ŠOU Svetovalnica – zaposlitev?

Positive woman video calling using laptop. Businesswoman teleconferencing on laptop while working from home.
Foto: JLco - Julia Amaral iz iStock

Pozdravljeni!

Pred enim tednom sem diplomirala na fakulteti in sedaj je čas za temeljit razmislek, kako naprej. Ker zaenkrat službe še ni na vidiku, me zanima, kakšne so moje možnosti. Ali se moram prijaviti na zavod za zaposlovanje in kakšne pravice imam kot brezposelna oseba oz. kakšne možnosti, da mi na zavodu pomagajo najti službo? Razmišljala sem tudi o nadaljevanju študija na 3. stopnji, ampak se še nisem čisto odločila, saj ne vem, kako mi bo to pomagalo pri iskanju zaposlitve. Kaj mi svetujete?

Lep pozdrav, Katja

Katja, pozdravljena!

Najprej čestitke za diplomo. Zaključek študija je zagotovo pomembna prelomnica, ki odpira kup novih vprašanj, hkrati pa prinaša tudi nove izzive.
Če odgovorim kar na prvo vprašanje – ne, prijava na zavodu za zaposlovanje ni obvezna, je pa priporočljiva iz več razlogov, ki jih bom navedla v nadaljevanju. Ne glede na to, ali boš prijavljena na
zavodu ali ne, v obeh primerih je iskanje zaposlitve projekt, ki zahteva veliko mero samoiniciativnosti, vztrajnosti in energije, za katero verjamem, da ti je ne manjka. Ob prijavi v evidenco brezposelnih oz. iskalcev zaposlitve na zavodu lahko pridobiš določene pravice, ki si jih bova na tem mestu podrobneje pogledali. Najpomembnejši možnosti, ki se ti s prijavo na zavod odpreta, sta zaposlitveno in poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve in možnost vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja.
Po prijavi na zavodu skupaj s svojim svetovalcem zaposlitve pripravita tvoj zaposlitveni načrt. V njem bosta opredelila tvoje zaposlitvene cilje, aktivnosti pri iskanju zaposlitve ter vrsto in obliko pomoči, ki jo pri tem potrebuješ. V zaposlitvenem načrtu je določeno tudi, na kakšen način boš dokazovala svoje aktivnosti ter v katerem času in na katerem naslovu boš dosegljiva. Zavod te pri aktivnem iskanju zaposlitve dodatno spodbuja tako, da ti povrne stroške, ki nastanejo z iskanjem zaposlitve, če je tako določeno v zaposlitvenem načrtu. Lahko si npr. upravičena do povračila stroškov javnega prevoza, če te zavod napoti k delodajalcu ali če predložiš vabilo delodajalca ali druga dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Ravno tako lahko zavod povrne tudi stroške za priporočene pošiljke, ki nastanejo ob pošiljanju pisnih prijav za prosta delovna mesta. Lahko se udeležiš delavnic o pisanju prijav za delovna mesta in drugih kratkih usposabljanj, s katerimi pridobiš veščine za uspešen nastop pred potencialnim delodajalcem. S prijavo na zavod pa pridobiš tudi dolžnosti, kot so npr. aktivno iskanje zaposlitve in obveščanje Zavoda o tem, odzivanje na napotitve na delovna mesta, na katera te napoti Zavod, dosegljivost vsaj tri ure dnevno npr. po telefonu, dosledno obveščanje o svoji odsotnosti itd.

Poglejva si še, kako je z vključitvijo v programe aktivne politike zaposlovanja. Če npr. s svetovalcem na zavodu pri pisanju zaposlitvenega načrta ugotovita, da za lažjo pridobitev zaposlitve potrebuješ tudi dodatna znanja in veščine, lahko preučita možnosti za vključitev v različne programe aktivne politike zaposlovanja. Ob vključitvi skleneš pogodbo, v kateri se določijo tvoje pravice in obveznosti ter trajanje in finaciranje tovrstne zaposlitve. Takšna programa sta med drugim usposabljanje na delovnem mestu in javna dela.
Cilj usposabljanja na delovnem mestu je pospeševanje zaposlovanja in ponovne delovne vključenosti oseb, katerih znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve. Namen je vključitev brezposelnih oseb v usposabljanje za pridobitev novih znanj, veščin, spretnosti in delovnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. Usposabljanje lahko traja od 2 do največ 6 mesecev. Vključenost v ta program pa se ti lahko upošteva tudi kot pridobitev delovnih izkušenj, ki so npr. potreben za opravljanje strokovnega izpita, če je ta predviden na področju, ki si ga študirala oz. na katerem bi se želela zaposliti.
Namen programa javnih del pa je aktiviranje brezposelnih oseb, spodbujanje njihove socialne vključenosti, ohranitev ali razvoj delovnih sposobnosti ter spodbujanje razvoja novih delovnih mest.
Na javni razpis za izbor programov javnih del se lahko prijavijo neprofitni delodajalci in organizacije za izvajanje socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov, katerih cilj ni pridobivanje dobička in s katerimi na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence, kar pomeni, da lahko delo opravljaš na omenjenih področjih. Vendar pa je pogoj za vključitev v javna dela prijava na zavodu za zaposlovanje najmanj eno leto.
Drug pomemben program, za katerega si verjetno že slišala, pa so subvencije za samozaposlitev. Predvidoma v drugi polovici maja 2010 bo zavod za zaposlovanje začel izvajati program samozaposlovanja. Program omogoča brezposelnim osebam in osebam v postopku izgubljanja zaposlitve pridobitev subvencije za samozaposlitev. Osebe, ki imajo poslovno idejo, bodo morale najprej opraviti intervju s svojim svetovalcem zaposlitve in z zunanjim podjetniškim svetovalcem, nato pa se udeležiti brezplačne delavnice priprave na samozaposlitev. Subvencija se bo lahko dodelila za samozaposlitev v novoustanovljenem poslovnem subjektu za polni delovni čas. Samozaposlitev bo morala biti realizirana na območju Republike Slovenije in bo morala trajati najmanj 1 leto. Subvencija bo znašala 4.500 eur. Če imaš torej podjetniško žilico ali pa poslovno idejo, ki bi jo želela realizirati, je morda to prava pot zate, pred tem pa ne gre zanemariti pomena dobrega poslovnega načrta, saj mora biti bodoči podjetnik dobro pripravljen na vse.

Vse potrebne informacije najdeš na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje http://www.ess.gov.si.

Omenila si tudi, da razmišljaš o vpisu na 3. bolonjsko stopnjo, torej na doktorski študij. Z vidika iskanja zaposlitve to ni ovira, vendar pa te moram opozoriti, da osebe s statusom študenta ne morejo biti prijavljene na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe (velja tako za redne kot za izredne študente). Z vpisom na študij boš torej ponovno pridobila status, ki pa se izključuje s statusom brezposelne osebe, pridobiš pa vse pravice, ki so vezane na status študenta (boni, delo preko študentskega servisa, subvencioniran prevoz, možnost bivanja v študentskem domu, možnost pridobitve štipendije, če se na študij vpišeš pred 26. letom, zdravstveno zavarovanje po starših do 26. leta). Seveda lahko še naprej iščeš zaposlitev, pošiljaš prijave in hodiš na razgovore, saj študijske obveznosti lahko opravljaš tudi kot zaposlena oseba. Z vpisom na študij torej pridobiš študentske pravice, v tem času pa lahko aktivno iščeš zaposlitev, poskusiš najti delo na svojem področju preko študentskega servisa, če pa to ni mogoče iz določenih razlogov, pa morda lahko poskusiš s prostovoljnim delom, pri katerem od delodajalcev s tvojega področja, in kdo ve, kakšne možnosti se ti lahko odprejo za nadaljnjo kariero. Iskanje zaposlitve, ki ne bo samo služba, torej sredstvo za pridobivanje denarja, temveč resnično nekaj, s čimer se razvijaš, te izpopolnjuje in kar počneš z veseljem, pač zahteva svoj čas in trud in želim ti, da bi ti uspelo.

Še vedno pa lahko kot brezposelna oseba, ki je prijavljena na zavodu, delaš preko drugih pogodb, npr. podjemna in avtorska pogodba, če boš imela priložnost.
Pri tem bi te spomnila še na možnost pridobitve denarne socialne pomoči (v kolikor nimaš nobenih dohodkov), za katero zaprosiš na centru za socialno delo. V tvojem primeru pa je prijava na zavodu za zaposlovanje in s tem aktivno iskanje zaposlitve dejansko tudi pogoj za prejemanje denarne pomoči. Denarna socialna pomoč znaša 226,80 za prvo odraslo osebo oz. samsko osebo (če živiš sama), do pomoči pa boš upravičena v primeru, da tvoji prihranki in premoženje (oz. prihranki in premoženje družinskih članov, s katerimi živiš – v tvojem primeru npr. partner, saj te starši, če živiš z njimi, niso več dolžni preživljati), ne presegajo določenega cenzusa. Kot prejemnica denarne socialne pomoči boš imela krito tudi obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Če potrebuješ še dodatne informacije, se lahko oglasiš osebno v Študentski svetovalnici med uradnimi urami ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 10. in 15. uro ter ob sredah med 12. in 17. uro, nam pišeš na zgoraj navedeni elektronski naslov ali pa pokličeš na navedeno telefonsko številko.

Želim ti veliko uspeha pri iskanju službe in predvsem najpomembnejše: verjemi vase in v svoje cilje!

Danijela Gutić, socialna svetovalka

Poziv študentom k udeležbi pri različnih gibalnih aktivnostih

Danes se obeležuje svetovni dan gibanja, katerega ključni cilj je spodbujanje gibalne aktivnosti. Gibanje je eden izmed pomembnih varovalnih dejavnikov zdravja, saj vpliva na fizično in psihično zdravje ter na kakovost življenja. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) poziva vse študente, da naj se v čim večjem številu udeležijo različnih aktivnosti, ki jih danes in skozi cel teden pripravljajo posamezne študentske organizacije. Letošnji svetovni dan gibanja poteka pod sloganom »Tisoč življenj, tisoč oblik gibanja!«.

Študentske organizacije univerz v tem tednu organizirajo različne dejavnosti s poudarkom na gibanju in fizični aktivnosti. Zadostna telesna dejavnost, med drugim, izboljšuje tudi kognitivne sposobnosti (koncentracija, pomnjenje, učenje) in zato predstavlja pomemben element posameznikovega študijskega procesa. Zato ob svetovnem dnevu gibanja ŠOS poziva vse študente, da naj se v čim večjem številu udeležijo različnih aktivnosti, ki jih danes in skozi cel teden pripravljajo posamezne študentske organizacije.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: »Zadostna fizična dejavnost je pomemben del študijskega vsakdanjika. Velikokrat pozabljamo na to, kako pomembna je telesna dejavnost, zato izkoristite priložnosti, ki vam jih študentske organizacije v tem času ponujajo. Ob tem bi želela študente spomniti, da naj se 19. maja udeležijo napovedanih demonstracij.«

Domača Cvičkarija – edinstven zaključek in odlična popotnica

Festival Cvičkarija 2010 zaključuje svoje popotovanje po Sloveniji. Na tej poti je obiskal štiri slovenske kraje, Koper, Maribor, Ljubljano – študijska središča dolenjskih študentov in domačo prestolnico – Novo mesto.
Čeprav že tradicionalni, je bil letošnji festival nekaj posebnega. Skorajda povsem nova generacija organizatorjev Društva novomeških študentov je vse prireditve pripravila na visokem nivoju. Zopet je potekala promocija zaščitenih blagovnih znamk Cvičkarija in AlwaysCvičk!. Letos je bila osnovna ideja vračanje h koreninam festivala, k primarni ideji združitvi dolenjskih študentov v skupni zavesti. Zato sta prireditvi v Kopru in Mariboru potekali le v večerni izvedbi AlwaysCvičk! na intimnejših lokacijah, medtem ko sta prireditvi v Ljubljani in predvsem Novem mestu potrdili vse večjo priljubljenost in nujnost festivala. Prav tako pa je tudi letos potekal izbor za naziv Cviček Cvičkarije. Ta laskavi naziv je bil podeljen Vinogradništvu in vinarstvu Pirc.
Festival Cvičkarija 2010 je začel svojo pot s prireditvijo v Kopru. AlwaysCvičk! žur je potekal v torek, 13. aprila. Club TheCity so napolnili tako dolenjski kot tudi ostali študentje. Nastopili sta dolenjski zasedbi D'neeb in Kill Kenny, ki sta dodobra razgreli ozračje. Do zgodnjih jutranjih ur je obiskovalce držal pokonci DJ Simoni.
Takoj naslednji dan, v sredo, 14. aprila, se je prireditev preselila v slovensko prestolnico Ljubljano. V kraju z najdaljšo tradicijo festivala, potekal je že 17. zapored, se je odvil pravi sejem Dolenjstva. Na popoldanskem delu na Pogačarjevem trgu se je predstavilo 15 vinogradnikov, nastopili so člani Folklornega društva Kres, glasbena skupina Soddiha, Trebanjske mažoretke in Šentjernejska godba. Velja omeniti, da je bil to najbolj obiskan popoldanski del do sedaj. Na večernem delu v Križankah pa so za dobro vzdušje poskrbeli Kill Kenny, Sausages, Adi Smolar&Mestni postopači, Dalaj Eegol, Rok ‘n' bend in Okrogli muzikantje. Dolenjci so dokazali, da imajo lahko tudi v Ljubljani glavno besedo.
Štajerska prestolnica Maribor je zasijala v cvičkovih barvah v torek, 20. aprila. Zabavni del festivala je potekal v Klubu KMŠ. Priložnost za nastop sta dobili domači zasedbi Kill Kenny ter Mama Manka in Rock Otočec fanti. Klub je bil napolnjen do zadnjega kotička. Tudi na štajerskem koncu so Dolenjci dokazali, da čutijo pripadnost domači regiji in se znajo združiti pod skupno streho.
Cvičkarija je svojo pot zaključila na domačem terenu v Novem mestu v soboto, 8. maja. Prireditev je potekala sočasno kot prireditev Teden Cvička. Na prizorišče sta obiskovalce povabili Kostanjeviška godba in članice Mažoretnega kluba Takt Novo mesto, ki sta odprli dogajanje na Novem trgu. Veliki oder je postregel z izborom slovenske glasbene scene. Na njem so nastopili D'neeb, Soddiha, Zmelkoow, Kingston in Novi spomini. Prireditev je zadostila apetitom organizatorjev, saj je privedla na prizorišče več kot šest tisoč glavo množico. Tudi varnostna služba je odlično opravila svoje delo, saj je prireditev minila brez poškodb in izgredov. Tako nastopajoči kot obiskovalci so poskrbeli za edinstven zaključek letošnjega festivala, kar predstavlja organizatorjem odlično spodbudo za naslednja leta.

Pot Festivala Cvičkarija 2010 so začrtali in uspešno pripeljali do konca člani Društva novomeških študentov. Klemen, Franci, Simon, Boštjan, Jure, Jaka, Jernej, Žiga, Slavko, Mitja, Matej, Marjan, Nina, Petja in Jasna sporočamo, da smo dosegli svoja pričakovanja in hkrati kličemo nasvidenje do prihodnjega leta.

Dan športa in zabave, Majske igre 2010

Ste vedeli, da redna zmerna telesna dejavnost izboljša zdravje ljudi vseh starosti in da je zato potrebnih že samo 19 minut na dan – v obliki pospešene hoje, hoje po stopnicah ali vožnje s kolesom.

31. maja je svetovni dan športa, 23. maja bo v športnem parku Loka športna prireditev Mladi ZA mlade. Namen prireditve je zbrati čim več sredstev za obnovo igrišč. Tekmovali bomo v nogometu, košarki in odbojki na mivki.

Mi pa se bomo dotaknili Majskih iger 2010. Včeraj so se končale, zato bomo o vtisu govorili naslednjič, Tejči Britovšek nam je podala nekaj splošnih informacij.

Kdaj je nastala zamisel za Majske igre in zakaj? Majske igre so se prvič začele 25. maja 1983 z enodnevnimi igrami brez meja, katere so bile okronane s koncertom, danes pa predstavljajo tritedenski dogodek. Takratne generacije so razmišljale o organizaciji nekega dogodka,ki bi združil čimveč študentov iz študentskih domov.

Kaj vse se dogaja na igrah? Kakšen je program? Majske igre so razdeljene na tri glavne sklope:
– Šport, kjer se študentje pomerijo v različnih športnih panogah (ca. 30 različnih športnih tekmovanj)( http://majskeigre.si/sport.html)
– Kulturni otoček, kjer bomo gostili različne umetnike in strokovnjake z različnih področij in na ta način študentom približali drugačno vrsto zabave, kakršne smo je vajeni mladi (6 kultunih otočkov http://majskeigre.si/kulturni-otocek.html)
– Zabava, kjer se na 4 večjih koncertih sprostimo in zažuramo skupaj: Otvoritev Majskih iger, Pohod na Rožnik. Dan Mestnega loga, Zaključek Majskih iger (nastopajoči: http://majskeigre.si/zabava.html)

Komu so namenjene? Prvotno so Majske igre nastale kot združitev študentov, ki živijo v študentskih domovih v Ljubljani, skozi leta pa se vedno bolj odpirajo za širšo publiko, ne samo študentov v Ljubljani, ampak nas obiščejo tudi študentje iz drugih večjih študentskih mest pa tudi bivši študentje, ki predvsem na koncertih radi obujajo spomine.

Kakšna je udeležba? Na Majskih igrah obišče kulturne, zabavne in športne dogodke okrog 30 000 ljudi, oz recimo 25 000 aktivno sodelujočih.

Kakšen je prvotni namen iger? Cilj projekta je privabiti čim večje število študentov, da bi se pomerili v skoraj 30ih športnih disciplinah, družili ob kulturnih prireditvah ter sprostili odvečno energijo na zabavnih prireditvah. Poudarek je predvsem na druženju.

Mojca Buh

 

Smisel življenja?

Ste se že kdaj spraševali o smislu življenja? Zdi se mi, da se je že skoraj vsako razmišljujoče bitje kdaj srečalo s tem vprašanjem. Če imamo preveč časa in premalo dela ali nam je težko ali pa ko nam preprosto zmanjka ostalih vprašanj, se začnemo sprašev
Nekateri smisel iščejo v občutenju zadovoljstva ob številnih materialnih dobrinah, ki jih kopičijo nekateri ob takšnem in drugačnem uspehu, uspešni karieri, širokem znanju ali pa morda duhovni izpolnitvi. Meni je nekoliko hedonistično najbližje mnenje, da sta, ker je človek nepopoln (kar sploh ni slabo, saj bi bilo sicer dolgočasno!), smisel življenja lahko le občutek osebne izpolnjenosti in pa dobri medčloveški odnosi. Za večino je oboje precej povezano.

Mislim, da je vsak (človek), ki ga srečamo v svojem življenju, na nek način naš učitelj (ki nam pomaga spoznati tudi sebe). Vsak namreč zna, ve nekaj, kar nam ni znano. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, svoje izkušnje, svoja spoznanja, mnenja, poglede na svet in z izmenjavo oz. posredovanjem tega drugemu lahko razširja obzorja in ga bogati.

Najbolje širimo svoja obzorja s spoznavanjem novih ljudi, kar je (lahko) ena najprijetnejših stvari. No, zna tudi ne biti (odsev mnenja, da se ni moč ujeti z vsako osebo), vendar ni lepšega kot odkriti osebo, s katero si vsaj do določene mere deliš poglede na svet (morda kasneje tudi kaj drugega). Priložnost za to dobimo predvsem na potovanjih, ki so eno izmed najboljših doživetij spoznavanja in samospoznavanja.

Seveda ne mislim, da se lahko vsakdo ujame z vsako osebo in če se nam zdi, da se s kom ne ujamemo, se s tem ne gre pretirano obremenjevati in lahko z malce zlobe dopuščamo, da ta postane ‘učitelj' koga drugega. Je pa na drugi strani res, da nas po navadi pri drugih motijo stvari, ki jih nosimo v sebi sami, pa si jih ne želimo priznati. V razmislek.

Da izboljša svoje odnose, mora posameznik po mojem mnenju težiti k temu, da postane vedno boljši kot človek. Prijazen do soljudi, velikodušen, zanesljiv, pripravljen pomagati, predvsem pa pripravljen dati sočloveku možnost, da ga spozna in ga ne že a priori popredalčkati. Dobro je razviti, kolikor se da, nepodcenjujoč odnos do vseh. Težavno pri tem je lahko mnenje, ki ga posamezniku o osebi vsilijo drugi ljudje, vendar sčasoma lastna izkušnja prevlada oz. mora prevladati, čeprav priokus vsiljenega mnenja lahko ostaja.

Kaj pa osebna izpolnjenost? To je že kar nekam oguljen pojem, za katerega ni dokončnega pravila, kaj naj bi zajemal in kako se ga doseže. Dosegli smo jo, ko življenje občutimo kot srečno, kakovostno in harmonično. Poti do tega so različne. Nekaterim ljudem je kot nekakšen eliksir šport. Individualni športi so na primer dobra šola samospoznavanja, kolektivni športi pa na drugi strani vključujejo druženje in spoznavanje soljudi; oboje seveda poleg splošnih koristi, ki jih prinaša vsak šport – to ponazarja rek Mens sana in corpore sano (lat. ‘zdrav duh v zdravem telesu') – dodamo lahko še, da šport posamezniku prinaša nove zaloge energije, bolj umirjen um, zanesljivo pa tudi nove ideje, hkrati pa tudi fiziološki vidiki niso zanemarljivi.

Na ravni telesa naj bo cilj sproščenost posameznika. Tu ne gre za nek umeten koncept, ampak za naravno stanje, ki ga je moč ponovno doseči oz. se mu vsaj približati z določenimi tehnikami. Na ravni uma, pa tudi duše pa bogati branje knjig. Poleg ‘strokovne' literature je zelo koristno branje leposlovja. Kakšne koristi nam prinaša? Nedvomno nove ideje, bogatejši besedni zaklad, prav tako pa prebuja včasih zatrto domišljijo … kar vsekakor ni nepomembno.

Odgovornost do sebe in drugih je vsekakor pomembna, pomembno je delati si načrte, vendar na drugi strani … Pluti s tokom, dovoliti si izjeme, ki bogatijo, prekršiti se, uživati, poskušati novosti, upati si! To je prava sol življenja.
Glede smisla življenja seveda rad slišim tudi drugačno mnenje in sem ga vesel, ker me bogati.

Blaž Božnar

AVTOGENI TRENING KOT NAČIN SPROSTITVE

Živčni? ‘Napsihirani'? Ne morete spati ali jesti pred izpitom ali pa dežurate na WC-ju?
Vse to so običajne reakcije na povečano količino škodljivega, t. i. negativnega stresa. Opomba pod črto: negativni zato, ker stres sam zase ni škodljiv, dokler nas stimulira k dejavnosti, doseganju rezultatov, nevaren oziroma organizmu škodljiv postane šele, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti – to pa nam predstavlja negativni stres.

Ljudje smo negativnemu stresu različno podvrženi – enake okoliščine nekatere popolnoma vržejo iz tira, drugi pa ostanejo hladni kot npr. špricer. Vzrok za to so po navadi naša zakoreninjena prepričanja, naše pretekle izkušnje in podobno. Ko je naše telo podvrženo stresu, je v stanju visoke napetosti.

Za zoperstavljanje stresu obstajajo različne tehnike. Težko je reči, katera je boljša in katera slabša – vsi namreč hvalijo svojo metodo. Dejansko pa je tako, da je najbolje, da si izberete eno in jo potem redno izvajate. Tako kot na drugih življenjskih področjih, tudi tu velja, da je vztrajnost ključnega pomena pri doseganju uspeha. Ena izmed najbolj znanih in tudi znanstveno podprtih tehnik sproščanja je avtogeni trening. ‘Šnelkurs' iz etimologije: pridevnik ‘avtogen' je sestavljen iz dveh grških besed – ‘autos' pomeni sam, samostojen, ‘genos' pa pomeni izvor. Avtogeni trening je torej metoda, kjer samostojno, sami, z uporabo sugestije dosežemo stanje sproščenosti.

Pri avtogenemu treningu gre za sistem vaj za aktivacijo parasimpatičnega živčevja s pomočjo sugestij na ravni uma. Nekaj laičnih besed o živčnemu sistemu – parasimpatično živčevje je odgovorno za obnavljanje in sproščanje telesa, simpatično živčevje pa je v nasprotju z njim po navadi simpatično le po imenu, saj telo pripravlja v stanje bojne pripravljenosti, kar pa je včasih neustrezno, saj taka reakcija ni vedno potrebna (ker smo si Slovenci svobodo namreč že izborili) in povzroča telesu škodo v obliki glavobola, bolečin v hrbtenici, stiskanja v prsih, potenja in podobnega. Sugestija izzove telesne reakcije, ki so pomirjujoče – poveča se količina krvi v okončinah, kar mišice sprošča.
Avtogeni trening je v Evropi razvil v začetku dvajsetega stoletja psiholog Oskar Vogt, nadaljeval pa psihiater dr. Johannes Schultz. Njegovi metodi je sledil Hannes Lindemann, ki je napisal zelo znano knjigo Sprostitev v stiski, nekakšen učbenik avtogenega treninga. Seveda je danes na trgu še več tovrstnih učnih pripomočkov. Za resen pristop pa se je najbolje udeležiti tečaja avtogenega treninga – to ima več pozitivnih aspektov: ker bomo za tečaj namenili nekaj denarja, nas bo to vsaj malo stimuliralo, da bomo na tečaju dejavno sodelovali in avtogeni trening bolje usvojili. Prav tako pa nas vodja tečaja usmerja in nam daje povratno informacijo o tem, kako uspešni smo pri izvajanju vadbe, kar posledično prispeva k boljši kakovosti izvajanja in seveda boljšim rezultatom vadbe.

Nekaj osnov same vadbe – lahko se izvaja v sproščenem sedečem ali ležečem položaju. Lindemann priporoča vadbo trikrat dnevno (zjutraj, opoldne in pred spanjem). Dolžina vadbe se povečuje, saj se vadba nadgrajuje, ko postopoma usvajate različne nivoje sproščanja.

Pred vadbo si je dobro zagotoviti mir. Torej izklopite mobilnik, utišajte papigo, podkupite psa … Potem se namestite za vadbo in začnite s prigovarjanjem pozitivnih sugestij. Osnovni trening sestavlja šest standardiziranih vaj. Vsaka vaja se osredotoča na določen del telesa in ima poseben učinek. Vadbi lahko dodate še sedmo vajo – ta predstavlja vaše lastno geslo, ki ga izgovorite glede na cilj, ki ga hočete doseči.

‘Vsak začetek je težak', pravi pregovor in tudi tukaj je tako, saj posledice vadbe niso zaznavne takoj – po Lindemannu naj bi učenje vsakega koraka trajal približno en teden. Lahko traja več ali manj, treba pa je ostati miren in si zaupati, saj rezultati tako ne morejo izostati, vadba pa nam lahko le koristi.

Blaž Božnar

FANfARA – dogodek, ki se prodaja

V sredo, 14. aprila, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tretje leto zapored odvila fANfARA – študentska marketinška konferenca.
Namenjena je študentom, željnim marketinškega znanja, trendov in idej za nadaljnje razmišljanje, ki jim znanje pridobljeno v šolskih klopeh ni dovolj.

Organizatorji fANfARE so člani Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije (ŠSDMS), ki združuje posameznike z željo poglobljenega in praktičnega znanja o marketingu.
Udeležence sta v uvodnem delu fANfARE nagovorili voditeljici Špela Ceglar in Ajda Ažman. Sledil je nagovor predsednice fANfARE, Špele Sedej. Maja Makovec Brenčič, predsednica Društva za marketing Slovenije, je pohvalila delo organizatorjev in se zahvalila ekipi. Udeležence je pozdravila tudi Brina Selan, predsednica Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije.

Svoje znanje in izkušnje v obliki predavanj, delavnic in okroglih miz so obiskovalcem posredovali priznani strokovnjaki s področja trženja, oglaševanja, odnosov z javnostmi, brandinga itd.
Dogodek se je začel s predavanjem o trendih Saše Leben in Aljoše Gomilška iz Diggitala (član Publicis skupine), ki sta svoje predavanje popestrila z atraktivnimi video vsebinami. O interaktivni prihodnosti zunanjega oglaševanja je spregovoril Tomaž Žontar (Europlakat), sledilo pa je predavanje o marketinških odnosih z javnostmi Ule Spindler in Mateje Bizjak iz Pristopa. Janez Rakušček (LunaTBWA) in Miran Razoršek (Si.mobil) sta predstavila zgodbo o soustvarjanju ORTO branda. Sledil jima je Leon Magdalenc (Nastop Plus) s predavanjem z naslovom Prvega ne pozabiš nikoli in se osredotočil na vtise, ki jih oddajamo okolici. Digital Middle-Earth is causing disruptive changes – adopt or die je bil naziv predavanja Petra Pavića (General Manager at Europa Digital; EPH), ki je fANfARI dodal mednarodni pridih.
Miloš Čirič (Zavarovalnica Maribor) je razkril pomembnost mreženja in lobiranja. Svoje zgodbe o uspehu so nam predstavili Petar Vasić (Sosed), Borut Kumperščak (Uniki) in Tibor Klajnšček (ZootFly), sledila je okrogla miza z naslovom: Slovenski marketinški svet pričakuje! Kaj lahko narediš, da bo pričakoval ravno tebe?

Za dodatno popestritev dogajanja na fANfARI 2010 so poskrbele nagradne igre in bogata darila sponzorjev.
Po zaključku uradnega dela dogodka je sledila večerna zabava v KolovraTeater Baru, kjer so udeleženci z organizatorji plesali do poznih jutranij ur in nazdravljali uspešni konferenci.
Se vidimo na fANfARI 2011, kajne?

Kultura in odnosi z javnostmi

Zakaj Brazilci ne vozijo forda pinta in v Aziji ne marajo belih zob?

Kljub temu, da živimo v dobi globalizacije, ko se kulture približujejo druga drugi in smo priča oblikovanju vse enotnejšega svetovnega trga, se moramo, zlasti v kontekstu komuniciranja, dobro zavedati še vedno obstoječih medkulturnih razlik. Prav njihovo razumevanje in upoštevanje je pogosto odločilno za preživetje organizacije na tujem trgu.

Ko kot turisti odpotujemo v oddaljene dežele, dobro vemo, da moramo biti pozorni na drug jezik, drugačne simbole, navade, običaje itd., saj smo lahko le s prilagajanjem tuji kulturi uspešni v medosebnem komuniciranju. Podobno je tudi pri strokovnjakih za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje, le da v njihovih rokah leži še mnogo več, včasih celo usoda celotnega podjetja.

Iz primera avtomobilskega podjetja Ford se lahko naučimo, da že samo nepoznavanje jezika ali nepazljivo prevajanje lahko bistveno vplivata na prodajo izdelka. Ameriški velikan je želel uvoziti svoj pinto na brazilski trg, vendar mu avtomobilov nikakor ni uspelo prodati. Presenečeni? Kaj kmalu so ugotovili, da »pinto« v tistih krajih pomeni nekaj, česar si noben kupec ne želi – majhnih moških genitalij namreč. Fordu je uspelo še kar nekaj lingvističnih spodrsljajev: v Mehiki so ga zopet polomili z imenom za model caliente (v mehiškem slengu »prostitutka«), v več špansko govorečih državah pa so doživeli slabo prodajo fiere, ki je slengovsko poimenovanje za »staro grdo žensko«.

Jezik ni edini, na katerega moramo biti pozorni; zelo pomembni so tudi različni pomeni drugih simbolov. Medtem ko v naši kulturi cenimo belo zobovje do te mere, da smo pripravljeni odšteti nekaj evrov več za zobno pasto, ki nam preko oglasov zagotavlja »sijoč nasmeh« in »bleščeče bele zobe«, pa je imela blagovna znamka Pepsodent v Jugovzhodni Aziji prav zaradi tovrstnih oglasov precejšnje težave s prodajo. Na svoje veliko presenečenje so kasneje ugotovili, da tamkajšnji domačini žvečijo betelove oreščke, da si počrnijo zobe, saj to smatrajo za privlačno.

Podobno napako je storilo neko drugo podjetje, ki je svoja sončna očala oglaševalo tako, da jih je nadelo na nosove majhnih živali. Brž kot ne bi to v naši kulturi delovalo prav simpatično, a ker podjetje ni upoštevalo medkulturnih razlik, so na Tajskem doživeli polom. V tistih koncih namreč živali pojmujejo kot manjvredna bitja, zato jim je pod častjo imeti na sebi nekaj, kar nosi tudi žival.

Takšnih in podobnih primerov podjetij, ki so se opekla zaradi nepoznavanja tuje kulture, je še mnogo. Njihove napake nas lahko naučijo, da moramo biti pri medkulturnem komuniciranju pozorni na prav vse: od samega imena blagovne znamke, slogana, logotipa, barv, vsebine oglasov in ostalega promocijskega ter novinarskega gradiva, do najmanjših napak v javnih nastopih, ki imajo lahko precej nezaželene posledice. Eden takšnih skoraj neopaznih spodrsljajev – a žal ne za občinstvo – se je zgodil Colinu Farringtonu, bivšemu generalnemu direktorju britanskega inštituta za odnose z javnostmi CIPR (Chartered Institute of Public Relations). V enem svojih govorov je Ukrajino imenoval The Ukraine (namesto samo Ukraine) in šele kasneje izvedel, da se predlog »The« nanaša na državo, ko je ta spadala še pod Sovjetsko zvezo.

Dober piarovec je torej tisti, ki natančno pozna svoje ciljno občinstvo. Seveda je to dosti težje, ko so medkulturne razlike velike. Pomembno pa je, da se zavedamo, kako zelo občutljivo zna biti področje medkulturnega komuniciranja. Kar je nam samoumevno, ne deluje nujno tudi v drugih kulturah.

Maja Burja, predstavnica za izobraževanje pri
Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS)

www.mojPiaR.net
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah, PRaksah in drugih srečanjih.
PReveri na www.mojPiaR.net!

 

Program drugega ŠKLABFEST se približuje izpopolnitvi!

Prvi vikend julija se bo v Trbovljah odvil drugi Šklabfest, ki je lansko leto v velikem slogu stopil na slovensko festivalsko sceno in opozoril nase z odličnim naborom nastopajočih in izpiljeno žanrsko usmeritvijo. Tudi letos bo festival potekal na dvorišču bivše rudniške strojnice, ki je lani fascinirala tako nastopajoče, kot tudi številne obiskovalce.

Letos je glavno ime festivala legendarni Jello Biafra, bivši frontman in vodja kultnih kalifornijskih punkerjev Dead Kennedys, ki se bo v Sloveniji predstavil s svojo zasedbo Guantanamo School of Medicine. Nenadkriljivi frontman, kandidat za župana San Francisca in umetnik „spoken worda” bo na festivalu poleg novih stvaritev fanom Dead Kennedys odpel vse njihove največje hite.

Poleg Jella Biafre in GSOM so svojo prisotnost na drugem Šklabfestu potrdili tudi Švedi Raised Fist, ki so pred kratkim zaradi odpovedi evropske turneje odpovedali tudi dolgo pričakovani koncert v Ljubljani. Raised Fist bodo oblizali dve rani, saj bodo na Šklabfestu zapolnili odpovedane DRI, ki so zaradi obveznosti članov skrajšali svojo turnejo in jih letos v Slovenijo žal ne bo. Poleg Raised Fist so udeležbo potrdili tudi Američani Down By Law, ki so pri nas na zadnje nastopili prav v Trbovljah in uprizorili enkraten punkrock šov v pokojnemu Domu svobode.

Med nosilce festivala štejejo še nemški ska velikani Skaos in slovenski povratniki Niet, poleg njih pa bomo uživali še v odličnih nastopih kanadskih folk-punkerjev irskega porekla The Mahones, švedskih hardcore punkerjev Misconduct, mehiških ska-core manijakov La Plebe iz San Francisca, hrvaških Fakofbolan, Debeli precjednik, Pasmaters in številnih slovenskih zasedb, ki bodo zaokrožile največji slovenski ska-punk-hardcore festival.

Poleg glasbe bo Šklabfest svojim obiskovalcem v soboto, 3. julija 2010, ponudil tudi nekaj adrenalina v ogledu motocrossa, snowmobila (motorne sani) in quad (štirikolesnik) freestyle-a na veliki skakalnici tik ob festivalskem prizorišču.

Več informacij je na voljo na http://www.sklab-fest.com/.

VABLJENI!

Modni kratki in zaobljeni nohti

Gentle camouflage gel polish on long square nails with a French design. Hands with a professional manicure in a shirt. Trendy nail coating with French design.
Foto: OleJohny iz iStock

K urejeni frizuri, postavi, obleki, spadajo poleg gladke in mehke kože tudi negovani nohti.

Vsakdo ima lahko zdrave, močne in lepo oblikovane nohte, če upošteva nekaj pravil o pravilni negi. Zdravi nohti, lepo oblikovani, dolgi ali kratki morajo biti gladki, čisti. Barva zdravega nohta je rožnata.

Poznamo več tipov nohtov, spoznajmo, kakšni naj bi bili videti:
• normalni nohti (na pogled močni, prožni in rožnate barve)
• suhi nohti (površina nohta je luskasta, brez leska, razbrazdana, bele lise)
• krhki nohti (trdi, neprožni, hitro se zlomijo)
• poškodovani nohti (šibki in tanki, počasi rastejo)
• nohte, ki se cepijo (se plastijo)

Težave z nohti
»Veliko ljudi ima težave s krhkimi nohti, ker imajo slabo prekrvavitev rastišča nohta, ali pa uporabljajo močne kemikalije. Pri takšnih težavah je priporočljivo uporabljati posebno olje ali kremo za take probleme in vsak večer vtreti v noht in obnohtni predel.« Alenka, Salon AVE.

Domača nega
• za mehčanje obnohtne kožice uporabimo en rumenjak z nekaj kapljic limoninega soka;
• za lomljive in mehke nohte nanesemo zjutraj in zvečer 25 ml jojobinega olja ali mandeljevega olja.

Kožico ob nohtih varuje noht
Pravilno negovanje kožice ob nohtu je zelo pomembno, saj ta kožica varuje nohte pred glivičnimi infekcijami. Ker je kožica zelo občutljiva za razne poškodbe, je ne smemo rezati s škarjami ali drugače poškodovati. Po kopeli, ali namakanju nohtov v milnici, vzamemo leseno paličico in z njo rahlo potiskamo zmehčano kožico nazaj proti korenu nohta. S kožico ravnajte nežno, ker pretirano negovanje lahko povzroči trdo kožo.

Kako ravnati pri težavah z nohti?
»Pri negi nohtov je najpomembnejša pravilna nega nohtov – piljenje in lakiranje ter pravilna izbira podlaka in nadlaka. Barvni lak je le dekoracija, ni pa tako obstojen, nima zaščite, se kruši. Medtem ko podlak in nadlak zaščitita vaš noht. Pomembno je tudi, da imamo lak čim dlje časa na nohtu, da ga ne odstranjujemo prepogosto z odstranjevalcem, ki je agresiven in izsuši noht.« Slavica Bizjan, BIZJAN & CO. D. O. O..

»Velikokrat je cepljenje nohtov posledica slabe nege nohta oz. zaradi nepravilnega piljenja nohta. Namen nege nohtov na rokah je pravilno oblikovanje nohta, s čimer preprečujemo cepljenje.« Alenka, Salon AVE.

Nohte oblikujte s pilico, ne s škarjicami
Ob tem upoštevajte, da morate piliti le v eno smer – od enega roba proti drugemu. Če boste pregrobi se bodo začeli nohti cepiti. Tega pa si vendarle ne želite, kajne? Še dodaten namig za vaše nohte na nogah: pristrizite si jih ravno. Striženje v zaobljeno obliko je namreč najpogostejši vzrok za njihovo boleče vraščanje.

Prehrana je zelo pomembna
Uživajte polnovredna žita in žitne izdelke, meso (perutnino), rumenjak, kvas, stročnice, listnato zelenjavo, ribe, orehe. Če so nohti krhki, polomljeni in večino časa suhi, vključite v svojo prehrano več jedi, ki so bogate tudi s kalcijem: mlečni izdelki z nizkim odstotkom maščob, stročnice, brokoli, blitva, soja.

Modni nohti …
»Letos so v modi kratki in zaobljeni nohti.« Alenka, Salon AVE. Gospa Bizjan dodaja, da niso več moderni dolgi nohti, ampak kot pravijo v Salonu AVE, kratki in zaobljeni nohti. V osredje pa prihajajo živahne, žive barve kot tudi prihajajoče poletje. V središču so plastelne barve – oranžna, barva pistacije, modra, … sončne poletne barve. Barve nohtov gredo v koraku z modnimi smernicami oziroma jim sledijo.

Mojca Buh