Na včerajšnji prvi redni seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani) so študentski poslanci za predsednika ŠOU v Ljubljani izvolili Mateja Poklukarja. Študentski poslanci – glasovalo jih je 24 – so kandidata za predsednika ŠOU v Ljubljani, Mateja Poklukarja, absolventa Fakultete za računalništvo in informatiko (dosedanjega vodjo poslanske skupine SAS) potrdili z 22 glasovi . Proti sta glasovala 2 poslanca. V predsedstvo so bili izvoljeni tudi naslednji študentski ministri, ki jih je Matej Poklukar predlagal v svoji kandidaturi:
– minister za študijsko problematiko: Tone Lun, študent Ekonomske fakultete (prejel je 22 glasov za in 1 glas proti),
– minister za socialo in zdravstvo ostaja: David Božič, študent Teološke fakultete (prejel je 24 glasov za in nič glasov proti)
– minister za mednarodno sodelovanje: Andraž Kastelic, študent Fakultete za družbene vede (prejel je 24 glasov za in nič glasov proti)
– minister za obštudijske dejavnosti: Aleš Logar, absolvent Ekonomske fakultete (prejel je 23 glasov za in 1 glas proti)
Izvoljeno novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani
Aids ne izbira.Ti lahko!
Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homeseksualnosti (DIH) tudi letos ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, pripravlja vseslovensko akcijo z razpoznavnim sloganom Aids ne izbira.Ti lahko! 1. decembra bodo tako po vseh večjih mestih in krajih v Sloveniji stojnice, na katerih se bodo lahko mimoidoči seznanili z informacijami
o HIVu in AIDSu, poudarjali pa bomo se pomembnost testiranja na spolno prenosljive okuzbe in opozarjali na problematiko HPV. Brezplačno bo
razdeljenih 60.000 kondomov in 30.000 rdečih satenastih pentljic ter 20.000 velikih in malih papirnatih pentelj, v parku Zvezda v Ljubljani pa se bo ze tradicionalno zgodil koncert znanih slovenskih glasbenikov; nastopali bodo Zlatko & Optimisti, Sell out, TIDE, DiFASO in Neisha. Akcija ze deseto leto zapored poteka v okviru DSMS-jevega projekta VIRUS, zdravstveno-preventivnega programa, amenjenega boju proti širjenju okuzbe HIV.
Prva pomoč!
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor (DŠMM) in njihovim projektom ZaŽivljenje!, organizirajo projekt obnovitvenih tečajev nudenja prve pomoči za študente Univerze v Mariboru. Med 25. in 27. novembrom bo po nekaterih fakultetah Univerze v Mariboru potekala promocija projekta, kjer se bodo lahko študentje preizkusili v nudenju prve pomoči in se prijavili na obnovitveni tečaj nudenja prve pomoči. Na tečaj se študentje lahko prijavijo tudi na spletni strani www.zazivljenje.org/mb, organiziran pa bo predvidoma v začetku decembra, po zapolnitvi prostih mest.
Zapleti na ŠOU
Volilna komisija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na 20. redni seji obravnavala pritožbe zoper kandidature kandidatov za Upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov (ŠOVZ) in v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Obravnavala je 17 pritožb zoper kandidature kandidatnih list Neodvisne študentske mreže – Nisi sam; zavrnila jih je enajst, ugodila pa le šestim pritožbam. Zaradi nedopolnitve sta bili zavrnjeni tudi dve kandidaturi Samostojne akademske skupine. Volilna komisija ŠOU v Ljubljani je svojo odločitev sprejela v skladu z veljavnimi pravili, zaradi občutljivosti in pomena volitev pa je pred sprejetjem dokončnega sklepa pridobila tudi dve zunanji, neodvisni pravni mnenji, ki sta zapečateni za nadaljnje postopke.
Slovenski znanstveniki prispevali k Nobelovi nagradi
Svetovni mediji so pravkar poročali, da so letošnjo NOBELOVO NAGRADO ZA FIZIKO prejeli trije japonski teoretiki fizike osnovnih delcev: YOICHIRO NAMBU, MAKOTO KOBAYASHI in TOSHIHIDE MASKAWA. K eksperimentalni potrditvi teorije Kobayashi-Maskawa je pomembno doprinesla skupina trinajstih slovenskih fizikov, ki sodelujejo pri eksperimentu Belle v japonskem inštitutu KEK, kjer raziskuje tudi Makoto Kobayashi. Slovenski del skupine Belle vodi prof. dr. Peter Križan, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
ŠOUM se predstavlja mariborskim študentom
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v torek pripravila Dan ŠOUM, kjer se je študentom mariborske univerze predstavila Študentska organizacija Univerze v Mariboru in celotna Skupina ŠOUM. Prireditev je potekala v Študentskem kampusu na Gosposvetski cesti v Mariboru (Štukova terasa). Na tradicionalnem Dnevu ŠOUM so na stojnicah predstavljene aktivnosti posameznih članic Skupine ŠOUM na področju obštudijskih in interesnih dejavnosti, celotno dogajanje pa je popestril še bogat program. V okviru projekta je zvečer potekal še koncert Zorana Predina v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk.
Sarajevo
IZBIRA PREVOZA
Če se odpravljate na izlet v glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo, je na voljo več prevoznih sredstev. Najhitrejše je potovanje z letalom, ki traja nekoliko manj od ene ure, cena povratne karte z Adrio Airways se giblje okrog 200 €. Najcenejša, a žal tudi najbolj neudobna opcija je avtobus, za katerega boste v eno smer iz Ljubljanske avtobusne postaje odšteli od 36 do 39 €, priporočamo nočno vožnjo, katere odhod je v večernih urah, potovanje pa traja 9 ur ali več (odvisno od poti in prevoznika). Najboljše razmerje med ceno in kakovostjo za študentski žep je izlet z vlakom. Popotovanje iz Ljubljane s prestopom v Zagrebu (kjer se navadno čaka do ene ure) traja približno 12 ur, cena pa je podobna avtobusni.
Če ste že postali ponosni lastnik jeklenega konjička ali pa imate radodarne starše, ki vam bodo nesebično odstopili prevozno sredstvo, se lahko poslužite tudi road-trip variante, ki pa bo morda poleg avtomobilskim gumam povzročila preglavico tudi vašemu želodcu – ceste v Bosni in Hercegovini so slabe, avtoceste do Sarajeva praktično ni (če odštejemo mestno obvoznico). Pot se vije preko Zagreba, čez Banja Luko (kratek oddih za šoping), Jajce, Travnik do Sarajeva. Pri parkiranju bodite pazljivi, saj so tamkajšnji tatovi še posebej pozorni na tuje registrske tablice. Avta ne puščajte na osamljenih ulicah.
NASTANITEV
Najboljša izhodiščna točka za oglede sarajevskih lepot je namestitev v centru. Ponujajo številne kampe, ena izmed poceni variant je tudi spanje v hostlu. Izbira na internetu je velika in cenovno izredno ugodna, a neredko se zgodi, da ima hostel sobe razparcelirane po celem mestu in vas mimogrede z izgovorom, da so vse bližnje sobe polne, namestijo v kak klanec, iz katerega je 15 minut hoda do centra mesta, tako da bodite pozorni ob prijavi. Predlagamo City hostel, ki se nahaja v neposredni bližini katedrale in se ponaša z izjemno prijaznim lastnikom ter veliko ponudbo hrane za zajtrk (lastnik osebno vam bo kupil in postregel mlečne izdelke, kruhke in kavo po vašem izboru).
OGLEDI
Sarajevo
Prvi dan si privoščite ogled kar peš, saj je v strogem centru veliko zanimivih točk. Podajte se na Baščaršijo, v sklop starih mestnih ulic oziroma trg, ki se bohoti s spominki, od tipičnih ”džezvic” za kavo, islamskih rut, bakrenih posodic za sladkor z ročnimi ornamenti, do nogometnih šalov in majic s šaljivimi napisi, največja atrakcija pa so zagotovo prikupne buregdžinice in čevapdžinice – vsaj eno morate obiskati! Če se želite okrepčati z zeljanico ali sirnico, predlagamo čevabdžinico Bosna (za eno porcijo boste odšteli približno 2,5 KM), če hlepite po čevapčičih, zavijte v čevabdžinico Željo (mala porcija stane 5 KM). V omenjenih gostilnicah večinoma ni možno konzumirati alkohola, zato se za dolgo potovanje podkrepite s kozarcem piva raje v kakem od bližnjih lokalov, ki jih na Baščaršiji kar mrgoli. Greh je doživeti Sarajevo in ne obiskati tipične slaščičarne, kjer se vam bodo pocedile sline ob vabljivih baklavah (cena približno 1,5 KM). Za nekoliko tradicionalnejše evropske sladice pa predlagamo Dunajsko kavarno, ki se ravno tako nahaja na Baščaršiji. Sprehod nadaljujte z ogledom Gazi – husrev begove džamije in ortodoksne cerkve v bližini, moč za nadaljnji sprehod si pridobite s pogledom na Sebilj, kjer se lahko osvežite z vodo iz fontane. Od tam greste čez cesto po hribu (predel Kovači) navzgor in čez nekaj minut boste zagledali velikansko pokopališče, če se povzpnete na vrh, vas čaka izjemen razgled na mesto. Na drugem koncu Baščaršije, kjer tramvaj naredi oster ovinek, ne spreglejte Viječnice, velike univerzitetne knjižnice, ki je ob vojni služila kot epicenter, nad katerega so se zgrinjali temni oblaki streliva – večina knjig je uničenih, zgodovinska vrednost mogočne stavbe, ki je sedaj le še slaba senca sebe in čaka na obnovo, pa vendarle ostaja. Ob Viječnici teče reka Miljacka, ki ni prav čista, je pa domačinom v ponos in na njej temelji bajka; mesto so namreč zgradili na obeh bregovih te rečice; ki se ponaša s številnimi mostovi, npr. Ćumurija, latinski most, Drvenija, Čobanija, Skenderija, Careva Ćuprija … najbolj znana je Šeher Ćehanija Ćuprija.
Zvečer zavijte na pijačo v Barko, Havano ali mehiški bar na obrobju Baščaršije. Če ste še vedno polni energije, noč nadaljujte s plesom v katerem od klubov v centru mesta – City pub, Celtic pub z glasbo v živo, Coloseum …
Drugi dan se v sončnem vremenu s tramvajem ali pa z lastnim prevozom odpravite do Ilidže, predmestja Sarajeva, le korak stran od čudovitega parka iz izvira Vrelo bosne, kjer lahko občudujete rastline, labode in druge živali ter si na koncu privoščite pijačo ali jedi na žaru v tamkajšnji gostilni, blizu pa je tudi Inat kuča, ki ponuja tipične bosanske jedi v tradicionalni atmosferi. Po kosilu je čas za nakupe. Največ izbire zagotovo ponuja ulica Ferhadija v centru mesta, kjer je peš cona. Na Ferhadiji se nahaja tudi ogleda vredna Katedrala, kjer ob nedeljah ponujajo celo mašo v angleščini, kar priča o številnih tujcih, ki so si izbrali Sarajevo za svoje bivališče. Če ste že tam, se sprehodite še skozi mestno tržnico in preskusite svoje predsodke. Avanturisti, ki vas oziranje za izložbami nervira, pa si lahko ogledate Bosanske piramide, okrog katerih se še vedno zganja polemika, ali gre morda le za grič ali so celo bolj veličastne od najbolj slavljenih piramid v Egiptu. Zvečer si oglejte eno izmed kvalitetnih gledaliških predstav, oper ali baletov v Narodnem pozorištu. Če boste v poznih večernih urah občutili lakoto, se ne bojte – pekarne (ki sicer ne ponujajo vedno enako kvalitetnih pit kot buregdžinice, ampak v sili hudič še muhe žre) so večinoma odprte do polnoči. Za razvajanje oči se povzpnite na Plavo prizmo, stavbo, v kateri je hotel, na vrhu pa kraljuje vrteča se restavracija in kavarna s steklenimi stenami, iz katere lahko ob komaj občutnem kroženju občudujete Sarajevo, ki se kopa v lučeh v vsej svoji čarobnosti.
ČE BO ČAS…
– pojdite v kino – redkokje na svetu ponujajo predstave za uborne 4 KM (2 €)!
– se sprehodite po Velikem in Malem mestnem parku
– si oglejte bogato zbirko v Zemaljskem muzeju
– obiščite Bosanski kulturni center
– naredite nekaj netipičnega – privoščite si kosilo v indijski restavraciji Tadž Mahal, kjer so cene neprimerno lahkotne, če upoštevamo, da je hrana odločno boljša kot v slovenskih indijskih restavracijah.
Tretji dan namenite ogledu Mostarja.
Do Mostarja se lahko peljete z vlakom ali avtobusom, odhod je nekajkrat dnevno. Če se boste na pot podali z lastnim prevozom, se ustavite še v Jablanici, znani po veliki bitki na Neretvi iz druge svetovne vojne, imenovani tudi “Bitka za ranjence”. V Mostarju se sprehodite po številnih čudovitih kamnitih mostovih, še posebej zanimiv je Stari most, ki so ga med vojno zrušili Hrvati, in so ga nato obnovili, pred kratkim pa ga je zopet doletela nesrečna usoda.
Želim vam srečno potovanje in obilo nepredvidenih užitkarjenj – saj veste, važna je pot in ne cilj!
Vesna Hauschild
Smučanje poleti, jeseni?
Ste se naveličali klasičnih počitnic na Hrvaški obali? Se vam zdi, da vročina ni za vas? Bi radi okusili še kaj novega, bolj “odštekanega”, bolj nenavadnega? Kako pa se vam zdi, če bi vas nekdo sredi poletja povabil smučat? Bi se mu smejali? Ja, večina bi na to vprašanje odgovorila z da. Toda res je; tudi poleti ljubitelji smučanja lahko pridete na svoj račun.
Naša sosednja Avstrija ponuja kar nekaj možnosti poletne smuke. Toda verjetno vas zanima, kje lahko smučamo poleti, ko so pri nas ubijalske temperature. Na vse te odgovore bi vam znali še najbolj odgovoriti in vam vse skupaj približati naši alpski smučarji. Vendar splošne informacije lahko najdete tudi na spletu.
Vse to so vam lahko uresniči na ledenikih po vsem svetu. Za nas sta seveda najbolj zanimiva Avstrija in Italija saj sta nam najbližji in tako tudi najbolj cenovno ugodni. Poleti pa lahko smučamo tudi v Švici, ZDA, Nemčiji, na Norveškem in še kje.
Avstrija ima odprtih 8 ledenikov, kjer lahko smučamo. Na nadmorski višini med 2296 in 2700 metri se razprostira ledenik Dachstein Gletscher. Skupaj obsega kar 4 km smučarskih prog, kjer se lahko preizkusijo tako začetniki kot tudi najzahtevnejši rekreativni smučarji. Poletna sezona se začne 10.5., cene pa se gibljejo med 35 evri za odrasle in 18 evri za otroke. Za petdnevno smučarsko karto boste odšteli 154 evrov. Res je, da ni preveč poceni, je pa nenavadno in zelo zanimivo, saj sonce prav tako poskrbi za aktualno temno polt, velikokrat še bolj kot na morju.
Kaunertaler Gletscher je mogočen ledenik, ki leži na nadmorski višini med 2150 in 3518 metri. Smučišče na tem ledeniku nudi kar za 36 km smučarskih prog, kjer prav tako lahko smučate, če ste začetnik ali pa vrhunski smučar. Poletna sezona pa se tu začne, ne boste verjeli, šele 1.7., zato lahko le sklepate kako nizke temperature so tu v zimskem času. Zaključek poletne sezone pa je že 1.9. Seveda nas vse, sploh ŠTUDENTE, najbolj zanima cena. Tudi tu je cena za tovrstno sprostitev podobna kot povsod po Avstriji, in sicer dnevna karta znaša 34 evrov za odrasle in 20 za otroke. Petdnevna smučarska karta pa vas bo stala 133,50 evrov. Ni kaj, kar dosti za študentski žep, saj cena ne vključuje niti bivanja, kaj šele hrane in pijače.
Znameniti Kitzsteinhorn – Kaprun, kjer je nekaj let nazaj kar pošteno zagorel vlak, ki prevaža potnike na ledenik, leži med 911 in 3029 metri. Ledenik obsega kar 41 km prog in se lahko pohvali s kakovostjo in številnim obiskom, saj je ocenjeno s kar štirimi zvezdicami od petih. Cena se posledično tudi nekoliko dvigne. Tako boste odšteli za dnevno karto kar 38 evrov, otroci pa 19 evrov. Poletna sezona se začne 21.6 in traja do 21.11.
To je le nekaj avstrijskih ledenikov, kjer žičnice, gondole in sedežnice obratujejo tudi v poletnem času in kjer se lahko po belih strminah spustimo, ko doma velikokrat niti senca ni dovolj velik sovražnik poletnim vročinskim dnevom.
Tjaša Kržišnik
Problem v vseh starostnih obdobjih
Na milijone ljudi po svetu ima probleme z mozolji. Akne predstavljajo najpogostejši problem s kožo. Akne danes zdaleč niso več najstniški problem, temveč so postale spremljevalec stresa sodobnih ljudi, ki stresno stremijo v zastavljen cilj, v svojo kariero. Število mladih oziroma tudi število starejših (tridesetletnikov in več), ki imajo akne, narašča.
Približno tretjina žensk po dvajsetem letu se bojuje z aknami. Poznamo mladostne (pubertetniške) in odrasle akne. Kakšna je razlika med njimi? Pubertetniške akne se pojavljajo po t.i. T-conah, odrasle akne pa okoli ust, po bradi in spodnjih delih čeljusti. Te so sicer manjše, a toliko bolj trdovratne.
Kaj so akne?
Akne ali mozolji so zamašene lojnice. Te se v letih pubertete rade vnamejo. V sredini opazimo črno piko (ogrc ali komedo). To je kožni loj, ki je zamašil ustje žleze. Poznamo več vrst aken: mladostniške, oljne, katranove, klorne akne, poklicne, … Pri močnejšem vnetju pride pri celjenju do brazgotinjenja. Vsem pa so najbolj neprijetni mozolji na hrbtu, prsih, tilniku in seveda na obrazu.
Starejše generacije so prepričanja, da je za nastanek mozoljev kriva nepravilna prehrana in umazana koža. Danes tega prepričanja že skoraj da ne slišimo več, velja pa novo prepričanje, in sicer da so mozolji posledica mastne kože in nekaterih psiholoških dejavnikov, npr. stresa. Veliko več možnosti za nastanek mozoljev imamo tudi otroci tistih staršev, kjer so tudi starši imeli mozolje, saj na nastanek aken vpliva tudi dednost in hormonsko neravnovesje, pri ženskah pa je nastanek aken povezan z menstruacijskim ciklom. Eden največjih povzročiteljev aken pa je danes vsekakor kozmetika in kozmetični izdelki, katerih osnova so maščobe, ki zapirajo pore.
Zdravljenje aken
Pri zdravljenju aken se je treba čimbolj izogibati okužbam. Kožo je treba čistiti z blagimi manj dražečimi sredstvi. Za mozolje ne priporočajo uporabe raznih krem in sončne kreme, prav tako pa nihče ne priporoča stiskanja aken oziroma mozoljev, saj le-to škoduje koži, ki jo s stiskanjem poškodujemo. Sicer sprva poškodbe niso tako vidne, v kasnejših letih pa le-te pridejo do izraza. Eden od načinov, da zmanjšamo pojav aken, so tudi tablete proti zanositvi.
Kako se izogniti aknam?
” Izogibajte se mastni, ocvrti hrani.
” Izogibajte se gaziranih pijač in čokolade.
” Omejite sladkarije.
” Jejte veliko svežega sadja in zelenjave ter jedi, pripravljene s čebulo.
” Jejte čim več mandljev, bučnih semen, lososa, špinačo, marelice, brokoli in korenje.
” Pijte veliko količino negaziranih in nesladkanih pijač ter opustite uživanje alkohola in kajenje.
Za konec naj še enkrat opozorimo, da si mozoljev ne smete stiskati, saj pri stiskanju bakterije prodrejo v globlje plasti kože in naredijo brazgotine.
Mojca Polc
Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (DiKUL)
Neločljiva sestavina vsakega učinkovitega študijskega procesa je tudi poglobljeno in sistematično znanstveno raziskovanje. Zakladnica znanja, iz katere je treba črpati, pa že dolgo niso več le knjige, ampak tudi in predvsem objave v ažurni domači in tuji znanstveni periodiki, ki hodi v koraku s časom in te vselej obvešča o najnovejših dognanjih v posamezni stroki. In če je vse skupaj še v priročni elektronski obliki, toliko bolje! Dobra novica – zdaj boš lahko do informacijskih virov ljubljanske univerze dostopal tudi od doma, in sicer preko enotne vstopne točke, portala DiKUL.
Več kot 10.000 revij
Zbirka elektronskih virov Univerze v Ljubljani (UL) obsega več kot 100 informacijskih virov za različna znanstvena področja, več kot 10.000 licenciranih e-revij, različne servise e-knjig, e-slovarje in različne digitalne zbirke visokošolskih in drugih del UL, vključeni pa so tudi kakovostni informacijski viri iz odprtega dostopa. Težava dosedanjega načina uporabe omenjenih virov je tičala zlasti v tem, da je bilo potrebno vsak e-vir preiskati posebej. Spletne povezave iz bibliografskih virov do celotnih besedil so bile dokaj neurejene, kar je posledično pomenilo, da je bilo treba besedila po portalih ponudnikov iskati ročno, pomanjkljive pa so bile tudi informacije o fondih e-revij, saj nekega celovitega seznama le-teh ni bilo. Zdaj je tovrstnih nevšečnosti konec!
Vse na enem mestu
Portal DiKUL ponuja različne funkcionalne možnosti. V prvi vrsti omogoča hkratno iskanje po različnih informacijskih virih (do 20 e-virov naenkrat), hitro iskanje po pripravljenih izborih informacijskih virov ter napredno iskanje po informacijskih virih z možnostjo iskanja po kategorijah. Preko seznama zadetkov lahko preveriš dostopnost do elektronskih ali tiskanih verzij gradiva in prideš do povezav na celotna besedila člankov oziroma knjig. Portal DiKUL pa ima še več prednosti, in sicer možnost vključevanja lokalnih katalogov knjižnic UL v hkratno iskanje, možnost uporabe enotnega Kataloga informacijskih virov UL z opisi zbirk, možnost uporabe enotnega Kataloga e-revij UL, možnost dostopa do obstoječih digitalnih zbirk visokošolskih in drugih del UL, možnost izdelave osebnih profilov, shranjevanja rezultatov iskanja, poizvedb, možnost avtomatskega osveževanja poizvedb, možnost samodejnega obveščanja o novih zadetkih ter možnost izdelave lastnih izborov za hitro iskanje. Nekaterih informacijskih virov sicer zaradi tehničnih težav v takšno iskanje ni bilo mogoče vključiti, najpogosteje zato, ker so na CD-romih, nekateri med njimi pa nimajo možnosti dostopa s posebnimi protokoli za uporabo. Toda tudi ti viri so zaobseženi v Katalogu informacijskih virov UL.
Študentje Univerze v Ljubljani v prednosti
Celovit dostop do virov na portalu, najdeš ga na http://dikul.uni-lj.si, je trenutno na voljo le zaposlenim na ljubljanski univerzi in študentom UL, ki jih z geslom za uporabo opremijo matične knjižnice. Ostali občani, tudi če so vpisani v katero od knjižnic članic UL, so pri dostopanju do besedil zelo omejeni. Pa tudi med študenti samimi so razlike, saj se nekatera gradiva “odprejo” le študentom posamezne članice UL. Nekoliko drugače kot pri pravkar navedenem iskanju z oddaljenega računalnika pa je pri uporabi portala DiKUL v prostorih knjižnic UL – tu imajo boljše možnosti tudi tisti, ki statusa študenta UL nimajo (več).
Blog, RSS in nadaljnje nadgrajevanje
Informacije v zvezi z DiKUL-om so dostopne tudi na blogu, in sicer na spletnem naslovu http://dikul.blogspot.com, prav tako pa se do njih lahko prebiješ preko RSS kanala, na naslovu http://dikul.blogspot.com/feeds/posts/default. Kaj se bo torej še dogajalo s portalom? DiKUL naj bi v prihodnje vsebinsko prilagodili posameznim fakultetam, integrirali uporabniške vmesnike ponudnikov informacijskih virov z Open URL povezovalnikom in v sistem vnesli (še več) digitalnih zbirk visokošolskih in drugih del UL.
Martina Srblin