PRIKRITA DISKRIMINACIJA GLUHIH ŠTUDENTOV IN ŠTUDENTK NA UNIVERZAH V SLOVENIJI

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

V sredo, 25. novembra 2009 je v sejni dvorani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije potekala okrogla miza z naslovom »Prikrita diskriminacija gluhih študentov in študentk na univerzah v Sloveniji«.
Glavni namen okrogle mize je bil, opozoriti na neenakopravnost gluhih študentov na univerzah po Sloveniji kljub sicer dobri zakonski podlagi, ki naj bi neenakopravnost omilil. To podlago daje Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Okrogle mize so se, poleg zainteresiranih gluhih študentov, predstavnikov vseh treh organizatorjev, udeležili tudi mag. Majda Širok, direktorica Direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, in Tanja Dular, sekretarka Direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.

Zakonodaja
Na okroglo mizo so bili vabljeni tudi predstavniki vseh treh slovenskih univerz, vendar so se je udeležili le predstavniki Univerze v Mariboru.
Okroglo mizo je odprla direktorica Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik ga. Jasna Bauman, ki je opozorila, da Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Ti so po zakonu tudi dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača, ter prevzeti plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik.
Gospa Baumanova ugotavlja, da se določbe zakona v praksi ne izvajajo dosledno, kljub stališču Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS, da se gluhim študentom priznava pravico do tolmača med izobraževalnim procesom.

Univerza v Ljubljani, ki je bila naprošena za mnenje v zadevi, določbo zakona po stališču Baumanove ozko gramatikalno razlaga, in sicer tako, da je obveznost Univerze gluhemu študentu zagotoviti pomoč le v nekaterih postopkih, kot so npr.: vpis v posamezni letnik, urejanje statusa ipd., ne pa tudi za predavanja.
Zavod se s tako razlago ni strinjal in je o teh kršitvah zakona obvestil tudi Varuhinjo človekovih pravic, ki se je v reševanje problematike aktivno vključila in je na to opozorila tudi Ministrstvo za visoko šolo, znanost in tehnologijo RS, to pa se po mnenju Zavoda še vedno ni ustrezno odzvalo.

Vlada Republike Slovenije kot nadrejen organ je sicer z uredbo zagotovila kar nekaj dodatnih sredstev za financiranje visokošolskih zavodov, vendar sem ni vključila stroškov tolmačenja v slovenski znakovni jezik.
V praksi prihaja, kakor so ugotovili na okrogli mizi, predvsem do prelaganja odgovornosti med ministrstvom, univerzami in fakultetami.

Gluhemu študentu kot študentu s posebnimi potrebami namreč na mesec pripada 100 ur posebnih vavčerjev. Enourni vavčer uporabi zato, da si za eno uro zagotovi tolmača – teh 100 ur bi moralo biti namenjenih financiranju njegovega obštudijskega procesa (v smislu podpore študijskemu, npr. dostopu do knjižnic in študijskega gradiva), vendar so jih gluhi študentje primorani uporabiti za ‘plačevanje’ tolmača, ko se udeležujejo (rednih) predavanj – ta strošek pa naj bi mu sicer krila fakulteta, pa mu ga v praksi ne.
Predstavniki gluhih študentov so povedali, da je s tolmači problem, ker jih je zelo malo in si ga je težko zagotoviti. V primeru, da ga nimajo, zanje obisk predavanj ne prinaša nobene koristi, saj jim tudi nekoliko večja sposobnost ‘branja z ustnic’ ne omogoči, da bi razumeli več kot pol tistega, kar predavatelj pove. Izpostavili so tudi potrebo po zapisnikarju.

Kot kaže, sistemske rešitve še vedno ni. Ni pa je, kot je pokazala razprava, ker zanjo ni ustrezne volje. Rešitev bi morala celostno urejati način financiranja dodatnih stroškov študija gluhih študentov, ki bi jih vsaj deloma postavila v enakopraven položaj z ostalimi študenti. Korak dlje bi bil, da bi gluhi študentje že pred vpisom na fakulteto lahko vedeli, kje približno bodo sploh imeli možnost zaposlitve, saj so te že po naravi stvari precej ožje. Tako bi bile vse vpletene strani na boljšem. Na to pa bo treba očitno še malo počakati.

Blaž Božnar

Zimsko spanje da ali ne?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Zima in preostali hladnejši del leta je za večino čas, ko se njihov življenjski ritem precej upočasni. Dnevi postajajo vse krajši, večji del dneva je tema, primanjkuje nam energije (izjema so seveda tu študentski žuri, ki pa so povsem samostojna tematika,

Posledično zato tudi študentje drastično zmanjšajo svoje, po večini že tako ne ravno pretirano, športno udejstvovanje in ga omejijo na kakšen drgetajoči sprehod na relaciji stanovanje – fakulteta. Bolj drastični celo prisegajo, da je najbolj varno in udobno ležati za domačo pečjo in čakati boljše čase. Vseeno pa to ni najbolj pametna rešitev, saj zima dejstva, da je šport izjemno koristna podpora študijskemu procesu, da ne govorim o splošnem zdravstvenem stanju, prav nič ne spremeni. Športno udejstvovanje je pozimi ravno tako ‘nujno’ kot v preostalem delu leta.

Športanje je nujno
Če le začnemo razmišljati o tem, kako bi se lahko ‘športali’ tudi pozimi, nam verjetno najprej na pamet padejo tipični zimski športi, torej športi, ki praviloma v toplejšem delu leta sploh ne pridejo v poštev. To so smučanje, deskanje na snegu (‘bordanje’), tek na smučeh, drsanje in tako naprej. To so čudoviti športi, ki nam omogočajo neverjetno lepa doživetja v naravi (če si tega še posebej želimo pri smučanju ali deskanju na snegu, izberimo turno, torej združeno s pohodništvom). Tek na smučeh je lahko zimska alternativa za tek, njegova prednost v primerjavi s tekom pa je še v tem, da pri njem aktivno uporabljamo in razvijamo mišice rok. Nekaj otroškega veselja pa si lahko pričaramo s sankanjem – tu lahko izbiramo med ‘prostimi’ variantami ali pa se odpravimo na urejena sankališča. Nekaj skrbi za varnost pa niti pri takih spominih na otroštvo ni odveč, zato je treba imeti vsaj približno predstavo o terenu, kamor se odpravljamo sankat (to velja seveda tudi za prosto smučanje in deskanje).

Misel nas pelje dalje do značilno oziroma vsaj pretežno ‘notranjih’ oziroma dvoranskih športov, kot so plavanje, športi z žogo (npr. košarka, odbojka, tudi dvoranski nogomet), hokej v dvorani (‘floorball’), skvoš, badminton, tenis v dvorani, namizni tenis in še in še. Veliko tovrstne rekreacije se odvija celo leto, nekatere po zelo študentskih cenah.

Žoga?
Pri športih z žogo je poleg rekreacije ‘zakon’ tudi občutek pripadnosti skupini, borba za skupen cilj. Hokej v dvorani na drugi strani postaja vedno bolj popularna in aktraktivna oblika rekreacije. Skvoš in badminton se iz zelo pasivne in pretežno ‘na mestu stoječe’ igre spremenita v zelo naporno aktivnost, ko se ju dodobra naučimo (tako tudi tenis in namizni tenis).
Predvsem predstavnice nežnejšega spola pa so vzele za svoje športno miganje v smislu aerobike, body pumpa, pilatesa in podobnih aktivnosti. Zelo koristno pri tovrstni, lahko zelo naporni vadbi, je predvsem, da vadba v skupini zelo poveča motivacijo, katere pomanjkanje je po navadi glavni izmed dejavnikov, ki odvračajo od športnega udejstvovanja.

Savna je zakon
Veliko koristnih efektov prinaša tudi obisk savne. Savnanje blagodejno vpliva na krvni obtok, odstranjuje strupe iz telesa, v času izvajanja pospešuje srčni utrip in prebavo. Redni obiski savne povečujejo odpornost na t. i. zimska obolenja, zlasti prehlade in pomagajo pri astmatskih in bronhialnih obolenjih. Blagodejni učinki obiska savne trajajo približno teden dni, zato je priporočljiv obisk v tedenskih intervalih.
Manj pogosto pa pomislimo na dejavnosti, ki so značilne za poletje, se jih pa da izvajati tudi pozimi, celo več – takrat prinašajo posebne čare. V mislih imam hojo v naravi, tek v naravi, pohodništvo. Primerna obleka in obutev naredi take aktivnosti zdravju prijazne.

Blaž Božnar

Te mika tujina?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Tretji teden Meseca mednarodnih izzivov (MMI) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) bo zaznamoval t. i. sejem informacij o študiju v tujini z naslovom Te mika tujina?. Potekal bo v četrtek, 3. decembra 2009, od 17.00 do 20.00 v C
Na dogodku Te mika tujina? bodo na enem mestu zbrani predstavniki vseh mednarodnih programov (CMEPIUS, MOVIT NA MLADINA, STA Ljubljana, Voluntariat, Mednarodne študentske organizacije ipd.), ki so na voljo slovenskim študentom. Njihovi predstavniki bodo odgovarjali na vprašanja v zvezi s študijem v tujini in jih oskrbeli z vsemi potrebnimi informacijami.

Odprto pismo predsedniku Sveta Vlade

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Študentska organizacija Slovenije je v petek, 27. novembra, poslala odprto pismo predsedniku Sveta Vlade za študentska vprašanja, Gregorju Golobiču.
V pismu so opozorili na odsotnost socialnega dialoga in nedelovanje 1. delovne skupine Sveta Vlade RS za študentska vprašanja.
Na zadnji seji Sveta Vlade RS za študentska vprašanja (Svet), ki je bila 28. oktobra 2009, je minister Golobič na zahtevo ŠOS pozval nosilce delovnih skupin Sveta, k sklicevanju in rednemu delovanju na posameznih vsebinskih področjih. ŠOS sedaj opozarja na način delovanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je nosilec 1. delovne skupine Sveta in pokriva področje socialnih pravic, in kaže na neresnost in nepripravljenost na obojestranski socialni dialog.

Na ŠOS so presenečeni, da je MDDSZ v petek, 27. novembra, sestanek 1. delovne skupine nenadoma in brez tehtnega razloga preklical. MDDSZ je kot razlog odloga sestanka navedel dejstvo, da naj bi bila naslednja načrtovana seja Sveta Vlade za študentska vprašanja šele 6. januarja 2010. Na ta način so iz MDDSZ sporočili, da ocenjujejo, da je tri tedenski rok, v katerem so všteti tudi božični in novoletni prazniki, dovolj za seznanitev, preučitev, usklajevanje in konsenz na tako obsežnem in problematičnem področju kot je študentsko delo. Za študente je to nesprejemljiva in nedopustna oblika pritiska z namenom zadostiti zgolj formalnim kriterijem sodelovanja, a brez iskrene pripravljenosti na socialni dialog.

Ob tem dejstvu ŠOS izraža ogorčenost nad načinom delovanja MDDSZ, na katerega študenti nikakor ne morejo pristati. Na ŠOS so mnenja, da je lahko uspešen le iskren socialni dialog, ki pa zahteva dejavno vključenost vseh akterjev ter iskreno pripravljenost iskanja rešitev na skupaj prepoznane probleme.

Ob koncu pisma je ŠOS predsednika Sveta Vlade za študentska vprašanja pozval, da na vladni ravni izpostavi problem nedelovanja delovnih skupin, ker je to slabo tako za državljane kot tudi za državo. Zaskrbljeni so nad podobnostjo nedelovanja, kot so ji bili priča v prejšnjem mandatu. Ta pri predstavnikih različnih skupin zbuja nezaupanje in dvom v iskreno zavezanost k socialnemu dialogu.

Slavnostna seja Univerze v Ljubljani

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Univerza v Ljubljani, ki praznuje 1. decembra 90. letnico ustanovitve, je 30. novembra pripravila slavnostno sejo Senata UL. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister Gregor Golobič.
Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je na slavnostni seji senata UL-ja opozoril, da mora za ustanavljanje univerz veljati zahtevnejši kriteriji kot za ustanavljanje fakultet.

Gregor Golobič je ob 90-letnici delovanja Univerze v Ljubljani na slavnostni seji senata dejal, da univerzo kot hram duha in utemeljiteljico trajnih vrednot še najbolj potrebujemo zdaj, ko so stari kompasi odpovedali in ko doživljamo splošno krizo zaupanja in vrednot. Obenem je prepričan, da univerze ne smejo delovati po logiki hitre hrane.

Senatorje je nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik, ki pa je opozoril na pomen, ki ga je imel začetek delovanja univerze pred 90 leti za narodov razvoj in samozavest slovenskega naroda. Ljubljanska univerza je po njegovih besedah “ves čas svojega obstoja zvesto in uspešno služila slovenskemu narodu”.

Mentor leta 2009

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije (DMRS) je 30. novembra pripravilo podelitev priznanja za Mentorja leta 2009.
Prav kvalitetno znanstveno mentorstvo na začetku kariere je tisto, ki iz sposobnih slovenskih mladih raziskovalcev ustvarja kasnejše odlične znanstvenike, raziskovalce in razvijalce, so prepričani v DMRS. Zato so se odločili, da med člani društva in širše poiščejo najpomembnejše kvalitete dobrih mentorjev in najboljše tudi nagradijo.

Tako so med slovenskimi mladimi raziskovalci zbirali nominacije za najboljšega mentorja, komisija pa je nato med 28 prispelimi vlogami izbrala “najboljšega”, to je dr. Janka Kosa, ki so mu podelili priznanje. Izročil mu ga je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.

Nagrado “Mentor leta 2009” je minister označil za simbolno gesto priznanja mentorjem za njihovo delo. »Ne samo dobitnikom nagrade, posredno tudi vsem ostalim sporočate in sporočamo, da je njihovo prispevek h kreiranju novega znanja odločilen in cenjen. Samo sinergija med mentorji in študenti lahko pripelje do želenih rezultatov – novega znanja in izkoriščanja le-tega v dobrobit in napredek družbe v najširšem pomenu besede,« je sklenil slavnostni govor minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

BRUC 2009 pred vrati!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) se bo tudi letos podpisala pod največjo tradicionalno študentsko prireditev BRUC 2009, ki bo v sredo, 2. decembra 2009, od 20. ure naprej na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na glavnem odru bodo nastopili:

– Dalaj Eegol z bendom (ex Ali En)

– Kiril (live act)

– Leeloojamais

– Red Five Point Star

– Not’n’vun

– Hotty MkkNotty

In še program malega odra:

– Kevin Saunderson

– Hannah Holland

– Tion (live act)

– The Good Guys

– Danza Macabra

V boju proti Aidsu!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u bodo študenti na vseh fakultetah Univerze v Mariboru prejeli kondome, rdeče pentlje in informativne letake. Študentje se bodo lahko tudi brezplačno testirali v UKC Maribor.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru tudi letos prireja projekt ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u, ki bo potekal v torek, 1. decembra med 8. in 14. uro na fakultetah Univerze v Mariboru. Na ta način želi ŠOUM študente in vse mlade osvestiti o pomenu uporabe kondomov ter o nevarnostih širjenja bolezni HIV, predvsem pa želi vplivati na preprečitev širjenja te nevarne bolezni. Ob ponedeljkih med 10. in 12. uro pa poteka na infekcijskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tudi brezplačno testiranje.

Predstavniki ŠOUM bodo tako na Svetovni dan boja proti Aidsu na vseh fakultetah Univerze v Mariboru (tudi v dislociranih enotah v Celju, Kranju in Ljubljani) študentom in vsem mladim delili rdeče pentlje, kondome in informativne letake o značilnostih in posledicah te nevarne bolezni. Prav tako bodo študentom nudili informacije o tem kje se lahko testirajo, ob tem pa jih bodo tudi opozarjali na uporabo kondomov, saj lahko le tako vplivajo na zmanjšanje širjenja virusa HIV in zaščito pred njim.

SLAVNOSTNI PLES PRAVNE FAKULTETE

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Kot verjetno že veste, Univerza v Ljubljani letos praznuje 90-letnico svoje ustanovitve. Pravna fakulteta je bila skupaj s 4 drugimi fakultetami ena izmed njenih ustanovnih članic in je bila torej prav tako ustanovljena daljnega leta 1919.

Ker je 90 let že kar častitljiva starost, se na Pravni fakulteti vrsti kar nekaj prireditev, ki naj bi na to opozorile.
Svoj delež pri tem so prispevali tudi študentje Pravne fakultete (točneje študentska organizacija in študentski svet), ki so se med drugim izkazali z organizacijo slavnostnega plesa, ki je potekal 19. 11.

v Festivalni dvorani. Prireditev pa ni bila namenjena zgolj plesu, ampak so študentje pripravili tudi zanimiv kulturno-zabavni program, ki je obsegal Impro ligo, nastop stand up komika Vida Valiča, glasbene zasedbe Pushluschtae, inštrumentalnega tria Apassionato in pa seveda – nomen est omen – slavnostni valček.
Slavnosti prireditve je bil posvečen tudi dresscode, ki je udeležencem zapovedoval obleči večerno toaleto. Sam sem se sicer znašel v manjši dilemi, ali je s terminom ‘večerna toaleta’ mišljena spalna srajca ali elegantna obleka, vendar sem se naposled le odločil za slednjo varianto in ko sem na samo prireditev prispel, sem opazil, da se nisem uštel.

Že vnaprej sem vedel, da bo prireditev odlično uspela, saj sem se, poleg tega, da sem povsem zaupal organizatorjem prireditve, zavedal dejstva, da s(m)o pravniki (seveda pa tekom študija vedno bolj tudi študentje prava) nekakšne zanimive dvoživke. Čez dan in v poklicnem življenju povečini uglajeni, elegantni, v očeh nekaterih tudi vzvišeni posamezniki, ki se ukvarjajo z zapletenimi pravnimi problemi in njihovemu reševanju, ponoči oziroma natančneje ob posebnih družabnih priložnostih pa se prelevijo v izjemno družabna, često tudi precej glasna bitja, ki ob kapljici rujnega znajo razkriti marsikaterega izmed svojih sicer skritih talentov in lastnosti. V obeh svojskostih odstopajo od primerljivo izobraženih kolegov drugih profesij. Izjeme seveda potrjujejo pravilo.

Da je bila prireditev vredna udeležbe, so s svojo navzočnostjo potrdili tudi profesorji s fakultete, ki pa so pobegnili ravno takrat, ko je večer za večino ostalih postajal vedno bolj zanimiv, usta mladih bodočih pravnikov pa bolj zgovorna.

Skratka, udeleženci smo bili s programom in potekom prireditve nasploh izjemno zadovoljni in že z veseljem pričakujemo 100-letnico fakultete in univerze.

Blaž Božnar

Masaža

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Handsome man at spa resort receives hot stone massage. Hot stone massage therapy using smooth, flat, heated stones
Foto: peakSTOCK iz iStock

Ali poznate tiste dni, ki jih nihče ne mara? Dni, ko ti gre vse narobe in ne veš, kaj bi sam s sabo? Dni, ko imaš dela čez glavo in težav ravno tako? Obstajajo pa tudi sproščujoči dnevi ki pridejo takoj po teh groznih dnevih. Občutek v slednjih je čudovit
Šef mi je naložil veliko dela in nemogoče roke za oddajo. Delala sem ponoči in podnevi. Vse telo me je bolelo in komaj sem čakala, da naredim delo in se uležem v posteljo. Zjutraj pa se je dan spet začel s trdim delom. Bila sem že čisto brez volje in brez kakršne koli moči in motivacije. In končno sem opravila delo ter ga oddala pravočasno. Rešila sem se velikega bremena in odločila sem se, da si vzamem dan samo zame, samo za razvajanje. Saj sem si ga res zaslužila. In sedaj, ko me že dobro poznate, veste, da dan ni bil tako nedolžen.
Zbudila sem se v prečudovito, sončno jutro. Prva stvar, ki mi je prišla na misel je bila to, da mi danes ni treba hiteti in opraviti nešteto opravil. Ni mi bilo treba opraviti nobenega dela in po glavi mi ni rojila niti ena skrb. Počasi sem vstala, spila kavo, odšla v kopalnico in začela s svojim dnevom razvajanja. Temeljito sem si umila obraz in si privoščila piling. Slekla sem svileno spalno srajco in stopila v kad, polno tople vode, odišavljene z eteričnim oljem. Že sam vonj po živo rdečih vrtnicah je v meni vzbujal tisti občutek blaženosti. Vzbudila se je tudi velika potreba po nežnih in erotičnih dotikih. In nisem se mogla več zadrževati. S svojimi rokami sem se počasi začela dotikati svoje muce. Počasi in strastno sem jo božala in si predstavljala perverzne prizore. Kmalu sem si želela več in nisem se mogla upreti temu, da se še malo poigram s prstki. Igra je postajala vse bolj strastna, vse bolj hitra, groba in glasna. Vključila sem še svoje erotične igračke in si pričarala božansko vzdušje. Z dolgim in trdim dildotom sem dražila ščegetavčka in postajala sem vse bolj in bolj vzburjena. Želela sem si še več, želela sem si igro s pravim moškim. Tik pred vrhuncem igre sem prenehala z draženjem in igranjem. Svojo muco sem pustila, željno zabave in vročih igric. Odločila sem se, da si dan še bolj popestrim. Dobila sem nesramno privlačno zamisel. Spraševala sem se, kje bi lahko dobila kakšno dobro masažo. Da ne bo pomote, mislim erotično masažo. Prepričana sem bila, da je v navadnih masažnih salonih ne nudijo. Sama pa sem si jo tako zelo želela, da nisem mogla čakati. Vstopila sem v salon, kjer sem sicer redna stranka, a take zahteve še nisem imela. Vem, da sproščujoča masaža poteka v zelo prijetni in temni sobici. Zato sem takoj naredila načrt, kako bi se v tej sobici izvedla masaža na malo drugačen način. K sebi sem poklicala najbolj postavnega maserja in mu povedala, da želim zelo, zelo sproščujočo masažo. Besede so govorile nekaj, moje kretnje pa nekaj čisto drugega. Zelo navihano se mi je nasmehnil, za kakšno sekundo utihnil, potem pa rekel, da mi z veseljem ustreže. Očitno je iz mojega poželjivega pogleda sklepal, kakšno masažo si želim. Odpeljal me je v odmaknjeno sobico. Takoj, ko je zaklenil vrata sobe, je planil name. Bil je tako vzburjen, da sem njegovega korenjaka začutila takoj, ki je svoje vroče telo grobo podrgnil ob mojega. Stisnil me je k steni in me začel slačiti. Igra je postajala zanimiva in groba. Grizel me je po vratu in me močno vlekel za lase. Strastno me je poljubljal in se z jezičkom igral z mojimi bradavičkami. Oba sva bila v trenutku tako zelo vzburjena, da sva si želela le eno. Dvignil me je k sebi v naročje in me položil na masažno mizo. S telesom se je drgnil ob mojo muco in jo dražil s prstki. Igro sem prevzela v svoje roke. Vstala sem z mize ter ga porinila ob steno. Začela sem se počasi igrati z njegovim korenjakom. Počasi sem ga polizala in se igrala z glavico. Prijel me je za glavo in mi ga potisnil v usta. Sesala sem ga z vso močjo in zelo hitro. Potem sem počepnila na tla in razširila noge. Začutila sem vznemirljiv občutek v trebuhu. Čutila sem, kako počasi prodira vame. Začela sem vzdihovati. Po dolgem nabijanju iz zadnje strani sva spremenila položaj. Še enkrat me je položil na masažno mizo in ga vtaknil v mojo muco. Najprej jo je le dražil s počasnimi gibi. Kasneje je prešel na bistvo. Nabijal me je čedalje močneje in kar na enkrat mi je prišlo. Nabijal je še hitreje in še enkrat sem doživela orgazem. Bil je še boljši in še močnejši od prejšnjega. Tako sem nekajkrat zaporedoma vstopila v nebesa. Prosila sem ga za še in še. Točno to mi je tudi nudil. Bila sem čisto zadovoljena in blažena. Začel je hitro dihati in govoriti pokvarjene besede. Z rokami me je grobo grabil in takoj sem vedela, da prihaja vrhunec. Kar na enkrat sem po hrbtu občutila, kako mu je prišlo. Nekaj časa sva kar obležala na hladnih tleh. Potem me je obrisal po hrbtu, da sem se lahko oblekla in odšla. Preden pa sem stopila skozi vrata mi je dal svojo vizitko. Le zakaj? Mogoče pa nudi masaže tudi na domu. Ko izvem, boste prvi, ki boste to izvedeli.

Emanuela

 

1...1.9471.9481.949...2.060Stran 1.948 od 2.060
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance