Doktorica pedagoških znanosti, znanstvena svetnica, dobitnica najvišjega francoskega državnega odlikovanja Vitezinja Legije časti, prejemnica odlikovanja Zvezde italijanske solidarnosti zaradi zaslug za širjenje italijanske kulture ter za krepitev odnosov z Italijo, nekdanja ministrica za šolstvo, znanost in šport, in prva rektorica Univerze na Primorskem. Novembra se s tega položaja poslavlja, a za seboj pušča neizbrisen pečat. S svojim znanjem, neusahljivo energijo in občudovanja vredno vztrajnostjo je tretji slovenski univerzi pomagala od prvih korakov do zanesljive umestitve v slovenski akademski prostor. Prof. dr. Lucija Čok…

Letošnje poletje so bili mediji polni poročil o finančnih zagatah Univerze na Primorskem. Za kaj je pravzaprav šlo, kako ste zaplet razrešili in ali se z novo osebo na ministrskem stolčku nadejate boljšega sodelovanja kot z dr. Juretom Zupanom?
Reševanje investicije Armerija Foresterija je v postopku. Pričakujemo soglasje Ministrstva za finance h kreditu s poroštvom države in soglasje Ministrstva za visoko šolstvo h kreditu s poroštvom gospodarstva. Postopki trajajo že leto dni. Od nove ministrice pričakujemo, da bo pripomogla k zaključku teh postopkov.  

Kaj bi izpostavili kot največjo vrlino Univerze na Primorskem? Ste od njene ustanovitve do danes uspeli doseči vse na začetku zastavljene cilje ali je šel razvoj kdaj tudi svojo pot? Kaj se je izkazalo za največjo oviro pri rasti univerze, kje so njene šibke točke?
Dokument samoevalvacije dejavnosti univerze, ki ga je pred nedavnim sprejel senat, dokazuje, da so skoraj vsi cilji v Razvojnem načrtu UP 2004 – 2008 že v letu 2007 doseženi. Ovire, ki smo jih morali presegati, so povzročile, da smo iz obdobja iluzij padli v obdobje resničnosti. Nacionalna in lokalna politika sicer lahko govorita o pomenu znanja, razvoja izobraževanja in znanosti, a v resnici teh področij ne podpirata. Šibka točka univerze je poleg finančnih primanjkljajev še vedno pomanjkanje akademske kulture. Ta nastaja z leti obstoja in akademskih izkušenj.

V enem izmed intervjujev ste dejali, da odhajate tudi zato, ker bo po dvajsetih letih snovanja in uresničevanja projekta Primorske univerze za vas osebno in tudi za najmlajšo slovensko javno univerzo dobrodošla sprememba. Ko potegnete črto pod svoja rektorska leta, na katere svoje dosežke ste najbolj ponosni? Katera izkušnja, dogodek, izziv je na vas naredil najgloblji vtis?
V svojih prizadevanjih sem se trudila, da bi članice oblikovale raziskovalno, integrirano, v mednarodno primerljivost in odprtost zazrto univerzo, kjer bi študentje bili partnerji, učitelji pa njihovi sodelavci v izobraževanju in raziskovanju. Nekaj od tega smo dosegli, veliko pa je še potrebno storiti, da bo mlada univerza lahko utrdila svoj koncept in se uveljavila.

Svojemu nasledniku zapuščate postavljeno in vse bolj uveljavljeno univerzo, pa vendar – kateri so tisti trdi orehi, najzahtevnejši projekti, ki jih bo še treba streti? Katera so, poleg financiranja, trenutno najbolj pereča vprašanja Univerze na Primorskem?
UP ima več kot 4/5 programov pripravljenih po bolonjski prenovi. Ker se na osnovi zakonodaje ne vrednoti novih profilov diplomantov enakovredno in ker je finančna podpora tem programom pomanjkljiva in nedodelana, ima naša univerza več težav od ostalih univerz. Članice univerze se zato zatekajo k reševanju sedanjega stanja in vsaka zase lastnih težav. V tem stanju  je težko potegniti skupno sinergijo razvoja za daljše razvojno obdobje.

Kakšno pa je vaše mnenje o kandidatih za novega rektorja? Katere lastnosti mora pravzaprav imeti nekdo, ki želi uspešno opravljati to funkcijo?
Kandidata, prof. dr. Rado Bohinc in prof. dr. Jure Tasič, sta ugledna strokovnjaka in poznavalca visokošolskih dejavnosti in raziskovanja. Biti rektor mlade univerze ni lahko. Kandidatu, ki bo izvoljen, želim veliko vztrajnosti in determiniranosti na poti do ciljev, ki si jih je univerza zastavila v svojih dokumentih.

Odslej se boste posvečali pedagoškemu in raziskovalnemu delu na Univerzi na Primorskem. Česa se pri tem najbolj veselite in kaj boste (če sploh) pogrešali od iztekajočih se rektorskih dni?
Te dni sem se po več letih srečala z raziskovalci, ki obravnavajo evropske dimenzije sobivanja jezikov in kultur. Zdelo se mi je, kot, da sem se vrnila v znano domače okolje. Izzivi novih združb, ki se predvsem sprašujejo, kje je skrivnost sožitja, so bili za mene vselej največji motiv raziskovalnega dela. 

Kljub temu, da se poslavljate od vodenja univerze, imate gotovo vizijo njenega razvoja. Kaj bi si za Univerzo na Primorskem želeli v prihodnjih petih, desetih, petnajstih letih?
Univerza je bila in bo ostala največji dosežek okolja, v katerem deluje. Želela bi, da okolje začne to ceniti. Mladi univerzi želim, da bi ne postala prevelika, da bi našla notranje vzvode povezovanja in sodelovanja med članicami, utrjevala akademizem in bila še naprej usmerjena v raziskovanje in mednarodno sodelovanje. Predvsem pa naj goji mlade, neobremenjene in odgovorne strokovnjake in naj ohranja do svojih študentov partnerski odnos.

Martina Srblin

V letošnjem študijskem letu študira na Obali okrog sedem tisoč študentov. Študentskih ležišč je v primerjavi s to številko zanemarljivo malo. Preverili smo, ali se Obali resnično obetajo novi študentski domovi …

Letos je bilo prosilcev za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih ali v subvencioniranih stanovanjih kar 1500, je s podatkom postregla Višnja Rojc s Študentskih domov Univerze na Primorskem (UP ŠD). Vsem se ni dalo ugoditi, večina zasebnikov pa po besedah Helene Brec Loredan, vodje pisarne Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), v poletnih mesecih oddaja proste kapacitete turistom in tako morajo nekateri študentje iz stanovanja že konec maja, kar jim znatno oteži študij.

Dorijan Maršič, direktor UP ŠD, je tako povzel trenutno stanje: “Mlada Univerza na Primorskem se sooča z velikimi težavami z nastanitvijo študentov. Zaenkrat razpolagamo z  enim študentskim domom s 126 posteljami, vse ostale študente pa razporejamo po dijaških domovih v Izoli (50), Kopru (180) in Piranu (100) ter pri koncesionarjih (Hotel Port  – 24, Doris Božič s.p. – 17). Študentom na podlagi odobrenih subvencij pomagamo tudi z zasebniki. Letos jih imamo na razpolago 700, kar je za 300 več kot lani. To leto imamo na razpolago skupaj z novogoriškim visokošolskim središčem 1318 subvencioniranih postelj, kar je za 500 več kot v študijskem letu 2005/2006, vendar je to glede na prijavo še vedno bistveno premalo. Želimo si, da bi univerza svoje študente lahko nastanila v študentskih domovih z ustreznim standardom, za kar smo na UP ŠD in UP pripravili vse potrebne dokumente in zagotovili sredstva. Zaenkrat imamo v planu izgradnjo 300 ležišč v Kopru ter 400 ležišč v Izoli. Žal se nam pri gradnji ŠD v Kopru zatika zaradi prepočasi izpolnjenih obljub župana Popoviča (koprski župan, op.a.), ki bi moral že pred letom brezplačno dodeliti zemljišče, s katerim bi lahko takoj začeli graditi dva študentska domova. Enega s 170 posteljami, ki bi ga financiralo ministrstvo, drugega pa s 130 posteljami, ki bi ga financirala univerza, oziroma UP Študentski domovi. Upam, da se bo to izpolnilo v kratkem, sicer bomo razmišljali o gradnji na drugi lokaciji.”

Koprski kampus naj bi se imenoval Sonce, idejna rešitev je bila že predstavljena javnosti, dokončan pa naj bi bil že v nekaj letih. Po podrobnosti smo se obrnili tako na ministrstvo kot na koprsko občino. Nataša Gerkeš iz Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je razložila, da je bilo “med MVZT in MO Koper podpisano pismo o nameri 11.6.2006. Projektni svet za izgradnjo študentskih bivalnih zmogljivosti je 27.2.2007 sprejel sklep, da se prične z izgradnjo ŠD v Kopru s 170 novimi ležišči. Izdelan je DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta, op.a.) za izgradnjo 170 postelj. V predlogu proračuna so predvidena v letih 2008 in 2007 sredstva v višini 4.448.933 EUR iz različnih virov (proračun, dodatna koncesijska dajatev, kredit). MVZT idejo načelno podpira. V kakšni podobi bo kampus, je odvisno od arhitekturnega natečaja, terminski načrt gradnje pa je stvar mestne občine, ki mora pred tem še ustrezno spremeniti prostorske akte tako, da bi dovoljevali gradnjo na tem območju.”

Mojca Beljan z Mestne občine Koper je potrdila občinska prizadevanja za izvedbo tega projekta: “Res je, da smo v MOK za gradnjo študentskih domov namenili zemljišče za Barko in v zvezi s tem podpisali pismo o nameri z ministrom Zupanom. Ministrstvo ima za projekt zagotovljena proračunska sredstva, naslednji korak pa bo izvedba arhitekturnega natečaja, ki ga bomo skupaj z Arhitekturno zbornico izvedli še letos. Financer je ministrstvo, občina pa zagotovi komunalno opremljeno zemljišče – več kot 18 tisoč kvadratnih metrov. Postelj bo približno 900, objekti pa bodo zgrajeni v več fazah, skupaj z ministrstvom bomo izdelali programsko zasnovo, ki bo opredelila še druge spremljajoče dejavnosti na tem območju, kot so knjižnica, prostori za druženje študentov… in morda tudi katero od fakultet, ki so danes že v Kopru.”

Dr. Lucija Čok, rektorica UP, je presenetila z izjavo, da o projektu Sonce ne ve veliko več od tega, kar so o njem izvedeli ob njegovi predstavitvi s strani Mestne občine Koper: “Univerza si prizadeva, da bi ugotovila, ali je študentski dom s 170 posteljami umeščen na območje kampusa Sonce; če tega ne bomo mogli ugotoviti, bomo iskali drugo rešitev. Čas nas preganja, saj bi morali že naslednje leto začeti črpati proračunska sredstva, namenjena temu projektu.”

V igri pa je tudi kampus Livade v Izoli, za katerega so že izbrali zmagovalno arhitekturno rešitev. Darko Grad, podžupan Občine Izole, nam je o zadevi povedal, da je župan občine Izola, dr. Tomaž Klokočovnik, na sestanku s predstavniki UP v prvem tednu oktobra letos “sprejel odločitev, da se pripravi vse potrebno za pričetek postopka za spremembo ureditvenega načrta Livade, kamor sodi tudi področje za univerzitetni kampus. Na potezi je Univerza, ki mora v dogovoru s strokovnimi službami občine pripraviti izhodišča za nov ureditveni načrt.”

Videti je torej, da zapleteno vprašanje študentske nastanitve na Obali še nekaj časa ne bo povsem rešeno, zato se lahko še toliko večji pomen pripiše elektronski posredovalnici študentskih sob CIMER na http://www.soup.si/sociala/cimer/, ki jo že tretje leto upravlja ŠOUP …

Martina Srblin

Mesec izobraževanja, poimenovan Znanje? Ja, prosim., bo z dvaindvajsetimi zanimivimi in brezplačnimi dogodki, kot so okrogli mizi Vseživljenjsko učenje in neformalno izobraževanje ter Profesionalni šport v univerzitetnem sistemu, predavanja o pravicah in dolžnostih študentov, bolonjski prenovi, študentskih gibanjih in delavnice Retorika, Upravljanje časa, Tehnike učenja, obogatil študentski vsakdan v oktobru. Rdeča nit meseca izobraževanja je vse pomembnejše vseživljenjsko izobraževanje, ŠOU v Ljubljani pa z dogodki meseca izobraževanja sodeluje pri 12. tednu vseživljenjskega učenja Andragoškega centra Slovenije.

Primož Lukežič, Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: “Osnovno sporočilo meseca izobraževanja je vseživljenjsko izobraževanje, ki postaja pomemben del življenja vsakogar od nas. Za študente smo pripravili zanimiva predavanja, delavnice, tečaje ter aktualni okrogli mizi. Naj povem še, da so vsi dogodki v mesecu brezplačni. Ker pa je število mest na delavnicah in tečajih omejeno, se študentje nanje lahko prijavijo na elektronski naslov studijska@sou-lj.si.”
Ne zamudite:
Ponedeljek, 22. oktober 2007
14.00 Ni vse “google” – uporaba informacijskih virov, FDV, predavalnica 26, Kardeljeva ploščad 5
Kako poiščem ustrezno literaturo? Kako in od kod dostopam do e-revij? Uporaba e-knjižnice;
Delavnica je brezplačna.
16.00 Tečaj masaže, Hostel Celica, Metelkova 8
Vam partner toži, da ga bolijo mišice? Vašega dedka pa boli križ? Je cimra vsa napeta zaradi izpitov? Bi jim radi priskočili na pomoč? Na delavnico se prijaviš preko e-naslova studijska@sou-lj.si.
19.00 Edinstven potopisni šov o Mehiki – Poljub delfina, Hostel Celica, Metelkova 8
Vse o krokodilih, črnem jaguarju in najnevarnejši gozdni živali.
Vse te skrivnosti vam bo razkrila popotnica/novinarka/mag. Andreja Jernejčič
Presenečenje: pokušina tortilj in/ali njihovih slaščic.
Vstop prost!
Torek, 23. oktober 2007
18:30 Eksotični jeziki – Arabščina, ŠOLT, Cesta 27. aprila 31, Rožna dolina
Nikoli ne veste, kdaj vam lahko pridejo prav. Delavnica je brezplačna. Na delavnico se prijaviš preko e-naslova studijska@sou-lj.si.
Sreda, 24. oktober 2007
17:00 Nadaljevalni tečaj Linuxa, Kiberpipa, Kersnikova 6
Vabljeni vsi, ki Linux že poznate, pa tudi vsi, ki v Linuxu šele pridobivate prve kilometre.
Delavnica je brezplačna. Na delavnico se prijaviš preko e-naslova studijska@sou-lj.si.
Četrtek, 25. oktober 2007
17.00 Profesionalni šport v univerzitetnem sistemu, debata, Hostel Celica, Metelkova 8
Debate se bodo udeležili: Nataša Kejžar, nekdanja vrhunska plavalka, predstavnik ministrstva za šolstvo in šport ter mladi športniki – študenti.

V Sloveniji smo že nekako navajeni brati o uspehu slovenskega gospodarstva v zadnjem letu. Gospodarska rast je res dokaj visoka in se giba nekje med 5 in 6 odstotki, konec leta pa naj bi znašala 4,7 odstotkov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je, v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007, napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko celo zvišal za 1,1 odstotno točko in sicer na 5,8 odstotka.

Glavna razloga naj bi tičala v ugodnejših gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju in bistveno močnejših investicijskih aktivnostih. In slovensko gospodarstvo res tudi vse več izvaža, na izboljšanje gospodarske rasti pa je definitivno vplivala tudi visoka rast bruto investicij, ki je dosegla 14-odstotno rast, medtem ko so v spomladanski napovedi na Umarju napovedali 5,9-odstotno rast. Odkar beležimo tako visoko gospodarsko rast posledično zaznavamo spremembe na trgu dela, kjer se močno povečuje zaposlenost, upada pa število brezposelnih. To se kaže v znižanju stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, ki sta od osamosvojitve naprej na najnižji ravni. Vse to je res, vendar po drugi strani ne gre prezreti podatka, da je Zavod za zaposlovanje v letu 2006 upravičeno ali neupravičeno izbrisal iz registra brezposelnih 29.717 ljudi, od tega 13.748, ker pač “niso bili dosegljivi po telefonu ali osebno”. Človek tako dobi občutek, da je namen zavoda na vsak način čimprej znižati brezposelnost pred volitvami, da se bo vladajoča koalicija lahko pohvalila z rezultati in si na ta način prislužila še kakšen dodatni volilni glas. No, vsi vemo, da nek trend upadanja brezposelnosti sicer je, a še zdaleč ne odraža resničnega gospodarskega stanja v Sloveniji. Zaradi gospodarske rasti imajo korist tudi različne panoge, najbolj pa se je razcvetelo gradbeništvo, ki je v zadnjem letu doživelo pravi preporod.

In kako gospodarsko rast občutijo državljani? Gospodarska rast “navadnemu državljanu” pravzaprav ne pomeni veliko in če ga vprašate kako se preživlja, vam bo mirno rekel, da o gospodarski rasti sicer ne ve veliko, je pa opazil podražitve hrane, pijače, obutve in oblek. In ker se plače ne usklajujejo z rastjo inflacije in produktivnostjo dela, po mnenju novodobnih ekonomistov pa bi jih bilo potrebno še nekako bolj “oklestiti”, je razumljivo, da jeza ljudi ob takem stanju še bolj narašča. No, sindikati se sicer na vso moč borijo za “malega človeka”, vendar je kaj malo verjeti, da se bo politika plač v prihodnje spremenila. Delodajalci so tudi prepričani, da rast plač zavira pravzaprav visoka obremenitev stroškov dela. Davki in prispevki znašajo skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela, neto plača pa manj kot polovico.

In kdaj se je začarani krog sploh začel? Snežna kepa podražitve se je po hribu navzdol začela spuščati ob uvedbi evra in naraščala ob “pohlepni” politiki trgovcev in dobaviteljev. In zdaj se pač trgovci opravičujejo, da so nabavne cene dobaviteljev vrtoglavo narasle, dobavitelji pa valijo krivdo na trgovce in njihove visoke marže ter na dražje surovine nasploh. Inflacija pa medtem nevzdržno narašča. Umar je tako že popravil napovedi in sicer naj bi inflacija v letu 2007 znašala visokih 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Spomnimo se tudi, da je naša inflacija najvišja v evroobmočju. Vlada seveda ukrepa in napoveduje dosledno izvajanje politike nadzorovanih cen, uporabo možnosti zniževanja trošarin v primeru podražitve naftnih derivatov in dodatno znižanje primanjkljaja. Je pa jasno izrazila stališče, da podražitev hrane ni mogoče upravičiti z razmerami na trgu niti s povišanjem cen surovin, saj pri večini prehrambenih izdelkov surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov. Urad za varstvo konkurence so tudi pozvali, naj preverijo informacije o dogovarjanju glede cen največjih trgovcev v Sloveniji, ker obstaja sum “zarote velikih prehrambenih trgovcev”, še bolj pa so podprli organizacije, ki skrbijo za zaščito potrošnikov. Pohvalno, a ne dovolj. V zadnjem mesecu so se cene kruha, izdelkov iz moke in jajc še dodatno dvignile in to v povprečju za 10 do 15 odstotkov. Nove napovedi pa napovedujejo, da naj bi se kmalu za toliko povišale tudi meso, mleko in mlečni izdelki. V tolažbo nam gre morda podatek, da se stvari ne dražijo le v Sloveniji, trend naraščanja je opaziti v vsej evropski uniji.

In kaj lahko pričakujemo do konca novega leta? Ker sta september in oktober v preteklosti inflacijo potisnila nekoliko bolj gor kot drugi meseci, smo pričakovali, da bo inflacija zlezla v višave, a smo se na srečo ušteli. Septembrska inflacija je znašala “skromnih” 0,4 odstotka, na letni ravni pa je inflacija znašala 3,5 odstotka, ki pa je še vedno dvakrat višja kot v evroobmočju. Upamo, da se bodo podražitve ustavile in da se bodo razmere na trgu umirile. Verjamem, da bi se vlada raje ukvarjala z vodenjem Evropske unije kot pa s sindikati, ki že grozijo, da bodo na ulice pripeljali večtisočglavo pobesnelo množico.

Predrag Rajčič

Kako se sami spominjate svojih študentskih let?

Moja študentska leta so zelo oddaljena, kot večini ljudi se tudi meni dogaja, da mi ostajajo le lepi spomini, vse, kar je bilo grdega ali motečega, je pozabljeno. Prav gotovo je to obdobje eno najlepših v mojih spominih.

Študentska leta so polna zanimivih in nepozabnih prigod. Nam lahko zaupate kakšno svoje doživetje, ki ste si ga zapomnili za vedno?

Kot študentska medicinske fakultete sem bila precej aktivna, vodila sem tudi komisijo za informiranje študentov. Dobro se spomnim, tega verjetno ne bom nikoli pozabila, da sem nedolžno napisala članek za Medicinske razglede o tem, kako mraz je na patologiji. Predavanja smo namreč imeli ob sedmih zjutraj, predavalnica pa je bila nezakurjena. V imenu vseh študentov sem proti temu protestirala, reakcija pa je bila grozovita. Kar precej smo se morali zagovarjati, kako si drznemo kaj takega napisati v časopis. Ne glede na to, kasneje so v predavalnici zakurili. Spominjam se tudi, da smo v Medicinskih razgledih protestirali proti temu, da smo imeli iste halje na patologiji in potem tudi v bolnici. Dejali smo, da to ne vzdrži niti najmanjšega higienskega minimuma. Tudi tokrat je bila reakcija burna, vendar se je nato situacija uredila.

Katere se vam zdijo glavne razlike med študijem nekoč in danes?

Bojim se, da razlike niti niso tako velike, kot bi si želela. Na mnogih fakultetah se zelo držijo tradicije in učijo na podoben način, kot so to počeli pred desetletji. To zagotovo ni dobro za naše študente, je pa zelo praktično za tradicionalne navade profesorjev. Mnogo težje je namreč s skupino študentov razpravljati o problemu kot pa stopiti pred polno predavalnico in odpredavati snov. V tem času predavanja niso zelo popularna, na nek način tudi nepotrebna, saj je mnogo snovi s predavanj dostopnih v učbenikih in na internetu. Kar si študenti želijo, in tudi z vso pravico zahtevajo, je neposredna komunikacija z nekom, ki snov pozna, ki je na določenem področju tudi nekaj dosegel in jim lahko pove tisto, kar ni napisano v učbenikih. Trenutno delamo na tem in na nekaterih segmentih smo že uspešni.

V svojem programu ste zapisali, da boste v štirih letih ljubljansko univerzo pripeljali do ene najboljših univerz v Evropi. Kako jo ocenjujete sedaj, dve leti kasneje?

Zdaj smo med najboljšimi v Evropi! Na šanghajski lestvici smo med 500 najboljšimi univerzami na svetu. Na Timesovi lestvici smo na 362. mestu med svetovnimi univerzami. Od Evropske skupnosti smo dobili posebno priznanje glede zadovoljstva študentov, ki prihajajo k nam na izmenjavo. Glede na uspešnost izmenjav študentov in profesorjev smo med najboljšimi, med prvimi dvajsetimi v Evropi, imenovani smo za zgodbo uspeha s strani programa Socrates / Erasmus. Med zunanjimi priznanji za delo univerze je tudi poročilo evropske evalvacijske komisije, ki je pol leta nadzirala delo naše univerze; poročilo je zelo spodbudno. Kar nas uvršča med najboljše univerze na svetu, je tudi citiranost naših avtorjev, kjer smo zelo visoko na vseh lestvicah.

Na katerem področju je bil, po vašem mnenju, narejen največji napredek?

Ena izmed stvari, ki je spremenila življenje na univerzi, je to, da sem postala profesionalna rektorica, prav tako prorektorji. Že to daje neko določeno spremembo in določen utrip dela na univerzi. Sprejeli smo strategijo univerze, katere cilje zelo dosledno izvajamo. Bolonjska prenova programov prinaša nekaj novega v univerzo: povezovanje programov različnih fakultet. Povezali smo se s Kemijskim inštitutom, Biološkim inštitutom, Inštitutom Jožef Stefan, tudi z njimi že delamo na skupnih programih. Ustanovili smo doktorsko šolo, raziskovalni program skušamo voditi čimbolj interdisciplinarno in transdisciplinarno, pri čemer nas spodbuja tudi Evropa s svojimi programi. Izpostavila bi še uvedbo tutorskega sistema in kariernega centra. Dosegli smo večjo mobilnost študentov in profesorjev, ustanovili smo evropsko pisarno za evropske projekte. Uvedli smo novost: vsa učiteljska mesta so na javnih mednarodnih razpisih – to že izvajamo. Naredili smo štipendijski sklad za študente iz jugovzhodne Evrope, ki drugače ne morejo do denarja. Podelili smo 40 štipendij, sklad pa nameravamo v prihodnjih letih še povečati. Ukvarjali smo se s športom kot obštudijsko dejavnostjo in menim, da smo na tem področju naredili velik korak naprej.

Na katerem področju so še potrebne izboljšave?

Predvsem je treba dokončati bolonjsko prenovo. Nič nismo naredili glede vseživljenjskega učenja, pa bi morali, to ostaja ena od nalog za naslednja leta. Radi bi vzpostavili mrežo raziskovalcev in jih povezali z drugimi univerzami in inštituti, tudi tujimi. Treba je dokončati delo na integralnem računalniškem sistemu, gre predvsem za sistem e-študent, ki je že skoraj izpeljan do konca.

Kaj svetujete študentom brucom, ki se prvič srečujejo s študijskimi klopmi? Kaj je po vašem najpomembnejše na začetku študijske poti?

Zdi se mi, da je najpomembnejše, da študent študira tisto, kar je zanj res začetek drugega življenja. Mislim, da je pomembno, da se študent veseli vstopa v znanstveno-študijsko področje, za katerega čuti, da je poklican. Občutek zanimanja bo torej lahko zapolnil z dejstvi, ki jih bo črpal iz izbranega študijskega področja, ali pa se celo odločil, da bo temu dodal neka nova znanja.

Veronika Žagar

Na študentski organizaciji Univerze na Primorskem odločno zanikajo vse navedbe v anonimki, ki so jo z željo diskreditirati obstoječe vodstvo pred prihajajočimi volitvami študentskih poslancev v Študentski zbor ŠOUP, razposlali neznanci. Vsebina anonimke je neresnična in želi predstaviti zakonito in legitimno spremembo statuta Študentske organizacije Univerze na Primorskem kot nekaj škandaloznega, so zapisali. Statut ŠOUP-a je bil skoraj enak vse od ustanovitve leta 2004. V tem času se je ŠOUP bistveno razširil, več je področij delovanja in tudi nekateri projekti so obsežnejši in s tem so nastale tudi realne potrebe po spremembi statuta oz. organiziranosti ŠOUP. ŠOUP še vedno vodijo študentje, saj si anonimneži niso ali pa niso hoteli natančno prebrati določil novega statuta. Nov nadzorni svet je sestavljen iz 5 članov, od katerih je le en član iz vrst zaposlenih, ostali 4 pa so študentje, predstavniki različnih struktur na ŠOUP, dodajajo.

ŠOU v Ljubljani bo danes, v četrtek, 18. oktobra 2007, ob 20 uri v Hali A2 Gospodarskega razstavišča s koncertom skupin Mosaic, Dan D, Šank Rock in Elvis Jackson zaključila prvi festival kulture, športa in zabave ŠOU Fest. Koncert je hkrati tudi praznovanje 7. rojstnega dne Najdi.si. ŠOU Fest, ki poteka od 10. oktobra 2007 na različnih lokacijah po Ljubljani, bo s Kulturno urico, Znanostjo v času in prostoru, Športnim dnem, Otroškim dopoldnevom ter številnimi izzivi in priložnostmi Študentske arene pripomogel k  prijetnemu druženju študentov, brucev, dijakov in vseh, ki si želijo zanimivega kulturnega, izobraževalnega, športnega in zabavnega dogajanja.

Na seji Predsedstva ŠOS so predstavniki študentov obravnavali tudi pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sodelovanje pri demonstracijah, ki bodo potekale 17. novembra 2007. Sprejeli so odločitev, da ŠOS podpre prizadevanja sindikatov pri ustvarjanju pogojev za boljšo prihodnost. S svojo prisotnostjo bodo študenti izkazali medgeneracijsko solidarnost, ki dokazuje, da si vsi želijo boljše prihodnosti. Tomaž Frelih, predsednik ŠOS: “Študenti želimo takšno prihodnosti, ki bo omogočala enake možnosti za vse. Za vse dostopen študij brez šolnin, višje plače in pokojnine ter sistem socialne pravičnosti. To so ideje, ki bodo omogočile lepšo in boljšo prihodnost za vse nas.”   

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je za študente Univerze v Mariboru natisnila 4 tisoč izvodov žepne različice “Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru”. Omenjeni pravilnik je sprejel Senat Univerze v Mariboru in je stopil v veljavo s 1. oktobrom 2007, mariborski študentje pa ga bodo danes in jutri lahko dobili na svojih fakultetah. Z žepno različico Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja želi ŠOUM osvestiti študente UM o njihovih pravicah in dolžnostih na področju opravljenja izpitov. Za izvedbo omenjenega projekta so se v ŠOUM odločili, ker je pravilnik v celoti nov in je prvi takšen akt na Univerzi v Mariboru. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru v celoti ureja področja opravljanja izpitov, izpitnega reda, kršitev, izpitnih obdobij in ostala povezana s preverjanjem znanja na Univerzi v Mariboru.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je letos že tretjič pripravilo v Vili Podrožnik  sprejem za študentke in študente, ki so v minulem študijskem letu dosegli vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih iz znanj. Letos je bilo na sprejem, na predlog fakultet, povabljenih 68 študentk in študentov iz univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Ministrica Mojca Kucler Dolinar jim je podelila spominska darila in jim zaželela, da bi se vedno zavedali pomena znanja ter da v njih ne bi zamrli radovedni, ustvarjalni in raziskovalni duh. Letošnji sprejem je ministrica združila s sprejemom za vodstva vseh slovenskih univerz, fakultet in javnih raziskovalnih zavodov ob začetku študijskega leta. V nagovoru na sprejemu je dejala, da je prepričana o istem skupnem cilju, to je oblikovanju kakovostnega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Zavzela se je za partnerski odnos z vsemi iz visokošolske in raziskovalne sfere.