V četrtek, 19. novembra 2009, se bo začel že tradicionalni Mesec mednarodnih izzivov ŠOU v Ljubljani, pod okriljem katerega se bo do 10. decembra zvrstilo 10 brezplačnih dogodkov za tuje in slovenske študente. Začelo se bo veselo – z International party, ki bo v četrtek, 19. novembra 2009, ob 22. uri v Klubu K4. Glasba: disco na velikem flooru (DJ Dekky), na malem 80/90-ta (DJ Božo). Dress code: disco style. Vstop prost, akcijske cene pijač!
ŠOU Mesec Zaposljivosti: Turneja Talentiran.si 2009 še do konca novembra!
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) v mesecu novembru pripravlja ŠOU Mesec Zaposljivosti: Turneja Talentiran.si 2009. Izboljšaš lahko svoje kompetence zaposljivosti.
Tako se boš še v zadnjih dveh tednih novembra lahko udeležil zanimivih predavanj z gosti na temo podjetnosti in samoiniciativnosti, izpilil svojo prijavo na oglas (CV in ostale priloge), se pripravil na zaposlitveni razgovor (uspešno opravljene preizkušnje), spoznal e-Nefiks, beleženje izkušenj in vseživljenjskost učenja ter se zabaval na družabnih dogodkih.
Program ŠOU Meseca zaposljivosti v zadnjih dveh tednih je naslednji:
FF (Filozofska fakulteta)
Beleženje izkušenj, torek (17. 11.), 19.40 – 21.15, predavalnica 02A
Prijava na zaposlitveni oglas, torek (17. 11.), 19.40 – 21.15, predavalnica 012
Zaposlitveni razgovor, sreda (18. 11.), 19.40 – 21.15, predavalnica 019
EF (Ekonomska fakulteta)
Prijava na zaposlitveni oglas, torek (24. 11.), 10.00 – 12.00, sejna soba CISEF-a
Samoiniciativnost in podjetnost, torek (24. 11.), 13.00 – 15.00, LD (Lila dvorana)
Zaposlitveni razgovor, sreda (25. 11.), 10.00 – 12.00, sejna soba CISEF-a
Beleženje izkušenj, sreda (25. 11.), 12.30 – 14.30, predavalnica P128
Predhodne prijave na nekatere dogodke so zaradi omejitve mest zaželene. Več informacij o tem najdeš na http://www.talentiran.si.
Pripravili so tudi dve nagradni igri.
Pri prvi lahko sodeluješ, tako, da našim promotorjem vrneš izpolnjen odrezek iz letaka in se poteguješ za 7 majic Talentiran.si in 7 knjižic Nefiks. Pri drugi nagradni igri pa obišči http://www.talentiran.si in sodeluj v žrebanju za “privlačne” nagrade.
Dan ŠOUM
Mineva 50 let od začetkov študentskega organiziranja v Mariboru. Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v tem času postala avtonomna organizacija, ki s svojim delovanjem in aktivnostmi omogoča pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti, hkrati pa deluje v smeri stalnega izboljševanja študentskega življenja, tako na socialnem, kakor tudi na izobraževalnem področju. Ob tem jubileju organizira ŠOUM številne prireditve, ki se bodo zaključile v ponedeljek, 16. novembra z dnevom, ki bo namenjen Študentski organizaciji Univerze v Mariboru.
Prireditve v okviru Dneva ŠOUM bodo potekale ves dan v Študentskem kulturno prireditvenem centru ŠTUK (Gosposvetska cesta 83). Dan pričnemo s predstavitvijo celotne Skupine ŠOUM in z njihovim pestrim programom, sledi finale Skiro Challenge. Ob 17. uri se bomo spominjali preteklosti študentskega organiziranja na okrogli mizi z naslovom Študent včeraj, danes, jutri, kjer bomo gostili ljudi, ki so zaznamovali študentsko organiziranje v Mariboru skozi 50 let. Za zaključek pa sledi veliki koncert, z nastopom skupine Dan D.
Program prireditev v okviru Dneva ŠOUM, ponedeljek, 16. november – Štuk
9.00 -14.00 Predstavitev Skupine ŠOUM
09.00 – 09.20 Univerzitetna športna zveza Maribor
09.20 – 09.40 Zavod PIP
09.40 – 10.00 KUD Študent
10.00 – 10.20 portal Dostop.si
10.20 – 10.40 Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim
10.40 – 11.00 Klub študentskih in dijaških družin Maribor
11.00 – 11.20 ŠOUM – Oddelek za mednarodno sodelovanje
11.20 – 11.40 ŠOUM – Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja
11.40 – 12.00 ŠOUM – Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje
12.00 – 12.20 ŠOUM – Oddelek za interesne dejavnosti študentov
12.20 – 12.40 Univerzum Minerva
14.40 – 13.00 Tovarna Podjemov
13.00 – 13.20 Zavod za mladinsko popotništvo
13.20 – 14.00 Študentska založba LITERA
16.00 – Skiro Challenge – Finale
17.00 – Okrogla miza: Študent včeraj, danes, jutri. Na okrogli mizi se bomo z nekdanjimi in aktualnimi študentskimi funkcionarji spominjali preteklosti Študentskega organiziranja, vlekli vzporednice s sedanjostjo, opomnili na aktualne pereče študentske problematike, hkrati pa bomo začrtali smernice v katero smer bi morala biti študentska gibanja usmerjena v prihodnosti.
23.00 – Finale nagradne igre ŠOUM praznikuje, žrebanje glavne nagrade – vrhunsko kolo Felt
24.00 – Koncert skupine DAN D, študentje: konzumacija 1,8 EUR, ostali: vstopnina 4 EUR
Študenti so prižigali svečke v spomin na žrtve prometnih nesreč
14. novembra je Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Tega dne so po enajstih slovenskih mestih zagorele sveče, v Ljubljani na Prešernovem trgu in v Mariboru na Slomškovem trgu ob 17. uri. ŠOS je ob tem poziva vse študente po Sloveniji, da se s prižiganjem sveč v svojem mestu, spomnijo na nedolžne posameznike, ki so na slovenskih cestah utrpeli poškodbe ali izgubili življenje.
Na Študentski organizaciji Slovenije se zavedajo, kako pomembno je zgodnje seznanjanje in izobraževanje mladih o varnosti na cestah, zato je ob tem dnevu ŠOS pozival vse študente po Sloveniji, da se s prižigom sveč v svojem mestu, spomnijo na nedolžne žrtve, ki so na slovenskih cestah utrpele poškodbe ali izgubile življenje.
O boleči temi izgubljanja življenj na cestah so spregovorili tudi na ponedeljkovi novinarski konferenci, kjer je predsednica ŠOS Katja Šoba opozorila na pomen izobraževanja mladih o cestnih predpisih, o nevarnostih, ki jih agresivna ali vožnja pod vplivom alkohola lahko povzroči, pa tudi o odgovornostih, ki jih to prinaša s seboj. Tečaji varne vožnje, boljša prometna signalizacija, več znanja in seveda zgled starejših oz. staršev lahko pripomorejo k zmanjšanju prometnih nesreč.
Koncert študentov Medicinske fakultete v Ljubljani ponovno navdušil
Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so na svojem koncertu, že četrtem po vrsti, še enkrat več navdušili prepolno veliko dvorano Slovenske filharmonije. Poleg solistov in manjših zasedb sta se tokrat predstavila še big band in, premierno, veliki komorni orkester. Vseh nastopajočih je bilo več kot sto. Koncert sta pripravila Društvo študentov medicine Slovenije ter Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. S koncertom želijo študentje medicine pokazati, da so ob študiju dejavni tudi na številnih drugih področjih, pri čemer ima v medicini že tradicionalno pomembno vlogo zlasti glasba.
Študentje medicine koncertu pripisujejo velik pomen, saj jim omogoča, da prek glasbe na drugačen način kot v poklicnem življenju vzpostavijo odnose s svojimi bodočimi pacienti, pa tudi člani medicinske skupnosti. Ob visoki kakovosti izvedbe koncert namreč odlikuje tudi dostopnost širši množici, kajti ogled koncerta je bil kot vsa leta doslej tudi tokrat brezplačen. Po drugi strani pa je koncert za mnoge študente medicine, ki se ukvarjajo z glasbo, edinstvena priložnost, da se predstavijo na enem najelitnejših slovenskih koncertnih odrov, na katerem običajno nastopajo zgolj profesionalni glasbeniki.
Povezava med medicino in glasbo ima v Ljubljani že dolgo in bogato tradicijo. Pravzaprav so zdravniki, ki so zaposleni v ljubljanskih zdravstvenih ustanovah, in študentje Medicinske fakultete v Ljubljani pri prepletanju medicine z glasbo celo eni najbolj dejavnih in uspešnih v Evropi. Zdravniki so namreč doslej organizirali že 39, študentje medicine pa štiri koncerte. Medicinska fakulteta je ob Akademiji za glasbo tudi edina visokošolska ustanova v Ljubljani, ki organizira glasbene prireditve na tako visokem nivoju in v takšnih razsežnostih. S tem študentje medicine prispevajo pomemben delež h krepitvi prepoznavnosti ne samo klasične glasbe, ampak vseh glasbenih zvrsti med prebivalci Ljubljane.
Nagrada
V ponedeljek, 9. novembra 2009 je Mednarodni center za proučevanje ohranjanja in restavriranja kulturne dediščine na slovesni prireditvi izdal knjigo v čast za življenjske dosežke prof. dr. Jukka Jokilehte, sodelavca Fakultete za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Knjiga z naslovom Konservatorstvo avtentičnega: eseji v čast Jukka Jokilehte je priznanje prispevku in zavzetosti prof. dr. Jukka Jokilehte na področju konservatorske stroke, tako v razvijanju teorije kakor tudi prakse. Vsebina knjige poudarja njegovo vlogo mentorja in vodilnega filozofa na področju konservatorstva kulturne dediščine.
PRIHAJA BRUC 2009!
ŠOU v Ljubljani se bo tudi letos podpisala pod največjo tradicionalno študentsko prireditev BRUC 2009, ki se bo zgodil v sredo, 2. decembra 2009, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Vrata se bodo za tisoče bruck in brucev odprla ob 20. uri, na dveh odrih pa jih bodo skozi nepozabno praznovanje svojega vstopa v prvo leto študentskega življenja popeljale znane domače in tuje glasbene zvezde na dveh odrih, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Cena vstopnice za BRUC 2009 bo v predprodaji 5 evrov, na dan dogodka pa 8, naprodaj pa bodo od ponedeljka, 16. novembra 2009, na vseh prodajnih mestih Eventima in na Info točki ŠOU športa, Metropol – Kersnikova 6, Ljubljana.
BRUC 2009 – se bom zašvicu ful!
ŠOU Svetovalnica – izmenjave!
Vprašanje: Rada bi šla na izmenjavo v tujino in me zanima, ali je poleg Erasmus še kakšna druga možnost izmenjave?Hvala za odgovor in lep pozdrav,Damjana
Odgovor:
Pozdravljena!
Študenti imajo v svojem študijskem obdobju možnost več izmenjav. Erasmus je najbolj pogosta in uveljavljena možnost izmenjave, ki je del večjega projekta VŽU (Vseživljenjsko učenje) in ima različne sektorske programe za različne izobraževalne nivoje. Za študente pride v poštev Erasmus program, ki ponuja možnost izmenjave in možnost prakse, vsako samo enkrat v posameznikovem študijskem obdobju – torej študenti imajo možnost enkrat iti na izmenjavo in enkrat na prakso v tujino. Po diplomi in ob izgubi statusa pa pride v poštev Leonardo da Vinci program, ki podpira poklicno usposabljanje v tujini.
Obstajata pa še dve možnosti izmenjav, ki sta študentom manj znani, in sicer CEEPUS in Basileus izmenjava. Cilj programov je vzpostaviti in spodbujati mobilnost študentov in profesorjev v posameznih državah Evrope ter izkoristiti intelektualne in prijateljske povezave in možnosti. Razlika med tema programoma je predvsem v tem, da vključujeta različne mreže institucij, kamor se lahko študenti prijavijo na izmenjavo. CEEPUS povezuje predvsem institucije Srednje Evrope, Basileus pa povezuje univerze iz območja nekdanje Jugoslavije in Albanije z univerzami Evropske unije.
CEEPUS (srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev) je regionalni program, v katerem sodelujejo visokošolske institucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. CEEPUS deluje na osnovi mrež (Network). Ustanovijo jih posamezne univerze, fakultete ali njihovi oddelki za določena področja. Študenti lahko kandidirajo za štipendijo le znotraj mreže, v katero je njihova institucija vključena. Štipendijo CEEPUS dodeljuje država prejemnica in vključuje štipendijo, namestitev in zdravstveno varstvo ter zagotavlja oprostitev šolnine, le potni stroški niso pokriti. Mreža zagotavlja priznavanje študijskega obdobja, ki ga študent prebije na partnerski instituciji, na domači instituciji.
Prijave potekajo izključno elektronsko, preko spletne strani CEEPUS-a (http://ceepus.scholarships.at), kamor se študenti registrirajo, izberejo v mreži institucij program, na katerega bi se radi prijavili, nato pa počakajo, da koordinator na matični fakulteti, CEEPUS urad v domači državi in urad v državi gostiteljici potrdijo prijavo. Nadaljnje formalnosti v zvezi z dokumentacijo prav tako potekajo preko CEEPUS urada.
Basileus izmenjava pa je novejši program v okviru projekta Erasmus Mundus External Cooperation Window (EMECW), v katerem sodelujejo naslednje države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo ter Srbija. Partnerske univerze z območja Evropske unije pa so v Belgiji, Franciji, na Švedskem, v Italiji, Sloveniji, Bolgariji, Nemčiji in na Hrvaškem. Basileus je pravzaprav varianta Erasmus Tempus programa, ki pa za razliko od Basileusa deluje samo v okviru določenih študijskih programov (specifični masters programi). Prednost Basileus programa je torej v tem, da nudi širšo akademsko mobilnost, podpira pa tudi opravljanje celotnega študijskega programa v tujini, ne samo izmenjave.
Študenti si lahko na Basileus spletni strani (www.basileus.ugent.be) ogledajo programe, ki jih ponujajo različne partnerske univerze. Nato stopijo v kontakt z mednarodno pisarno na domači in tuji univerzi (International Relations Office – IRO), preko katere poteka tudi določanje ustreznosti kandidata za dodelitev Basileus štipendije. Pri nas se lahko študenti obrnejo na Službo za mednarodno sodelovanje na Univerzi v Ljubljani, konkretno na go. Bibi Ovaska Presetnik.
Še ena koristna informacija – štipendije obeh izmenjav, tako Basileus kot CEEPUS, so v višini 1000 € za dodiplomske in masters programe, za doktorske in podoktorske pa še nekoliko višje! Prav tako gredo lahko na izmenjavo tisti, ki so že koristili možnost drugih izmenjav (npr. Erasmus), saj se programi med seboj ne izključujejo.
Obstajajo pa tudi druge možnosti izmenjav. Vse novosti glede študijskih izmenjav lahko študenti spremljajo na spletni strani Cmepiusa, Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – www.cmepius.si. Na njihovi strani je bil pred kratkim objavljen nov projekt povezovanja in akademske mobilnosti EGP in Norveški finančni mehanizem, ki podpira izmenjave študentov EU z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Prijave in informacije glede možnosti izmenjave v okviru omenjenega projekta potekajo preko Cmepiusa.
Študente, ki pa jih zanima študijska izmenjava izven EU ali s kakšno specifično fakulteto, se lahko udeležijo predavanj na različnih fakultetah, s katerimi ima univerza podpisane sporazume kot t. i. FREE MOVER. Seznam fakultet, s katerimi ima Slovenija podpisane pogodbe, je na spletni strani Univerze v Ljubljani, lahko pa študent tudi sam sproži postopek pridobivanja bilateralne pogodbe. Pri izmenjavah ‘free mover’ si morajo študenti sami urejati potrebne dokumente za izmenjavo, sami pa morajo tudi pobrskati za štipendijami.
Možnosti je torej kar nekaj, pričakovati je tudi, da se bodo izmenjave v prihodnosti še bolj razširile in postale vedno pomembnejši del posameznikovega študija. Splača se torej izkoristiti ponujene možnosti in si razširiti pogled ne samo v študijskem, pač pa tudi osebnostnem smislu.
Lep pozdrav,
Katja Žibrek
Svetovalka za študij v tujini
»Študentje so postali fitnes manijaki, ki poslušajo Radio Hit«
Z Matjažem Pograjcem sva spregovorila o njegovi novi predstavi Peklenska pomaranča, katere premiera bo konec decembra v Slovenskem mladinskem gledališču.
Kdaj ste prvič prebrali Burgessov roman Peklenska pomaranča in kakšni so bili tedaj vaši občutki?
V otroštvu. Tedaj sem bil velik knjižni molj. Sicer sem treniral fuzbal, ampak sem si zastavil, da moram prebrat vsaj deset do štirinajst knjig na teden. Do sedmega razreda sem prebral že celo knjižnico in potem je knjižničarka hodila v pionirski dom si sposojat knjige zame. Ena prvih knjig, ki mi jih je prinesla, je bila tudi Peklenska pomaranča. V sedmem razredu sem jo prvič prebral, samo nisem štekal.
Zakaj ste se odločili za režijo predstave?
Idejo sem dobil v času vojne v ex-Jugi. Bil sem dogovorjen s Črno goro, da grem tja delat ta projekt, ampak ravno takrat so tam začele ful bombe padat, zato so vso stvar zadnji trenutek odpovedali. Z režijo predstave vračam dolg Črni Gori. Tudi sicer režiram pisce, ki so bili zame v mladosti pomembni, v planu imam še Don Kihota, Dekamerona ter stvari, ob katerih sem odraščal. Nisem odraščal ob nekem Cankarju pa Prešernu (smeh). Zajtrk prvakov bi recimo tudi ful rad delal.
Ste poskušali nasilje iz romana vključiti v sodobni kontekst?
Niti ne. Ker je to pač neka linija, ki me že od 1999 spremlja, neke stvari sem vedno delal na robu, na odru, ampak vedno na nek skoreografiran način. Ne maram tega igralskega nasilja v smislu »mi igramo in pol se ful razživimo in butamo z glavo ob zid«. Rad imam, da je vse čisto, zvadeno, jasno. Stvari morajo biti – v bistvu – lepe. Da to nasilje pride do tega, da tudi prestopnikom postane grozno in hkrati lepo. Kar je v veliki meri bistvo Peklenske pomaranče. Točno ta trenutek me zanima – da je na robu, da pade čez, da veš ne več, ali je to ples, ali je zares. In to, ta fizičnost, telo, to me od nekdaj zanima.
V filmu se bistvo Alexove terapije nekako izgubi. Kako ste to poskusili prikazati v gledališču?
Razmišljal sem, kaj bi se lahko danes, ko je televizija tako močen medij, ki kaže vse žive posnetke, današnjemu gledalcu še gnusilo. Uporabimo hrano. Poli salama, kečap, paradižnik, in slika odprtega paradižnika je kot drobovje. Recimo, žemljico uporabimo pri posilstvu desetletne deklice. Vsi, ki so že videli prizore, so reagirali z gnusom. Morda je uničevanje hrane še zadnji krik civilizacije.
Stavek »nasilje rodi nasilje« se večkrat pojavi v romanu in deluje kot nekakšno sporočilo romana. Kako ste ga postavili na oder?
Skozi pisatelja, ki mu posilijo ženo, kasneje pa ta umre, njega pa pretepejo, da ostane na invalidskem vozičku. In potem ko se Alex vrne in ga on najde in prepozna, ta pisatelj, ki je bil toliko proti nasilju, tudi sam dvigne roko nadenj. Ve, da na Beethovna bruha in mu namenoma spušča Beethovna, s čimer ga prisili v samomor. Kar pomeni, da je v vsakem človeku ta gon. Zaščitniški, nasilni ali maščevalni – ta gon nasilja je v vsakem od nas.
Ste zadovoljni z delom?
Do premiere je še en mesec, ampak nisem nikoli zadovoljen. Včasih smo delali predstave tudi štiri do šest mesecev, res delali. Zdaj se vse predstave dela dva meseca, hkrati je pa ful več ponovitev starih predstav. In Slovensko mladinsko gledališče nima nekega stranskega odra, kjer bi lahko vadili. Potem gre vse skupaj tako, da imaš vajo, potem pavzo in po pavzi še eno vajo. Zmanjkuje časa za kreativnost. Gledališče je igrišče, ti rabiš nekaj časa, da izumiš abecedo. Mladinsko gledališče je bilo študentsko gledališče, v štartu je bilo noter ful mladih, bilo je drugačno in mladi so imeli več upora v sebi, niso hodili v Dramo. V Slovenskem mladinskem gledališču so bile predstave drugačne, še zmeraj poskušajo biti drugačne, ampak študentje so postali fitnes manijaki, ki poslušajo Radio Hit. Ne poslušajo Radia Študent, recimo.
Kaja Pinter
V Rožni dolini otroci dobili nova igrala
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Klub študentskih družin Slovenije tudi letos finančno in organizacijsko pomagata študentskim družinam. Tokrat sta z namenom popestriti igro otrokom študentskih družin na otroškem igrišču v Rožni dolini postavila pet novih igral. Otvoritev otroških igral bo v sredo, 18. novembra 2009, ob 17. uri v kulturni dvorani v Rožni dolini (pri sedežu Uprave Zavoda študentski domovi v Ljubljani).
Kratkemu programu bo sledilo prijetno druženje po naslednjem programu:
• 17. 30 – 18.30 Ustvarjalne delavnice za otroke, iskanje zaklada, družabne igre.
• 18. 30 – 19.30 Predstava žonglerjev (Zsolt in Vid), za starejše otroke bo potekalo tudi spoznavanje osnov žongliranja.
• 18. 30 – 19.30 Otroška glasba, otroške karaoke.
• 19. 30 – 20.00 Stand up nastop – Lucija Ćirović.
• 20.00 – 22. 00 Koncert skupine Pushluschtae.
Pridite in se poveselite se z njimi!