Novo šolsko leto, novi predmeti, isti obrazi in morda … več časa? Se že zavedaš, da teoretično znanje s fakultete danes za dobro zaposlitev ni dovolj? Želiš narediti korak naprej in že med študijem pridobiti izkušnje s področja komuniciranja in organizacije?

Če si vsaj na dve vprašanji odgovoril/-a pritrdilno, potem imamo rešitev zate. Vemo, da je fajn biti študent in uživati brezskrbno študentsko življenje; tu pa tam opraviti kakšen izpit in se udeleževati nepozabnih študentskih zabav, uživaško posedati ob kavi in obujati spomine na prvi, drugi in tretji letnik študija. In potem si skorajda na koncu študija, ko ugotoviš, da poleg tega, da si prebral/-a nekaj knjig in prepisal/-a kup izpitov, ni bilo veliko (ali pa skoraj nič) narejenega za tvojo prihodnost.
Pozabil/-a si na prakso! Ta je v današnjem, včasih tudi krutem svetu iskanja prve zaposlitve bolj pomembna kot vse tvoje blesteče ocene v elektronskem indeksu. Tvoj življenjepis je skromen in že si beliš glavo, kako ga narediti bolj privlačnega za bodoče delodajalce. Na voljo imaš dve možnosti: ali poiščeš redno študentsko službo in se hkrati zavedaš, da moraš končati še vse študijske obveznosti ter napisati diplomo ali pa se priključiš kakšnemu študentskemu društvu, kjer si nabereš nekaj poznanstev in praktičnih izkušenj. Če pobrskaš po internetu, kaj hitro ugotoviš, da se lahko včlaniš v veliko študentskih združenj, ki združujejo študente, zainteresirane za določeno področje, od agronomije, ekonomije do elektrotehnike.
In če te zanimajo odnosi z javnostmi ter komuniciranje, potem pridi in spoznaj študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Vodimo jo študentje, ‘mladi piarovci’ z vizijo, ki se želimo že v času študija naučiti marsikaj koristnega, predvsem pa najti prijatelje, spoznati podjetja in pridobiti koristne kontakte, ki nam bodo pomagali pri delu na področju komunikacij.
Za vse tiste, ki pridno hodite na fakulteto in imate malo časa, organiziramo tedenska predavanja, imenovana PRedigre, na katerih pod vodstvom strokovnjakov različnih domačih in tujih podjetij spoznavamo konkretne primere in prakso odnosov z javnostmi.
Tudi mi radi “kofetkamo”, zato se člani redno srečujemo na PR’kofijih, kjer se ob pijači in v prijetni družbi pogovorimo o vseh projektih, pri katerih sodelujemo in rešujemo najrazličnejše komunikacijske in organizacijske probleme.
Skupaj spoznavamo tudi svet in se aktivno udeležujemo mednarodnih aktivnosti, kamor spadajo predvsem kongresi PRIME-a, evropske zveze študentov PR in komuniciranja. Za nas to pomeni, da lahko tudi po trikrat letno potujemo in se po študentskih cenah učimo in zabavamo na kongresih po vsej Evropi, skoraj vsako leto pa kak dogodek organiziramo tudi v Ljubljani. Veselimo se že letošnjega kongresa, ko se bomo oktobra udeležili kongresa “Living design, leaving the sign”, ki ga organizirajo naši kolegi v Torinu. Družimo se tudi z ostalimi društvi in nikoli ne pozabimo na zabavo.
Pripravljamo pa še mnogo zanimivih srečanj, na katerih bomo spoznavali male in velike skrivnosti velikih mojstrov komuniciranja. V družbi bodočih piarovcev ti gotovo nikoli ne bo dolgčas, saj že tako poln vsakdan zapolnjujemo z različnimi aktivnostmi v sekciji. Skupaj se lotevamo komunikacijskih projektov, na katerih teorijo s fakultete povezujemo s še kako potrebno prakso.
Če se torej želiš še pobližje seznaniti z našimi aktivnostmi ali zgolj pokukati v svet študentskega PiaRa, te vabimo, da pokukaš na naše spletno mesto www.mojPiaR.net. Pridruži pa se nam tudi na naših PRedigrah in videl/-a boš, da smo pridne mravljice, ki želijo PRePRosto vedeti več, srkati novo znanje največjih strokovnjakov in se zraven tudi zabavati. Pokukaj v svet študentskega PiaRa tudi ti!

Mihaela Hočevar
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net. PReveri!
PRedigre – brezplačna predavanja – se pričnejo v oktobru!
13.-18. oktober, Torino: PRIME kongres “Living Design – Leaving the Sign”

Ob začetku novega študijskega leta vam želim dober začetek, veliko zdravja (saj si ne boste mogli privoščiti bolezni, zavarovanje namreč ni več zastonj) ter uspešen konec, ki naj bo pred vami kot vizija oz. cilj, h kateremu stremite. Iskreno povedano, ne vem, kaj bi vam svetovala ob tokratnem začetku leta, saj že vse več ali manj veste. Čas pa tudi postavi vse na svoje mesto. Zato se bom izogibala dajanju nasvetov in bom govorila o poslanstvu študentov, bodočih intelektualcev.

Vsak dijak, ki se odloči za vpis na fakulteto, ima neko vizijo o tem, kaj bo postal po končani fakulteti in kaj vse mu bo ta papir prinesel. Ljudje, ki dokončajo fakulteto, postanejo pomemben člen v družbi, pridobijo določene vloge, s tem tudi določen ugled in seveda odgovornost. Redkokdaj kot študentje začetniki o tem na tak način razmišljamo. Lahko bi k temu dodala “k sreči”, saj bi bilo prezgodaj še to breme že na začetku nositi s seboj.

Pod besedo intelektualec si lahko predstavljamo različne ljudi, nekoga, ki je dokončal fakulteto, ali nekoga, ki ga vidimo na televiziji “v resnih oddajah s kravato”, novinarja, profesorja, politika, pisatelja, podjetnika ali znanstvenika. Kot študentka v prvem letniku sem občudovala tovrstne ljudi in se spraševala, kdaj bom jaz lahko tako kot oni, intelektualka. Vedno sem imela občutek, da so to nekako posebni ljudje, ki živijo neko posebno življenje, uživajo nekakšen poseben status in se enostavno imajo fajn. In iz spoštovanja do takih ljudi se mi je razvilo neko strahospoštovanje, ki ga ponavadi imamo do avtoritet, ter sem nemalokrat v družbi takih čutila nekakšno zadrego, počutila sem se “zeleno”, nezrelo. Po mojem mnenju, mnenju takratne brucke, si moral vsaj dokončati fakulteto, da si se lahko štel v to skupino posebnih ljudi, nekih veleumov, ki uporabljajo svoj intelekt za doseganje višjih ciljev. Šele s tem bi lahko pridobila kredibilnost in priznanje, da nekaj vem.  Sama sebi se v kasnejših letih fakultete še nisem zdela nič bolj intelektualka in na koncu tudi ni bil nič kaj bolj poseben občutek, da sem nekaj zelo več. V kasnejših letih po zaposlitvi sem imela občutek nevednosti in čutila sem breme odgovornosti, na katero me na fakulteti s teorijo niso mogli pripraviti. Spoznala sem z neke druge, bolj realne plati, da pravzaprav biti intelektualec sicer pomeni, da morda znaš dobro uporabljati svoj um, da bi znal reševati ali vsaj razumeti zapletene probleme z različnih področij, vendar da to še zdaleč ni vse. K sreči se me občutek posebnosti ni prijel.

Srečujem pa tudi ljudi, ki po svetu hodijo s pretirano “dvignjeno glavo” ter na druge gledajo zviška. Nedolgo nazaj sem poslušala eno gospo, ki se ima za “visoko cenjeno” in je “težka” intelektualka, kako govori o svojih sodelavcih in profesionalnih kolegih. Nek poseben, a istočasno prazen ponos je vil iz njenega pripovedovanja, da se mi je utrnila misel, da sem jaz verjetno nekoč v prvem letniku tudi želela, da bi bila “toliko” pametna in da bi me drugi občudovali. K sreči kmalu sem ugotovila, da je bila to moja popolnoma napačna predstava o intektualcih. To, kar sem si jaz predstavljala o njih, bi lažje opredelili z izrazom posebneži ali še bolje naduteži.

Danes ugotavljam, da si kredibilnosti intelektualca ne pridobiš le z znanjem in delavnostjo. Ne pomaga ti deset nazivov, če pozabiš biti človek v smislu pravega odnosa do drugih ljudi. Če ne znate svojega znanja pokazati, svojega mnenja izraziti na pravi način, je lahko vaše govorjenje kvečjemu hvalisanje. Z nezdravim načinom dokazovanja avtoritete, ko druge ponižuješ in sebe poveličuješ, si, vsaj v mojih očeh, uničuješ kredibilnost. Pokazati je potrebno tudi neko ljudskost in dostopnost. Predvsem pa je pomembno dovoliti si pogledati stvari tudi iz drugih zornih kotov. Upoštevati drugačno mnenje. In dovoliti si priznati, da smo tudi sami samo ljudje. Intelektualci imamo še bolj pomembno nalogo v družbi kot samo pokazati, kaj znamo. Velikokrat pride do situacij, ko se moramo recimo postaviti za stroko. Ali mogoče za pravice drugih, tudi manj izobraženih kolegov. Intelektualci lažje dobimo priložnost in včasih lahko na kaj opozorimo in s tem vplivamo. Ob tem se je potrebno torej zavedati odgovornosti, ki jo prevzemamo, ko se odločimo za pot študiranja. Imejte vizijo in ji sledite, a ne izgubite tudi občutka človečnosti, ki je na tej poti izredno pomemben, kajti to vam daje kvaliteto. 

Avgust se je na Ljubljanski borzi le končal spodbudno, a tako kot vsi meseci letos je bil tudi ta negativen – indeks SBI20 je namreč izgubil 5,6 %. Resda je za oplemenitenje sredstev potrebno določeno tveganje, ki ga je pripravljen prevzeti vlagatelj, in čas, v katerem želi sredstva oplemenititi, a vendarle delniški trg že nekaj časa beleži negativno rast in vse kaže, da na obzorju ni videti pomika v pozitivno smer.

Prav nasprotno, že več kot leto dni od borznega poka se je apatija vlagateljev le še povečala in tako vse manj varčevalcev tvega ter se obrača k vlaganju (vezavi) v bančne depozite. In prav ti so trenutno najugodnejši za tiste, ki radi mirno spijo. Letne obresti bančnih depozitov se gibljejo med 3 in 6 % (odvisno od banke), kar pomeni, da bi za 10.000 EUR lahko dobili med 350 in 600 EUR obresti na leto. So pa te pridobljene obresti vseeno nižje od inflacije, ki v Sloveniji trenutno znaša 6 %. Inflacija se sicer resda umirja, kar je ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu pričakovano (sodček za nafto znaša 106 USD). A tovrstne težave nimamo samo pri nas; letos so na delniškem trgu po Evropi evropske delnice v povprečju povsod izgubile več kot 20 %. Morda bo nadaljnji padec cen nafte ugoden za rast na delniškem trgu, saj naj bi bila prav draga nafta “največji krivec” za borzne polome povsod po svetu.
Zaenkrat se ne splača vlagati v vzajemne sklade, ker skoraj vsi beležijo negativno rast (skoraj 90 % vseh skladov na slovenskem delniškem trgu beleži negativno rast do 30 % na letni ravni). Najdonosnejši vzajemni sklad Pioneer Investnments Central Europe je resda ustvaril 5,83-odstotni donos, ko pa odbijemo še vstopno provizijo, se približamo znesku, ki bi ga zaslužili z bančnim depozitom. Eni izmed največjih “hitov” po donosnosti sredstev preteklih let so bili balkanski skladi, ki pa sedaj beležijo približno 30-odstotni upad prvotne vrednosti. Glede na dogajanje na Balkanu pa se stvari zagotovo še nekaj časa ne bodo spremenile. 

Gospodarski kazalniki Slovenije
Veliko govora o slovenskem uspešnem gospodarskem fenomenu je moč slišati v predvolilnem času. Kljub temu pa povprečni državljani oz. tisti z najnižjimi dohodki opevane visoke gospodarske rasti ne občutijo. Prav nasprotno; živijo precej slabše kot lani. Pravzaprav je gospodarska rast bila najbolj po godu tistim, ki že tako imajo visoke dohodke, da ne govorimo o davčni zakonodaji, ki je razbremenila tiste z visokimi dohodki in obremenila tiste z nizkimi dohodki. Trenutno znaša gospodarska rast v Sloveniji na letni ravni okoli 4 odstotke, kar je še vedno precej več, kot znaša povprečna gospodarska rast v EU (okoli 2 %). Povprečna mesečna plača je za junij 2008 znašala 883,58 NETO oz. 1364 EUR BRUTO in je precej manjša kot povprečna plača v EU. Za leto 2007 je Slovenski BDP po kupni moči na prebivalca dosegel 89 % povprečja EU, a je vseeno v primerjavi realna kupna moč povprečnega Slovenca upadla za 2,3 %.
Zaposlenost se je ob visoki gospodarski aktivnosti resda povečala, a največ v tistih panogah (Npr. gradbeništvo), kjer podjetja več ali manj uvažajo delovno silo iz tujine, saj so cenejša. Brezposelnost se je v zadnjih štirih letih zmanjšala (za okoli 30.000 brezposelnih), vendar je k temu v veliki meri prispevala spremenjena metodologija, ki jo je vlada spremenila pri štetju brezposelnih. Tako je samo v letu 2007 bilo več tisoč neupravičenih izbrisov brezposelnih iz evidence Zavoda za zaposlovanje, kar pa ne pomeni, da so ti ljudje dejansko našli zaposlitev. Obstajajo primeri, ko so brezposelnega izbrisali iz zavoda za zaposlovanje že, če ob določeni uri ni bil dosegljiv, kar pa v preteklosti ni bila praksa. Številka brezposelnih je nedvomno  občutno višja, kot to prikazujejo uradne številke. Podobno se godi prejemnikom denarne socialne pomoči, kjer se je število prejemnikov tudi občutno zmanjšalo, ampak vseeno ostaja odprto vprašanje, ali je to zaradi tega, ker je ne potrebujejo, ali zaradi zaostrovanja kriterijev  za izbris in pridobivanje le-te. Slovenija pa se ponaša s podatkom, da je dohodkovna neenakost med najnižjimi v vsej EU. Razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo se je resda v zadnjih 3 letih zmanjšalo, a je še vedno veliko. Stopnja revščine je lani v Sloveniji znašala 11,7 % in se je v primerjavi z letom prej znižala. To pa Slovenijo uvršča med članice EU z najmanjšo stopnjo revščine. Prag revščine znaša 878 EUR za štiričlansko družino oz. 466 EUR na posameznika, to pa pomeni, da ima v Sloveniji uradno 234.000 prebivalcev nižji dohodek od praga revščine. 
Predrag Rajčič

Šolnine so bile letos v povprečju višje kot leto prej. Kako se bo zgodba nadaljevala? Nam zdaj zaradi krčenja mest za izredni študij že vsem po vrsti grozijo šolnine? Zbrali smo nekaj komentarjev in preverili, kaj nas čaka v letu 2008/2009.

Že hiter pregled letošnjih in lanskih šolnin na štirih slovenskih univerzah pokaže, da so se nekatere šolnine malenkostno, nekatere pa kar občutno povišale. Nekaj jih je ostalo nespremenjenih, peščica pa se jih je celo znižala, zabeleženi inflaciji navkljub. Tako kakšnega posebej močnega ali enotnega trenda višanja šolnin ni zaznati, čeprav spremembe so in so si jih denarnice študentov določenih študijskih programov prav gotovo zapomnile. 

Na Univerzi v Mariboru je opaziti tako posamezna zvišanja kot znižanja šolnin, Univerza v Novi Gorici (UNG) pa je svoje šolnine v primerjavi s študijskim letom 2006/2007 nekoliko podražila. Za letnik dodiplomskega bolonjskega programa je bilo treba letos odšteti okrog 100 do 200 EUR več kot lani, razlika pri drugostopenjskem študiju pa je znašala nekje med 300 in 350 EUR. Zaprosili smo za komentarje vodstva obeh univerz, a žal ni bilo odziva.

So pa zato toliko bolj ustrežljivo odgovarjali na naša vprašanja Ljubljančani in Primorci. Najprej je prelet cenika Univerze na Primorskem (UP) za obe leti pokazal, da se je nekaj šolnin povečalo tudi za 100 pa vse tja do 350 EUR, medtem ko jih je precej ostalo enakih kot lani. Dva podiplomska doktorska študijska programa tretje stopnje pa sta se za študente znatno pocenila, in sicer za približno 1400 oziroma 1300 EUR. Kaj se pravzaprav dogaja, pojasnjuje rektor UP, dr. Rado Bohinc: “Šolnine so članice izračunale na podlagi 5., 6. in 7. člena Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Predlog povišanj šolnin je v okviru sprejemanja cenika potrdil Upravni odbor UP že lansko leto, in sicer na seji 16. 7. 2007. Ta cenik je bil v manjšem delu dopolnjen še na julijski seji UO. Povprečno povišanje za članice UP znaša približno 5 odstotkov. Te spremembe so po moje prevelike glede na rast življenjskih stroškov; nikakor pa to ne sme pomeniti, da gre za spremembe v dojemanju visokošolskega izobraževanja kot pretežno zasebne dobrine. Osebno takšni usmeritvi nasprotujem in si bom prizadeval, da v mojem obdobju ne bo povišanj nad inflacijsko stopnjo.” Dr. Bohinc je tudi sicer proti uvajanju in plačevanju šolnin: “Ustanovitelj, ministrstvo oziroma država, mora zagotavljati stabilno in zadostno financiranje visokega šolstva, da zaradi izpadov tega financiranja ne bi obremenjevali študentov.”

Uvajanju novih šolnin odločno nasprotuje tudi rektorica Univerze v Ljubljani, dr. Andreja Kocjančič: “Moje mnenje o šolninah ostaja nespremenjeno. O šolninah bi lahko razmišljali zgolj pod pogojem, da bi imeli pravično in učinkovito štipendijsko politiko, ki bi omogočila izobrazbo tudi tistim, ki si šolnine ne morejo privoščiti. Verjamem, da je znanje splošno dobro. Vanj je potrebno investirati mnogo več sredstev in ne zniževati obseg sredstev za študijsko dejavnost ter hkrati iz le-teh znižanih javnih sredstev napajati nove zasebne šole.” Glede obstoječih šolnin pa na ljubljanski univerzi (UL) zagotavljajo, da se v zadnjih dveh letih niso spremenile in se niso niti uskladile z letno inflacijo.

Toda šolnine izrednih študentov za članice univerz še vedno predstavljajo pomemben prihodek, mesta za izredni študij pa se očitno krčijo. Mar to pomeni, da lahko redni študentje sčasoma pričakujejo plačljiv študij? Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar zagotavlja, da ne: “Šolnin v Sloveniji, razen za izredni študij, ni. Trenutno tudi ne razmišljamo o tem, da bi jih uvajali. Zakon o visokem šolstvu jasno pravi, da študij na prvi in drugi bolonjski stopnji financira država. Število razpisanih mest za izredni študij zmanjšujemo zato, ker želimo povečati dostopnost študija za čim več državljank in državljanov, zato povečujemo število mest na rednem študiju.”
.
Dr. Bohinc pa administrativnemu omejevanju vpisa izrednih študentov nasprotuje, saj meni, da je “pravno neutemeljeno, diskriminatorno in vsebinsko nelogično”. Pravi, da “omejevanje izrednega vpisa hkrati pomeni kršitev ustavne pravice do izobraževanja (1. odstavek 57. člena Ustave RS). Ta pravica ne pomeni le pravice do izbire študijske smeri, marveč tudi pravico izbrati visokošolski zavod, na katerem se želi nekdo izobraževati, kar nadalje pomeni, da mora imeti vsakdo pravico, da se pod enakimi pogoji poteguje za vpisno mesto na katerem koli visokošolskem zavodu v državi, če študij plača sam.” Rektorica Kocjančičeva pa poudarja, da “načeloma manjše število izrednih študentov pomeni, da se odpira več mest za redni študij.” Še dobro, kajti nekatere šolnine se bodo kar konkretno povišale! Pa poglejmo …

Na UP se bo nekaj programov podražilo za 60 do 400 EUR, nekaj doktorskih bolonjskih programov pa bo svoje cene praktično podvojilo, tako da bodo šolnine poskočile tudi po nekaj tisoč evrov za posamezni letnik. Globlje v žep bo moralo seči tudi veliko izrednih študentov UL, a so primeri (več) tisoč evrov visoke podražitve redki. Veliko šolnin ostaja na isti ravni. Na UM je, morda nekoliko presenetljivo, šolnina za letnik specialističnega programa ter prvega letnika dodiplomskega študija v povprečju padla za več kot 10 odstotkov, UNG pa je podražila prvostopenjske programe, a “le” za 100 EUR po letniku.

Martina Srblin

Vsak študent, skoraj vsak Ljubljančan in kar nekaj dijakov bi znalo povedati, kakšna je prostorska stiska s stanovanji in sobami v Ljubljani ali pa nam vsaj pritrditi, da so študentski kampusi še kako potrebni prenove. Ja, res je, Ljubljana bo kmalu – no, upajmo – bogatejša za še en študentski kampus, kar bo najbolj razveselilo študente, saj število sob in stanovanj zares ne zadošča za vse študente.

Nov študentski kampus v Ljubljani, natančneje na Vojkovi cesti, bodo začeli graditi šele jeseni, končan pa naj bi bil v letih 2010/2011. Tako boste študentje na nova stanovanja in sobe morali vsaj še malo počakati. Zaenkrat še vse poteka po načrtih in odgovorni že poskušajo pridobiti gradbena dovoljenja. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZŠT) so potrdili prostorsko stisko s študentskimi sobami ter podprli vsakršno gradnjo študentskih sob, kar lahko na Vegradu tudi pisno dokažejo. Toda nihče ni omenil koncesije, ki je potrebna in nujna za delovanje doma. Kakor vse kaže, na MVZŠT podpirajo le obnove že obstoječih domov, nikakor pa ne novogradnje. Kot kaže, se na ministrstvu nikakor ne morejo zediniti glede vprašanja ali predstavlja pomanjkanje študentskih postelj v Ljubljani resen problem ali ne, tako da bomo morali na odgovor počakati vsaj do prihodnjega leta in če je sob premalo, bo nov kampus verjetno že kmalu stal na predvidenem mestu.

Vsekakor pa obnove, prenove in nadgradnje študentskih sob v prihodnje so v načrtu. Letošnje leto naj bi tako prenovili Dom 4 v Rožni dolini, ki je še kako potreben vsaj prenove sanitarij in pohištva. Obnovo bosta deležna tudi dva domova na Viču, kjer bodo zamenjali okna. Prenove kuhinj bodo deležni domovi na Kardeljevi ploščadi. Na Ilirski, Topniški in Kardeljevi pa bodo menjali tudi bojlerje. Vse načrtovane prenove oz. vložki bodo stali kar 1,8 milijona evrov. Prav tako pa naj bi letos pričeli nadzidavo v Rožni dolini, kjer je predvidenih 43 novih sob, za kar bo potrebno odšteti približno 6 milijonov evrov.

Novega kampusa bi bili študentje zares veseli, saj je na vsakem vogalu slišati pogovore o visokih cenah in prostorskih stiskah, ki jih sami občutijo. Prvega verjetno nikakor ne bodo spremenili, saj bo nov kampus sodobnejši in v vseh pogledih boljši od starih, tako da visoke najemnine ne uidejo. Vsekakor pa se bo prav s predvideno gradnjo povečala možnost za bivanje študentov ljubljanske univerze.
                                                                                                          Tjaša Kržišnik

Novo študijsko leto, novi načrti in kopica visokošolskih novosti. Predstavljamo ti pregled nekaterih najbolj izstopajočih …

Univerza v Novi Gorici prenavlja stare in uvaja nove programe
V študijskem letu 2008/09 bodo na Univerzi v Novi Gorici (UNG) v celoti izvajali po bolonjskih načelih prenovljene študijske programe 1. in 2. stopnje. Novost so študijski programi Okolje 1. in 2. stopnja ter Eksperimentalna fizika 2. stopnja, ki zamenjujejo že obstoječe univerzitetne študijske programe. Na Fakulteti za podiplomski študij pa bo zaživel študijski program 3. stopnje Krasoslovje.

Novi študijski programi in spremembe tudi na Univerzi na Primorskem
Za tekoče študijsko leto so bili prvič razpisani štirje študijski programi; trije prvostopenjski (Medijski študiji, Sredozemsko kmetijstvo in Biodiverziteta) ter en drugostopenjski (Zdravstvena nega). Visoka šola za turizem Portorož se je preoblikovala v Fakulteto za turistične študije Portorož – Turistico in bo poleg programov, ki jih že izvaja, v študijskem letu 2009/2010 pričela z izvajanjem novega programa 1. stopnje Turizem, ki je že akreditiran.
Tudi sicer bodo v prihodnjem študijskem letu, skladno z Zakonom o visokem šolstvu, članice Univerze na Primorskem (UP) razpisovale izključno nove – bolonjske – študijske programe. Obenem so že zdaj v pripravi številni novi študiji, zagotavlja Nataša Kogovšek z UP. Primorski univerzi pa se morda v kratkem pridružita tudi visokošolski zavod za urbanizem, gradbeništvo, infrastrukturo in okolje ter visokošolski zavod za področje biodeiverzitete, mediteranskega kmetijstva in okoljske fiziologije. Najtežje pričakovana nova članica UP pa najbrž ostaja – univerzitetna knjižnica.

“Referenčna univerza za geografski prostor Sredozemlja in JV Evrope”
Kam je torej namenjena UP? Odgovarja njej rektor, prof.dr. Rado Bohinc: “Namen UP je postati center odličnosti v ustvarjanju in prenosu znanja z namenom enakopravnega in partnerskega sodelovanja v plemenitenju akademske in družbene sfere sredozemskega sveta in širšega prostora.” Cilji UP po njegovih besedah vključujejo: biti sestavni del nacionalne hrbtenice znanja z odličnostjo v učenju in poučevanju; postati referenčna univerza za geografski prostor Sredozemlja in JV Evrope; postati odlična raziskovalna univerza; postati prepoznaven dejavnik razvoja lokalne skupnosti ter postati prepoznavna univerza v slovenskem, sredozemskem in širšem prostoru.

Univerza v Ljubljani prenovo programov že zaključila
Univerza v Ljubljani (UL) je v letu 2008 v celoti zaključila prenovo prvostopenjskih bolonjskih programov in je že v Razpisu za vpis v študijskem letu 2008/2009 razpisala 57 študijskih programov prve stopnje (od skupno 66 akreditiranih novih programov I. stopnje), 36 programov druge stopnje (od skupno 94 akreditiranih novih programov II. stopnje – med njimi so tudi trije enoviti magistrski študijski programi druge stopnje, ki so letos že razpisani) in 3 programe III. stopnje, torej bolonjske doktorske programe.

Zaključeni tudi trije IT infrastrukturni projekti
Od 1. oktobra naprej bodo vsi študenti prejeli enotno digitalno identiteto, ki jim bo omogočala dostop do e-poštnega računa in drugih kolaboracijskih storitev, na voljo pa jim bosta tudi Digitalna knjižnica UL in spletni portal Kariernega centra s podatki o vseh poklicih in študijskih profilih. Omenjeni center je začel delovati leta 2008, a je do zdaj izvedel že preko 600 svetovanj dijakom, študentom in diplomantom. Trenutno je v vzpostavljanju mreža kariernih svetovalcev tudi po članicah, za študente pa je v pripravi še več dogodkov.

Ljubljanska univerza znova med 3% najboljših na svetu
“Od vsega začetka si prizadevamo, da bi bila Univerza (UL) v Ljubljani zelo kvalitetna univerza. Dosegli smo, da je že tretje leto zapored med 190 najboljšimi evropskimi univerzami oziroma med 3% najboljših univerz na svetu. Naša težnja je, da bi bili še boljši. Ne glede na lestvice pa si bomo prizadevali usposabljati diplomante, ki bodo sposobni ustvarjati nova znanja in se bodo lahko uspešno vključili v družbeno okolje, ki njihova znanja potrebuje,” je odločna rektorica UL, prof.dr. Andreja Kocjančič.

Sicer pa nas čaka poplava univerz – ali pač?
Univerzitetno-raziskovalno središče Novo mesto (URS) bi lahko po zaključenem postopku akreditacije pridobilo Fakulteto za organizacijske študije, Fakulteto za industrijski inženiring ter Fakulteto za upravljanje podeželja. A o menda bližajočem se oblikovanju novomeške univerze se v medijih še ne razpravlja  toliko kot o razlogih za rdečo luč ustanovitvi Nove univerze, ki naj bi povezala Fakulteto za podiplomske državne študije na Brdu pri Kranju, Fakulteto za uporabne družbene študije in Evropsko pravno fakulteto. Katoliška univerza, ki bo menda kmalu obogatila visokošolsko sceno, pa za začetek načrtuje fakultete za poslovne, edukacijske in socialne vede ter veliko sodelovanja s tujino na izobraževalnem in znanstvenem področju. Prve študente pričakuje že v študijskem letu 2009/2010. Ustanovna skupščina Evro-sredozemske univerze se bo odvila že prej, decembra letos, v duhu mednarodnega sodelovanja pa so tudi prizadevanja najvišjih politikov Evropske unije po uvedbi pete svoboščine – prostega pretoka znanja.

Martina Srblin

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani z novim študijskim letom ”vstopa v znanje” v pravem pomeni besede – mesec oktober je namreč pri ŠOU v Ljubljani že tradicionalno Mesec izobraževanja. Veganski kuharski tečaj, predavanje o partnerskih odnosih v teoriji in praksi, delavnica hitrega branja, potopisno predavanje o Indiji, svetovanje v zvezi s študijem v okviru Študentske arene, tečaj solo petja z Vesno Zornik, tečaj retorike in modna revija študentov Naravoslovno-tehniške fakultete (NTF) – to so dogodki, ki bodo zaznamovali letošnji Mesec izobraževanja ŠOU v Ljubljani. Ob tem se bosta med študente spet vrnila Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo in Študentski kažipot, ki sta zaradi velikega zanimanja že pošla s polic na Info točkah ŠOU v Ljubljani.