Oglaševalska agencija je po Slovenskem oglaševalskem kodeksu “podjetje, ki se ukvarja s tržnim komuniciranjem in v okviru tega z oglaševanjem kot s svojo registrirano dejavnostjo za naročnika v vseh ali v posameznih delih procesa: raziskovanje, snovanje, kreacija, strategija, svetovanje, projektiranje, izvedba in proizvodnja, načrtovanje, zakup prostora in časa v medijih itd. ter s tem ustvarja svoj dohodek”. V osnovi jo sestavljajo štirje temeljni oddelki: vodenje projektov, oddelek raziskovanja in načrtovanja, kreativa in  medijski oddelek.
 
Vodja projektov koordinira potek projekta od briefa do končne izvedbe. Brief (izhodišča) običajno obsega eno do dve strani in temeljito predstavi, kaj naročnik ponuja, kdo so njegove ciljne javnosti, katere so konkurenčne prednosti, s katerimi želi komunicirati in se z njimi diferencirati od konkurence, določa proračun, namenjen realizaciji projekta, postavljeni pa so tudi časovni roki, katerih se morata držati tako naročnik kot agencija. Dobro zastavljen in predstavljen brief vodi do odlične kreativne in izvedbene rešitve, s tem pa do kakovostne, uspešne in učinkovite komunikacijske akcije.

Po predstavljenem briefu oddelek za načrtovanje in raziskovanje v sodelovanju s preostalimi oddelki izoblikuje osnove oglaševalske strategije, ki podrobneje začrta potek izvedbe projekta. Sodelovanje (med) vsemi oddelki je nujno, saj osebe, zaposlene v posameznih oddelkih, razpolagajo z znanjem in informacijami, ki jih drugi nimajo. V tem delu se definirajo cilji komuniciranja, opredelijo ciljne javnosti, oblikujejo glavna sporočila in glede na določen proračun izberejo ustrezni komunikacijski kanali in frekvenca. Znotraj kreativnega oddelka pisci besedil (copy-writer) preoblikujejo naročnikove cilje komuniciranja v besedilne osnove, ki izražajo čim več s čim manj besedami. Oblikovalci do potankosti izoblikujejo celotno vizualno podobo celotne oglaševalske akcije in so odgovorni za njeno izvedbo. Pomemben člen so tudi t.i. DTP-jevci, ki so podpora oblikovalcem in se ukvarjajo s korekturami, tj. vnašanjem oblikovnih in tekstovnih korektur ter pripravo končnih del za tisk.

Medijski oddelek oblikuje medijske načrte in poskrbi za zakup medijskega prostora, pri tem pa upošteva, da oglasna sporočila dosežejo ciljno publiko ob pravem času, z dovolj veliko frekvenco in s čim manj stroški. Osebe, zaposlene v medijskem oddelku, morajo neprestano spremljati spremembe na trgu medijev in vrednotiti podatke o njih, saj jim to omogoča ocenjevanje stroškov oglasnega prostora, njihovo branost ter opaznost in strukturo občinstva glede na posamezni medij. Sposobni morajo biti tudi za pogajanje z lastniki oz. tržniki medijev, saj jim le-to lahko prinaša velike popuste pri zakupu oglasnega prostora.

Delo v agenciji je raznoliko, dinamično, prežeto s stresom in pogosto zahteva določena odrekanja, a tistemu, ki resnično uživa v tem poslu, to predstavlja le še en izziv več.

Nada Savković
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojpiar.com

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na http://www.mojpiar.com. PReveri!

Ljudje hrepenimo po sreči in zadovoljstvu vsakodnevno. Ko nas “doleti” pa se vprašamo, kako dolgo bo trajalo in kdo lahko spremeni to srečo. Vnaprej nas je nečesa strah in pozabimo užiti tisti trenutek.

Zadnje čase se počutim prav posebno srečno. Ne spomnim se natanko, kdaj sem se nazadnje počutila tako spokojno in zadovoljno. Sreča in zadovoljstvo, ki ju čutim, sta povezana z izpolnitvijo nekaterih mojih želja, ki so zame bile zelo pomembne. Ko pa je človek srečen, to seveda tudi pokaže. Reakcije drugih ljudi na moje vedenje, ki odraža srečo, pa je bilo različno. Nekateri so se veselili z mano, spet drugi so bili nevoščljivi. Včasih se je pogovor o sreči kar prehitro končal, saj ljudje niso vedeli, kaj naj bi o tem na dolgo in široko govorili. Nemalokrat se mi je celo zgodilo, da so me nekateri želeli “obvarovati” pred pretiranimi srečnimi čustvi, da se ne bi kaj zalomilo.

Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor, ki nas želi opozoriti, da smo predvsem sami odgovorni za uresničitev svojih želja in s tem tudi za svojo srečo. Srečo namreč ponavadi doživimo takrat, ko mislimo, da smo zadovoljili neko svojo pomembno željo. Žal nemalokrat ljudje verjamemo, da so drugi zadolženi za to, da nas osrečujejo; torej, da nas sreča doleti oz. da nam jo prinese nekdo drugi. To bi res bilo krasno in lepo. Nekdo bi imel srečo privezano na vrvici, okoli bi hodil in bi jo raznašal, mi bi samo sedeli in čakali, da pride do nas in nas osreči. Žal ali na srečo temu ni tako. 

Za srečo se je potrebno aktivirati, ne pasivno čakati. In potem, ko nekaj izpolniš, tudi iskreno čutiti srečo ob tem. A žal tudi takrat, ko čutimo srečo, velja, da se je treba pred njo obvarovati. Velikokrat verjamemo v magijo, da če bomo preveč srečni in bomo to tudi preveč pokazali, nas lahko doleti resnična nesreča. Strah nas je čutiti srečo tudi takrat, ko dosežemo nekaj, kar smo si dolgo želeli in nam zelo veliko pomeni. Če to počnemo, potem imamo na razpolago celo paleto neprijetnih občutkov, ki so bolj varni in katere je dovoljeno čutiti. Torej, če smo ravnokar pridobili sanjsko zaposlitev, nekaj, o čemer smo sanjali že dolga leta, pa to ni bilo dosegljivo, si ne upamo biti srečni, da se ne bi kaj “sfižilo”. Takoj začnemo razmišljati, kaj je lahko vse narobe na tem delovnem mestu in kaj vse lahko gre po zlu ter se s tem nekako “obvarujemo” pred tem, da gre resnično kaj po zlu. Žal tudi tukaj ni nobene magije.

Tako sem ljudem, ki so me želeli “obvarovati” pred nesrečo, ki me lahko doleti, ker sem zdaj preveč srečna, kar hitro zabičala, naj pustijo moje veselje pri miru. Prikrajšati samo sebe za tako prijetne občutke, ki me naredijo tako sproščeno, lahkotno, nasmejano, razigrano, se mi pa res zdi najslabše, kar lahko človek sam sebi stori. Zato se nisem pustila in sem uživala in še uživam v svoji sreči kolikor želim. Točno vem, da ta sreča ne bo trajala večno. Točno vem, da se bo spet pojavila nova želja, ki jo bom želela izpolniti in bo moja sreča porušena, a nič zato. Želim uživati tukaj in zdaj, ta trenutek, ki me opozarja, kaj sem zase naredila.  Seveda si ljudje želimo, da bi sreča trajala v nedogled. A žal smo tako naravnani, da srečo čutimo nekaj časa, potem pa se pojavijo nove želje in nove poti. In prav je tako. Razvijamo se naprej.

Prijetna čustva so zelo pomembna za vzpostavljanje ravnotežja v življenju in ljudje, ki čutijo srečo ter zadovoljstvo, živijo dlje in so manj bolni. Po drugi strani torej družba lahko zelo vpliva na naš odnos do sreče. Naša sreča pa je odvisna od nas in od izpolnitve naših želja. Prav zaradi tega, ker je morda v nekaterih trenutkih odgovornost prevelika in čutimo, da ji ne bomo kos, je lažje vse prenesti na druge ali na magijo in malo preložiti breme odgovornosti na druge. 

Zato, dragi moji, junij je tukaj. Še en dolg in naporen junij, poln izpitnih rokov in stresa, takih in drugačnih obveznosti, ki jih je potrebno dokončati. Potem pa zaslužen, upam da dolg, dopust. Če boste dosegli svoje cilje, boste verjetno srečni. Letos pa še prav posebej izrazite svojo srečo, ker vam bo to le dodatno oplemenitilo počitnice. Jaz sem že izklopila možgane na “off”. Uživam v sadovih svojega truda in se ne bojim prihodnosti. Vem, da se jutri lahko zgodi marsikaj, a vem tudi to, da ne zato, ker se jaz sedaj počutim srečno. Uživajte zaslužene počitnice in dovolite si biti srečni, pa se beremo spet septembra.

Študenti smo pozorni na vsako informacijo, ki se tiče davkov. Večina se ni razveselila zadnjega novoletnega “darila”, saj smo z novim letom je začela veljati sveža davčna zakonodaja.

Zakona o dohodnini in davčnem postopku se bosta dotaknila vseh davčnih zavezancev. Reforma je namenjena izboljševanju stanja slovenskega gospodarstva, doseganju vzdržnosti javnih financ, prav tako pa naj bi ohranjala socialno pravičnost. V letu 2008 se študentu in dijaku prizna povišana splošna olajšava v višini 2.000 € oziroma 1.000 €, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 6.800 € oziroma 9.000 €, vendar le v primeru, ko drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Obdavčitev študentov je vezana na to ali starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana ali ne. Če ga ne, bo užival splošno olajšavo v višini 2.800 evrov in posebno študentsko olajšavo v višini 2.800 evrov. Kar pomeni, da če študent doseže dohodke v višini 5.600 evrov, mu dohodnine ne bo treba plačati. V primeru, da starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, ima ta pravico do posebne študentske olajšave v višini 2.800 evrov, presežek tega zneska pa bo obdavčen.

Poglejmo še nekoliko drugačen pogled na vso zadevo. Študij bo sčasoma postal privilegij. Študirali bodo lahko bogati in resnično nadarjeni oziroma pametni ljudje. To je neizogibno. Večji problem se tukaj pojavlja pri “študentskem delu”. Vsi, ki delajo, bi morali delati pod enakimi pogoji – delo za (ne)določen čas, pogodbeno delo… Kaj imamo od študentskega dela? Čisto nič. Ne teče nam delovna doba, nimamo priznane bolniške, ni dopusta, zavarovanje je bolj tako tako. Preko napotnice lahko dela vsak, ki ima solidnega prijatelja, ki mu le-to lahko priskrbi. Poleg tega se preko študentskega dela operejo ogromne količine denarja. Seveda gre to na škodo predvsem nam, ki denar dejansko služimo in ga kasneje tudi porabimo. S tem se ne bo ukvarjala nobena inšpekcija. Eden največjih problemov je v tem, da delodajalec rajši zaposli študenta, do njega pa delodajalec nima nobenih obvez in ga lahko vrže na cesto kadarkoli brez predhodnega obvestila, namesto da bi zaposlil uslužbenca z ustrezno izobrazbo in ga tudi ustrezno plačal.

Poglejmo še nekaj splošnih značilnosti oziroma stvari, ki naj bi jih že vsako izmed nas vedel. Od vsakega dohodka, ki je višji od 400 €, se odvede akontacija dohodnine po 25% stopnji. Če vsak posamezen dohodek ne presega 400 €, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača. Od nakazil, manjših od 400 €, se akontacija dohodnine ne odvede. Pomembno je še to, da se meja zneska 400 € ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo. In kaj vse se šteje med obdavčljive dohodke? Obdavčljivi dohodki so dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, avtorski honorar, dobiček iz kapitala, katastrski  dohodek, dohodki iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade. 

Mojca Polc