1. Študentska bowling liga se bo začela 18. novembra 2009.
Študentska bowling liga vam v Centru Strike obeta obilo zabave, dobre glasbe, okusne hrane in pijače, poleg tega pa tudi veliko športne tekmovalnosti in seveda bogatih nagrad. Zato vas vabijo, da se jim pridružite.

Kako?
Zberite se prijatelji, znanci, mogoče cimri ali sošolci in sestavite ekipo petih igralcev. Štirje ste aktivni, eden pa bo rezerva. Seveda si lahko vloge iz kola v kolo menjate. Vabljena ste tudi dekleta, saj omejitev glede sestave ekip ni. Odigrali boste pet kol. V vsakem kolu ekipe odigrate štiri igre in se borite za čim višji skupni rezultat. Po končanih petih kolih se prve tri ekipe z največ zbranimi točkami uvrstijo v finale, kjer se bodo borile za bogate nagrade. Da pa ne bo težav s prevozom, bodo posebej za vas organizirani avtobusni prevozi, ki vas bodo prevažali od naselij Tyrševa, Gosposvetska in Lent do Centra Strike in seveda po končanem druženju v obratni smeri nazaj.

Kdaj?
Srečevali se boste vsako sredo med 18. in 20. uro, vse dokler vse ekipe ne odigrajo vseh pet kol. Koliko bo teh zabavnih sredinih večerov, je odvisno od števila ekip. Zato se prijavite v čim večjem številu, in srečevali se boste lahko pozno v spomladanske mesece.

Hitro se zberite, določite kapetana, nadenite si ime in prijavo pošljite na prijave@poderime.si ali pa pokličite na številko 040 838 627.
Poleg dobre volje pa ne pozabite na indeks ali študentsko izkaznico in bowling čevlje. Če teh nimate, si jih lahko izposodite v Centru Strike.

Več informacij in podrobnejša pravila si lahko ogledate na www.stanovalci.net ali na www.poderime.si.

Na največji neuradni slovenski praznik, ko sv. Martin mošt spremeni v vino, se bodo s kolesi odpravili po vaseh zaledja Istre. Izlet bo potekal po nepoznanih stranskih poteh med vinogradi in nasadi oljk. Praznični dan bodo tudi ustrezno zaznamovali s postankom in pokušino mladega vina ter domačih istrskih jedi.

• KDAJ: sreda 11. novembra 2009 od 10.00 do 17.00
• KJE: zbor ob 9.30 pred ŠOUPom v Kopru
• KOLIKO:
  Rdeča ZZ: 15 € na osebo
  Modra ZZ: 20 € na osebo
• OPOMBE: Na voljo so 3 kolesa za izposojo, ostali morate imeti lastno kolo.
  Minimalno število udeležencev je 4. Oblecite se vremenenskim razmeram primerno. V primeru slabega vremena izlet odpade.

Želite izpostaviti vaše znanje, ideje in ustvarjalnost, odkriti vaše talente in osvojiti 20.000 EUR? Potem je vaš izziv sodelovanje na mednarodnem študentskem tekmovanju Challenge:Future, kjer je do sedaj prijavljenih 800 študentov iz 288 fakultet iz 63 držav. Informacije so bile na voljo 4. novembra, sicer pa je časa še dovolj. Ne zamudite priložnosti, prijava je možna samo do 18. novembra 2009 na www.challengefuture.org.

Vse kar morate vedeti, ko vpišete “absolventa”!

Ste že pri koncu s študijskimi obveznostmi, se vam iztekajo zadnji študijski dnevi na fakulteti, toda kljub temu vam ostaja nekaj izpitov iz prejšnjih let. Ne skrbite – vpišite absolventski staž in med tem časom opravite še tistih nekaj izpitov in seveda – diplomsko nalogo!

Absolvent je študent, ki je na fakulteti, kjer študira, končal študij, ni pa opravil še vseh izpitov oz. izdelal diplomske naloge. Vsak študent ob koncu tretjega semestra v zadnjem letniku vpiše absolventski staž. Ta traja predvidoma 12 mesecev in v tem času ima študent možnost da opravi vse »dolgove«, ki jih še ima na fakulteti.

9. 7. 2009 pa je bil sprejet in potrjen tudi nov – spremenjen status, ki pravi, da imajo študentje UL pravico do absolventskega staža po vsaki stopnji bolonjskega programa, in sicer po diplomskem, magisterskem in doktorskem študiju.
Po končanem zadnjem semestru se mora vsak študent, ki želi koristiti »absolventa«, tudi vpisati v absolventski staž. To vsekakor velja le za ljubljanske študente in ne za študente drugih univrz.

V kolikor vam stvari o absolventskem stažu niso povsem jasne, se lahko obrnete na referat vaše fakultete, če pa vam tudi tam ne znajo svetovati, pa pomoč poiščite na Univerzi v Ljubljani. Potrebne kontakte z ustreznimi informacijami dobite na naslednji spletni strani http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx.

Absolventski staž pa je mogoče tudi podaljšati, in sicer v zares izrednih razmerah:
– v primeru materinstva
– daljše bolezni
– če ste aktivni v sodelovanju pri organih univerze
– če aktivno sodelujete na kulturnem športnem in strokovnem področju
– če imate priznan status študenta s posebnimi potrebami
– v izjemnih socialnih oz. družinskih okoliščinah

Podaljšanje je mogoče le za 1 leto, zanj pa je treba seveda tudi oddati prošnjo in dokazila o izrednem stanju, navadno med 1. 7. in 31. 8., zato nikar ne pozabite! Vsaka fakulteta pa lahko delno tudi priredi pogoje za podaljšanje absolventskega staža, in sicer s svojimi notranjimi pravili.
O vsem skupaj odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, če pa ste iz njihove strani zavrnjeni, se lahko na drugi stopnji protožite, nakar o tem odloča senat fakultete. Njegova odločitev je dokončna, po tem imate na voljo le še upravni spor.

Vsekakor se vam splača vpisati absolventa, saj tako pridobite 1 leto več študentskih pravic in ugodnosti (boni, delo preko študentskega servisa, popusti ipd.), ki jih lahko koristite. Poleg tega v miru diplomirate in v tem obdobju že iščete zaposlitev. Pa srečno!

Tjaša Kržišnik

ŠOS
Odgovore za ŠOS so pripravili: Lili Petrović (ŠOUM), Sanja Leban (ŠOU v Ljubljani), Helena Brec Loredan (ŠOUP) in Vesna Gračner (Zveza ŠKIS).

Kakšni so mesečni zneski posamezne pomoči?
Na podlagi Razpisa za dodelitev pomoči študentom Univerze v Mariboru mesečno krijemo stroške v višini 40 evrov. Enkratna finančna pomoč pa znaša od 84 do 167 evrov, odvisno od družinskega dohodka.
Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, študentom v socialni stiski nakazuje enkratne (ne mesečne!) denarne pomoči. Tako je na lanskem razpisu Fundacije v višini 101.400 evrov denarno pomoč prejelo 253 študentov (enkratni znesek v višini 400 evrov), letos pa bo enkratno denarno pomoč v višini 500 evrov prejelo 260 študentov, šest študentov pa še prenosne računalnike.
Na študentskih klubih so večinoma ugodnosti in denarne pomoči dodeljene enkrat letno, razen popustov in subvencij, ki veljajo skozi celo leto.

Kaj je to sklad solidarnosti in za katere pomoči je namenjen?
Solidarnostni sklad, ustanova za pomoč mladim, je ustanova, ki jo je leta 2001 ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru z namenom širjenja individualnih in skupinskih možnosti za doseganje višje ravni kakovosti posameznikovega življenja in s tem kakovosti družbe, pomoč socialno ogroženim študentom, razvijanje pripravljenosti za pomoč posameznikom in ustvarjanje visoke ravni medštudentske in občečloveške solidarnosti ter sistemsko reševanje posameznikove socialne stiske.

Kaj je to Fundacija študentski tolar?
Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je dobrodelna organizacija, ki jo je jeseni leta 2006 ustanovila ŠOU v Ljubljani. Namen Fundacije je zbirati materialna in denarna sredstva, ki jih prek razpisov dodeljuje študentom v socialni stiski. S tem želi ŠOU v Ljubljani zmanjšati socialne razlike med študenti oziroma pomagati na študijski poti tistim, ki tega sami ne bi zmogli. Ob tem je pomembno zapisati tudi naslednji podatek: Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je edina slovenska dobrodelna organizacija, ki vsa zbrana sredstva v celoti nakaže študentom. To pomeni, da zbranih sredstev ne porabi za svoje delovanje in da so ljudje, ki delajo v Fundaciji prostovoljci, saj za svoje delo z naslova Fundacije ne prejmejo nobenega plačila.

Kakšen projekt je Denarna pomoč študentom v stiski? Kdo ga izvaja in komu je namenjen?
Denarna pomoč za študente v stiski je bil nekoč projekt resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je med študente v stiski razdeljeval denarna sredstva. Prav ta projekt je jeseni leta 2006 prerasel v Fundacijo Študentski tolar, Ustanovo ŠOU v Ljubljani, ki vsako leto objavi vsaj en razpis za dodeljevanje denarne pomoči študentom v stiski.

Mateja Sedej, podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve

Kakšne vrste študentske pomoči imamo pri nas na voljo?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve študentom nudi subvencionirano študentsko prehrano in štipendije (državne, Zoisove, kadrovske, za Slovence po svetu in zamejstvu).

Kakšni so kriteriji, ki določajo odobritev posamezne pomoči?
Do subvencionirane študentske prehrane so upravičene osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in niso zaposlene. Upravičenci so tudi
študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti, ob pogoju recipročnosti. Do štipendij po Zakonu o štipendiranju so upravičene osebe s statusom dijaka, študenta oz. udeleženca izobraževanja odraslih. Do štipendije so upravičeni tudi tujci, ki imajo dovoljenje za prebivanje v RS. Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let. O podrobnostih si preberite na naši spletni strani. 

Koliko pomoči je na voljo v posameznem letu?
Študent je upravičen do enega študentskega bona za vsak delovni dan. Pravica do štipendije pripada od začetka šolskega oziroma študijskega leta, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije oziroma od meseca vložitve vloge do konca izobraževalnega programa, za katerega kandidat uveljavlja pravico. Štipendistu se začne izplačevati državno štipendijo s prvim naslednjim mesecem po začetku šolskega oziroma študijskega leta, oziroma s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi, oziroma po
pridobitvi potrebnih podatkov oziroma dokumentacije za nadaljnje prejemanje štipendije, mesečno za pretekli mesec, do konca šolskega oziroma študijskega leta, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačuje. V primeru izobraževanja odraslih, se štipendija lahko izplačuje največ za čas trajanja izobraževalnega programa.

Tjaša Kržišnik

Povprašali smo 4 študente … kaj menijo?!

Anja Habjan, študentka Pravne fakultete
Po pravici povedano vem samo za študentske bone ter za razne popuste na študentsko izkaznico, pri vztopninah ali v športnih centrih. Razen teh, za katere vem, nisem izkoristila drugih ugodnosti. Nikoli nisem zasledila nobenih informacij o pomoči posebej za mariborske študente, prav tako pa tudi ne za druge študente.

Matej Gašperšič, bruc FOV
Delno mi je znano, kakšne pomoči se nudijo študentom, vendar o njih ne vem veliko, saj jih zaenkrat še nisem uveljavljal. Uveljavljal sem le pravico do državne štipendije, katero tudi letos prvič prejemam. Informacije se da dobiti na internetu, kjer si lahko marsikaj preberemo in se odločimo za najboljšo pomoč, ki nam osebno ustreza, predvsem na strani Šou ipd. Mislim, da je potrebno največ pomoči študentom, ki imajo veliko oddaljenost od svojih fakultet. Pogostokrat je težava ravno v denarju, saj ga študentom vedno primanjkuje, ker so stroški stanovanj ali študentskih domov kar visoki.

Aljaž Goričnik, študent FOV, smer Management
Slišal sem že za mnoge oblike pomoči, toda zaenkrat nisem še nobene uveljavljal, ker se mi zdi, da nobene ne bi dobil. Štipendija je ena izmed njih, toda velikokrat mnogim nedosegljiva. Mislim, da največ denarja porabimo za prevoze in hrano. Kljub temu, da so študentski boni že neka olajšava, se mi zdi, da so za nekoga še vedno predragi.

Aljoša Bogožalec, študent FOV, smer računalništvo
Mislim, da bi država lahko nudila večjo pomoč študentom, saj smo zaradi pomanjkanja financ prisiljeni posegati po študentskih delih, na račun teh pa trpijo študijske obveznosti, naš prosti čas in čas za druge stvari. Nekdo, ki je povrhu tega še vrhunski športnik (sam imam namreč status tega), pa lahko na študentsko delo preprosto pozabi! Torej, če nimaš staršev, ki ti lahko omogočajo študij s finančnega vidika, nimaš možnosti ne za študij in ne za šport. Uvedel bi še cenejše bone, cenejša stanovanja, cenejše šolanje, skratka poskrbeti bi bilo treba za pomoči študentom in vsakemu študentu omogočiti šolanje.

Tjaša Kržišnik