Za pisanje teh vrstic me je ‘navdihnil' vzorec, ki ga včasih opazim pri sebi in v končni fazi ni najbolj prijeten, zato sem malo razmislil o njem. Zdi pa se mi, da je prisoten tudi pri drugih in je potencialno močan vir ne-zadovoljstev, zato sem se odloči
Seveda si ne delam utvare, da bom problem v teh nekaj vrsticah in s svojim vedenjem ta problem popolnoma razrešil, nasprotno – moj namen je le, da vas morda spodbudim k razmišljanju v tej smeri – torej, kaj vas pri vašem delovanju v življenju motivira – vaš lastni užitek ali priznanje, pohvala drugih? Kaj nam je torej pomembnejše, ko se lotimo neke stvari – to da bomo zadovoljni mi ali to, da nas bodo videli drugi, da jih bomo navdušili in da nam bodo izrekli priznanje, nas pohvalili?

‘Seveda, vse delamo zase' bi verjetno odgovorili.
A res? Kupimo najboljši GSM, kar se ga da dobiti, nosimo le oblačila znanih (in dragih) blagovnih znamk, se do skrajnosti izklesamo v fitnesu, želimo si najvišjih ocen na faksu, želimo imeti najboljšo službo … Vse le za osebno zadovoljstvo in zadoščenje?

Psihologa dr. Laura L. Smith in dr. Charles H. Elliot v svoji knjigi v zvezi s tem predlagata, da izvedemo test – predstavljajmo si, da nihče ne bi nikoli vedel za nobeno od pomembnih stvari, ki jih v življenju počnemo, niti pozitivno niti negativno in nas ne bi niti hvalil niti obsojal. Če bi v takih okoliščinah živeli drugače kot živimo sicer, pomeni, da ‘plešemo, kot nam žvižgajo drugi' in se moramo naučiti živeti zase.

Brez dvoma je izvor take življenjske naravnanosti v otroštvu, ko smo bili veseli, če smo bili deležni pohvale, bili pridni in sploh super, na drugi strani žalostni, če te pohvale ni bilo. Vendar pa nas tak vzorec spremlja še veliko dlje. Težava s priznanjem drugih je v tem, da je to le trenutno – osebe, ki nam dajo priznanje prav gotovo ne razmišljajo vedno o nas, živijo pač svoja življenja – le sami pa smo vedno ‘s seboj' in zato veliko več šteje naše zadovoljstvo, ne-pogojeno s priznanjem drugih.

Morda pa niti ni treba imeti tako slabe vesti, saj je ‘bolezen' kar usidrana pri Slovencih kot naciji. Že kar pregovorno je rečeno, da nam je pomembno le, da je npr. naš avto boljši kot sosedov – zadovoljstvo pa seveda traja le toliko časa, dokler ne odkrijemo druge stvari, kjer nas boleče primerjanje s sosedom spravi v novo tekmovalnost. Vprašanje je, kakšno zadovoljstvo nam to povzroča.

Živeti ambicije svojih staršev je podobna ‘bolezen' – nekateri starši, ki v svojem življenju niso uspeli izživeti svojih ambicij, lahko z njimi obremenijo svoje otroke. Ti otroci so ‘obsojeni' na to, da bodo najboljši športniki, glasbeniki, igralci … in ti otroci lahko pozabijo na svoje želje in jih v celoti podredijo željam in pričakovanjem staršev. Primeri otroških lepotnih otroških tekmovanj iz Amerike so tu lahko vzorčen primer, kljub temu pa tudi nam takšna ‘praksa' očitno ni docela tuja – zadnji očiten primer smo lahko zasledili pri šovu Slovenija ima talent, ko se je kar nekam preveč vneta mati enega izmed neuspešnih tekmovalcev drla na žirijo, da ‘to ni fer', da so se v svoji oceni pač morali zmotiti.

Da sklenem … ne maram kritizirajočih prispevkov, kjer je na dolgo in široko razpredeno o nekem problemu, do meja brezizhodnosti prikazana ‘črnino' situacije, ni pa nakazana vsaj smer razmišljanja, če že ne rešitev predstavljenega problema, zato se bom potrudil biti boljši.

Rešitev je verjetno iskati v smeri, da – najprej ta vzorec pri sebi opazimo in si ga priznamo, smo nanj pozorni in potem bomo v konkretnih situacijah morda lahko ugotovili, da se nečesa ne lotevamo zato, ker nam nudi užitek in zadovoljstvo, ampak dejansko iz nekakšne bolečine, da bi dobili priznanje od drugih. Ob tem si kar hedonistično priznajmo, da je našemu užitku vseeno vredno dati prednost.

Če danes naletite na ponaredek, to ni nobena redkost. Vse več je ponarejanja, naj si bo to parfum, ura, oblačila svetovno znanih znamk, torbice ali sončna očala, cigarete, in vse skupaj je zelo dobičkonosno.

V Sloveniji po podatkih Generalnega carinskega urada Carinske uprave RS letno zasežejo več kot sto tisoč kosov različno ponarejenega blaga, od tega je največ športne obutve.

Kako ponaredke prepoznati? Bodite pozorni na naslednje »muhe« prodajalcev ponarejevalcev:
– cena izdelka je nizka,
– izdelka ne smete odpreti, dokler ga ne plačate,
– oblačila ne smete pomeriti,
– ob otipu je izdelek drugačen, lažji, kot bi pričakovali,
– varnostnih oznak ni videti,
– prodajalec ne odgovori na vprašanja o izdelku ali je nepotrpežljiv.

Ponarejanje ne pozna krize
Kamor koli se obrnemo, slišimo besedo recesija, ni denarja, kriza. A kriza ni zajela ponarejevanje izdelkov. Ne boste verjeli, vedno hitreje se širi in s pomočjo interneta ji to uspeva na ilegalni način z bliskovito hitrostjo. Zakaj? Uporaba interneta nam je namreč omogočila, da nam po želeni izdelek ni treba iti v trgovino, kaj šele v tujino. Preprosto ga lahko naročimo preko interneta.

Največ ponaredkov je med modnimi izdelki
Med ponaredki najdemo največ modnih izdelkov, vendar se moramo zavedati, da danes najdemo ponaredke tudi drugje, na vseh področjih, pred njimi nismo več varni in če nismo pazljivi, jih kaj hitro lahko nevede kupimo. Ponareja se vse: od kozmetičnih izdelkov, rezervnih avtomobilskih delov in igrač do izdelkov visoke tehnologije in živilske industrije ter celo zdravil.

Če kupim ponaredek nevede, ali s tem naredim kaznivo dejanje? Sam nakup ponaredka lahko pri vas pusti posledice. Ponarejevalska dejavnost temelji na izkoriščanju ljudi, in tistih, ki jih preprodajajo. In vsi imajo skupno točko. Ta pa je kršenje zakonov. Vsi ponarejevalci imajo skupno točko – kršijo zakone. Zasebni preiskovalci, ki jih najemajo priznane blagovne znamke, da bi jim uspelo razbiti ponarejevalske mreže, včasih tvegajo življenja, ko poskušajo stopiti na prste ljudem, ki kaj hitro sežejo po orožju.

Ponaredki – škodljivo zdravju
Že res, da če kupite ponarejeno torbico, ne boste s tem škodovali vašemu zdravju, a vse več ponarejanja je tudi med zdravili in med prehrano in tu si lahko škodujete. Nekateri ponaredki lahko našemu zdravju škodujejo. Eden od primerov so očala – sončna očala, ki naj bi vas zaščitila proti UV-sevanju. Druga velika nevarnost so kozmetični izdelki, s katerimi škodujemo naši koži.

Ne kupujte poceni izdelke
Že res, da smo v obdobju recesije in ko so naše denarnice prazne, a vseeno vas opozarjamo, da ne kupujte poceni oziroma prepoceni izdelkov. Le na tak način se boste zavarovali pred ponarejenimi izdelki. Predvsem pa bodite previdni pri spletnih nakupih, preverite državo, od koder prihaja izdelek, kupujte pri preverjenih prodajalcih. Še enkrat pa vam polagamo na srce, nižja kot je cena izdelka kot v običajnih trgovinah je prav gotovo pokazatelj, da z blagom ni vse v redu. In nenazadnje, če bo Carinska uprava RS ugotovila, da gre za ponaredek, boste ostali brez izdelka in tudi brez denarja.

Mojca Buh

Ob omembi razvpitega družinskega zakonika se verjetno spomnimo na njegov medijsko najbolj odmeven del – priznanje enakih pravic istospolno usmerjenim parom.

Dejstvo je, da številni otroci in številne družine živijo v neurejenih razmerah prav zato, ker zakon ne priznava njihovih pravic, ki so sicer priznane »običajnim« družinam. Vito Rožej iz stranke Zares je opozoril, da v takih družinah živi le še dobra polovica slovenskih otrok.

Glavni razlogi za sprejem družinskega zakonika so zastarelost sedaj veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in s tem povezana prilagoditev realnim razmeram. Glavne novosti so izenačitev zakonske zveze z zunajzakonsko skupnostjo, priznanje vseh pravic istospolnim parom in postavitev otroka v središče družine.

Zanimiva novost je tudi večja svoboda pri sklepanju zakonske zveze, saj se bo ta s sprejetjem novega zakona lahko vršila zunaj uradnih prostorov in brez prisotnosti prič.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pravi, da bo novi zakon upošteval koristi in interese vseh otrok, ne glede na to, v kakšni obliki družine živijo. Pojmovanje starševstva se bo tako razširilo z biološkega na socialno. Družina se po novem pojmuje kot skupnost enega ali več otrok in ene ali več odraslih oseb. Če ni otroka, niti družine ni. Skupnost, v kateri živita dva odrasla partnerja, ni družina. Družina nastane s prisotnostjo otroka.

Poleg tega zakonik otrokom zagotavlja zaščito. Med drugim naj bi od sedaj naprej o posvojitvah in drugih pravnih postopkih, v katere so vključeni otroci, odločala sodišča in ne centri za socialno delo. Cilj je umik otroka neposredno iz postopka, po drugi strani pa večje upoštevanje njegove lastne volje. Centri za socialno delo bodo še vedno pristojni za strokovno svetovanje, hkrati pa je predvidena ustanovitev instituta Zagovornik otroka, ki bo na otroku prijazen in ne travmatičen način poskrbel za upoštevanje njegove volje v raznih postopkih. Prepovedano bo telesno kaznovanje otrok in kakršno koli drugo poniževalno ravnanje z njimi.

Darko Kranjc, predsednik Stranke mladih Slovenije, je na vprašanje, ali je končno prišel pravi čas za življenjsko skupnost kot skupnost dveh oseb, istega ali različnega spola, odgovoril takole : “Temu ne bi rekel, da je prišel pravi čas. Prišel je čas, ko se, vsaj zakonsko gledano, rešuje diskriminacija na tem področju. V praksi pa bo še trajalo kar nekaj časa, da se stopnja predsodkov in homofobije zmanjša. Žal se je vsa debata o družinskem zakoniku zreducirala na pravico do posvojitev s strani istospolnih partnerjev in ogrožanju obstoja družine kot osnovne celice za reprodukcijo. Nikakor ne verjamem, da lahko Družinski zakonik prinese takšne enormne posledice, kot mu jih očitajo nasprotniki.”

Nasprotnike novega zakona moti predvsem tisti del, v katerem so lezbičnim in gejevskim parom priznane vse pravice, ki so do sedaj veljale le za heteroseksualne pare. Nekateri gredo celo tako daleč in taki izenačitvi pravijo razvrednotenje družine v tradicionalnem smislu, kot smo jo poznali do sedaj: oče, mati in njuni potomci. A če upoštevamo realno stanje, je jasno, da v Sloveniji veliko otrok živi v enostarševskih družinah, narašča pa tudi število takih, ki živijo z dvema mamama ali očetoma. Poglavitni cilj zakona pa naj bi bil ravno zaščita takih otrok s priznanjem njihovih pravic. Družina je danes marsikaj in verjetno je prav, da se zagotovi enake možnosti vsem, ki si želijo ustvariti družino, hkrati pa poskrbeti, da bodo vsi otroci zakonsko zaščiteni pred vsakršno obliko nasilja.

Kaja Pinter

Mnenja študentov

Teja, Filozofska fakulteta
Z novim družinskim zakonikom nisem podrobno seznanjena, vendar menim, da bi otrok moral v času svojega odraščanja imeti ob sebi tako mater kot očeta.

Tugomir, Pravna fakulteta
Mediji in celotna kritična javnost so novi družinski zakonik zreducirali zgolj na vprašanje istospolnih zakonskih zvez, istospolnih družin in posvojitve otrok s strani le-teh. Res je to vprašanje, ki izstopa, saj je družina jedro družbe, ne smemo pa spregledati, da je novi družinski zakonik prinesel še veliko drugega in novega na številnih področjih.

Urška, Filozofska fakulteta
Vsakič, ko je govora o neprimernosti istospolnih družin, se spomnim na vse še bolj neprimerne družine in starše, ki trpinčijo svoje otroke. Če ne dovolimo tovrstnih družin, ker bodo otroci zasmehovani, kaj naj potem prepovemo imeti otroke pripadnikom vseh manjšin, pa tudi tistim, ki imajo gensko predispozicijo za debelost?

Ines, Filozofska fakulteta
Strinjam se z istospolnimi partnerstvi, da se lahko poročijo in imajo enake pravice. Zaradi tega, ker gejevstvo, lezbištvo ni nekaj, kar bi bilo od včeraj, ampak je od vedno prisotno. Če se igramo kvazi demokracijo, je treba to brezpogojno sprejeti.

S podelitvijo nagrad najboljšim se je v Portorožu zaključil 19. Slovenski oglaševalski festival. Agencija leta je agencija Publicis.

V Portorožu se je s slavnostno podelitvijo nagrad zaključil 19. Slovenski oglaševalski festival, ki ga je v treh dneh obiskalo čez 800 udeležencev. Velike nagrade za najboljša dela v posamezni skupini so prejela naslednja dela: v skupini Film televizijski spot »Orto Muziq, Orto Štala!« agencije Luna TBWA (oglaševalec: Simobil), v skupini Tiskani oglasi oglas »Fool Moon« agencije Grey Ljubljana (oglaševalec: Arcadia Lightwear), v skupini Plakati plakat »Trnfest« agencije ZEK (oglaševalec: KUD France Prešeren), v skupini Neposredno trženje embalaža »Poli pate« agencije Futura DDB (oglaševalec: Perutnina Ptuj), v skupini Korporativna oglasna sredstva delo »Zdravstveno stanje podjetja« agencije Endemit (oglaševalec: Vzajemna), v skupini Internetno in mobilno oglaševanje spletno mesto »Trkajmo s Trkajem« agencije Pristop (oglaševalec: Jeruzalem Ormož VVS), v skupini Radijski oglasi oglas »Je šla Poli čez cesto« agencije Futura DDB (oglaševalec: Perutnina Ptuj), v skupini Inovativne oblike komuniciranja »Inovativni mestni stil« agencije Saatchi & Saatchi (oglaševalec: Toyota Adria), v skupini Celostne oglaševalske akcije akcija »Zaposlili smo slona« agencije Futura DDB (oglaševalec: Perutnina Ptuj) in v kategoriji Dogodki dogodek »Planica, svetovna rekorderka« agencije Pristop (oglaševalec: Ljubljanske mlekarne).

Priznanje Dobre vile, ki predstavlja priznanje žirije SOF za najbolj duhovit oglas, je prejel Lek za televizijski spot »Zgaga v želodcu« (agencija: Publicis).

Naziv agencije leta je osvojila agencija Publicis.

Osrednja tema letošnjega festivala so bila nova dejstva ter spoznanja in izkušnje, ki jih je v tržno-komunikacijsko stroko prinesla nova gospodarska situacija. Na velikem odru so kot predavatelji nastopili priznani tuji in domači strokovnjaki s področja trženja, upravljanja blagovnih znamk, oglaševanja in komuniciranja – med drugim Deborah Grech iz Vodafona, Christos Tsangos iz Microsofta, prof. dr. Christian Blümelhuber iz Université libre de Bruxelles, Uroš Goričan s Planeta 9, Aleksandra Kregar Brus iz Droge Kolinske, Mitja Zupančič iz Beiersdorfa za področje Afrike in številni drugi.

Celoten seznam nagrajencev je dostopen na www.sof.si.