s 17. Študentskega teka na grad (avtor fotografij je Zvjezdan Mikić) pošiljamo v priponki. V prihodnjih dneh si jih boste lahko ogledali tudi v galerijah na www.sousport.si .Vsak tekač si lahko natisne tudi diplomo, in sicer jo najde na spletni strani www.simobil.si.