Z bobom do olimpijskih sanj

Na novinarski konferenci 26. septembra letos sta dve vrhunski športnici napovedali, da bosta združili moči in se posvetili disciplini, ki si v Sloveniji šele utira svojo pot. Motociklistka Urška Turnšek in veslačica skifistka Majda Jerman sta presenetili slovensko javnost z načrti, da postaneta prva slovenska ženska bob ekipa!

Šport za zrele, hitre in neustrašne
Bob je zimski šport, ki se je prvič pojavil v 19. stoletju, vstopnico za olimpijske igre (OI) pa je dobil leta 1924. Sprva se je tekmovalo le v bobu štirisedu, osem let kasneje se mu je nato pridružil še dvosed. Gre za šport, kjer tekmovalci pri začetnem teku med poganjanjem boba dosegajo hitrost tudi 40 km/h in več, pri vožnji pa tudi do 140 km/h v spodnjem delu proge, kajpak odvisno od steze. Prostora za strah ni, zahteva se izjemna psihofizična kondicija, saj gre za panogo, kjer so v ospredju moč, hitrost, sposobnost pomnjenja in koncentracije, pa tudi določena zrelost – mlajših od 18 let na ledu menda ni.

Od 2006 tudi slovenska Bob in skeleton zveza
V svetovnem merilu so na vrhu bob ekipe Nemčije, Švice, ZDA, Kanade in Rusije, takoj za njimi se uvrščajo Italijani, Nizozemci, Čehi, Poljaki, Latvijci, s tem športom pa se uspešno ukvarjajo tudi Hrvati, ki so se že udeležili OI. Svojo ekipo ima tudi Liechtenstein, ki ima slovenskega trenerja, s katerim je slovenska Bob in skeleton zveza, ustanovljena v letu 2006, že sodelovala. Pod vodstvom selektorja in trenerja Mateja Juharta sta se dve naši moški posadki boba dvoseda že lani uspešno pomerili na tekmah evropskega pokala. Uvrstitev znotraj prvih dveh tretjin je zelo spodbuden rezultat za začetek in odličen obet za prihodnost.

Od ideje do realizacije – ženski bob dvosed
Ženske so na olimpijadi prvič tekmovale šele leta 2002 v Salt Lake Cityju. Urška Turnšek, študentka ladijskega strojništva na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, se je nad bobom navdušila med spremljanjem lanskih OI v Torinu. Šla je na testiranja in pričela z iskanjem sovoznice. Izbrala je Majdo Jerman, študentko gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL. Svoja znanja in veščine iz motociklizma in veslanja bosta od letošnje jeseni naprej spretno izkoriščali tudi za skupne treninge in tekmovanja v bobu. Poleti sta se že udeležili svetovnega prvenstva v porivanju boba v Splitu, kjer sta bili ob pomanjkanju ustrezne licence sicer izven konkurence, vendar nista veliko zaostajali za dekleti, ki trenirajo že več let. “Prenos z motorja na led bo tu idealen, saj gre za velike sile, velike hitrosti,” je prepričan trener Juhart.

Urška in Majda – recept za uspeh?
Urška v vlogi pilota in Majda v vlogi zavirača predstavljata velik potencial za razvoj slovenskega boba. Obe sta namreč disciplinirani, motivirani in resni športnici, ki že vrsto let nizata odmevne uspehe doma in v tujini.

Urška Turnšek se že deset let aktivno ukvarja s cestno-hitrostnimi dirkami. V tem času je prešla iz tekmovanj s skuterji do cestnih motorjev, tudi 1000 kubičnih. Osvojila je tri naslove državne prvakinje v konkurenci s fanti, bila pa je tudi četrta na ženskem evropskem prvenstvu. Letošnjo sezono jo je pod okrilje vzela belgijska ekipa Veka Continetal, za katero sta skupaj s sovoznico osvojili Mednarodni pokal osrednje Evrope. V letu 2007 je tudi vozila eno pomembnejših vztrajnostnih tekem, 24-urno dirko Catalunyje s špansko ekipo Yamahe, v kateri si je zagotovila mesto tudi v naslednji sezoni.

Majda Jerman pa je že pri desetih letih trenirala kajak na mirnih vodah, s katerim je nastopila na treh mladinskih svetovnih prvenstvih. Leta 2001 je nato prestopila k veslanju, kjer je dosegla veliko dobrih rezultatov. Nastopila je na več mednarodnih regatah in svetovnih prvenstvih, ima pa tudi tri naslove državne prvakinje. V letošnjem letu je bila brezkompromisno pripravljena na normo za OI Peking 2008, vendar so jo ravno pred nastopom na SP v Münchnu začele pestiti težave s hrbtom. V naslednji sezoni jo torej čakajo dodatne kvalifikacije za OI, za katere pa je verjeti, da jih bo uspešno prestala.

Cilj – OI Vancouver 2010
11. oktobra 2007 je na urniku deklet obvezno enotedensko bob usposabljanje za pridobitev licence, in sicer v avstrijskem Iglsu, kjer bo sredi novembra tudi prvo tekmovanje, ki se ga bosta Urška in Majda udeležili. Steze, na svetu jih je le šestnajst, namreč zaledenijo šele v sredini oktobra – na Norveškem – oziroma sredi novembra v Avstriji in Nemčiji. Nam najbližje so v Torinu in Innsbrucku, zato je še toliko pomembneje, da se v osrednjem delu Slovenije za namene treningov čim prej postavi stometrsko štartno bob stezo, ki bo omogočala prenos atletskih sposobnosti na vožnjo boba. Selektor Juhart zatrjuje, da so načrti zanjo že v pripravi. Z izboljšanjem pogojev za trening pa bo tudi veliki cilj, uvrstitev na zimske OI v Vancouvru 2010, lažje dosegljiv. “Najbolj dolgoročen cilj pa je seveda priti v ospredje na OI; ne samo priti na olimpijske igre, ampak tam tudi narediti rezultat,” je odločen Juhart. Z bolj tehnično-organizacijske plati pa je gotovo v prvem planu iskanje pokroviteljev za nakup boba in pokrivanje stroškov treningov, potovanj in vzdrževanja boba. Prav tako se bodo že letos pričela prva iskanja za dodatne ženske ekipe. Interes je menda ogromen, navsezadnje smo Slovenci “alpski narod”, še dodaja Juhart.


Martina Srblin

Moda letošnje jeseni

Zadnjih nekaj mesecev se povsod govori o modi, modi in še enkrat modi. V več kot 100-ih šovih, ki so se zvrstili v glavnih modnih prestolnicah, so znani in manj znani kreatorji predstavili nove ideje za jesensko modo 2007. Že lani so zeleno luč dobile jopice, šali, več majic ena čez drugo ter pajkice v kombinaciji s kratkimi krili ali hlačami. To jesen se te smernice zopet nadaljujejo. Ampak pozor, saj lahko s pretiravanjem hitro brcnemo v temo. In pazite na rek, da je v življenju potrebno znati igrati, uživati in izstopati!

Sloji
Kdo pravi, da je manj več? To jesensko sezono bomo zopet nosili jopice, šale, tope enega vrh drugega, oblekice in krilca čez pajkice ali hlače. Sloji so zelo “in”!  Pri tem trendu je meja med elegantnim in okusnim ter nemarnim in plehkim zelo tanka, zato je potrebno malce pazljivosti pri izbiri tovrstnih oblačil. Predvsem dekleta moramo biti zelo pazljiva, ko se bomo lotile tega stila. Sloji to jesen vzbujajo grunge stil, drznost in veliko različnih možnosti.

Nepogrešljiv modni dodatek
Popestrite jesenska oblačila in bodite opazni! Naj bo pas vaš nepogrešljiv jesenski modni dodatek. Ozek ali širok, sijoč ali mat, usnjen ali iz umetnih materialov – pomembno je le, da si ga zapnete okoli pasu. Pas kombinirajte s široko srajco, majico, jopico ali tuniko. Poudaril bo vaše obline in vas naredil vitkejše. Tudi pri večernem videzu, se za pas odločite brez oklevanja. Pravilno izbran pas se lepo poda tudi k elegantnim materialom, kot je svila. Popestril bo dolgo obleko in jo naredil bolj igrivo, prav tako ga lahko kombinirate s svileno srajčko. Zelo drzne boste videti s pasom, ki ga zapnete preko suknjiča. Jeseni in pozimi boste s pasom, ki ga zapnete okoli jakne ali plašča, videti vitkejše. Izberite usnjen pas ali pas v enakem materialu, kot je vaša jakna ali plašč. Odločiti se za pas ali ne, ni več vprašanje. Premislite le, kakšen pas najbolje pristaja vašemu dnevnemu ali večernemu videzu.

Barva
Letošnjo še vedno presenetljivo toplo jesen, boste najbolj modno oblečeni, če bodo vaša oblačila v rumenih odtenkih. Rumena barva večini ljudi ne pristaja najbolje, saj je večina žensk v rumenem videti “izprano”. Zato je zelo pomembno, da pod rumena oblačila oblečete nekaj v svetlejših barvah, kot je na primer bela srajca pod rumenim puloverjem. Če pa imate dovolj poguma za gorčično barvo rumene, morate vedeti, da je to trenutno najbolj “vroč” jesenski odtenek rumene barve. Rumena je zanimiva in zapletena barva. Povezana je tako z mirom in s srečo kot z zavistjo in s strahopetnostjo. Na Kitajskem jo povezujejo s pornografskimi filmi, kar je zanimivo, saj s temi na Zahodu povezujejo barvo indigo, ki rumeno barvo dopolnjuje. Posežete pa lahko tudi po ostalih barvah. Nič ne boste zgrešili z vedno modno črno barvo, prav tako roza, rdečo, koralno, vijolično ter tudi zeleno.

Čevlji
Predvsem dekleta ne smemo nikoli pozabiti na čevlje in dobro torbico, ki naš celoten izgled zaključi in ga popelje v popolnost. Tudi tukaj je poleg rumene potrebno omeniti vijolično barvo. V vseh odtenkih in sencah, pa naj bodo sandali ali škornji, močnih barv, ki kar kričijo po tem, da jih ljudje opazijo. Ne pozabite tudi na bleščice in razne okraske, ki so letos na čevljih totalno “in”. Rahlo zaobljen sprednji del, debelejša peta in močna barva z dodatkom bleščic. To je modna zapoved za obutev jesen 2007.

Jesenski make-up
Jesenska kolekcija ličil prinaša kar nekaj novosti. To je otroška paleta barv, ustvarjena za odrasle. Za glamurozen videz boste poskrbele z močno poudarjenimi rdeče obarvanimi ustnicami, pri čemer pa ne smete preveč poudariti oči. Nanje nanesite blago senčilo in jih rahlo obrobite s črnim svinčnikom. Če pa se nočete preveč izpostavljati, je za vas primeren “naravni” make-up, kjer so izbrana ličila v nežnih pastelnih barvah in roza odtenkih. Za tiste bolj drzne pa je kot nalašč letošnja modna zapoved “vampirskega” videza. Za drzen izgled boste poskrbele z močno poudarjenimi očmi in obrvmi, ki jih namažete s črnim svinčnikom za oči ali tušem. Ustnice naj bodo v čim temnejši rdeči ali temno vijolični barvi, dodatno jih lahko poudarite še s črno obrobo.

Maja Kranjc

Nespečnost

Človek prespi kar tretjino svojega življenja. Nekateri pa prespijo manj, saj enostavno ne morejo zaspati. Verjetno je že vsak izmed nas občutil, kako neprijetno je gledati v strop, šteti ovčke in imeti glavo polno nemirnih misli in skrbi. Zjutraj smo po taki neprespani noči še bolj napeti in živčni, utrujeni in nasploh brez volje. Če težave trajajo dalj časa, razvijemo nespečnost. Kaj se pravzaprav takrat dogaja z našim telesom? Zakaj enostavno ne moremo zaspati?

Kako spremeniti življenjske navade, da se bomo zbujali spočiti? Naj najprej povem, da je nespečnost je zelo razširjena težava, ki muči ženske še pogosteje kot moške. A vsi ljudje potrebujemo različen čas, da se ‘naspimo’. Že Napoleon je svojim vojakom ukazal, da lahko spijo največ 4 ure, saj naj bi to človeku bilo dovolj za počitek. Za nekoga so prav ”3-4 urice” dovolj za počitek, drugi se komaj naspijo v 9-10 urah. Spanec z leti postaja vse krajši in rahlejši, kar je naraven proces, ki odraža spremembe v osrednjem živčevju ter v ostalih organskih sistemih. Mladi potrebujemo več ur spanja, starejši pa ponavadi hodijo v posteljo zgodaj zvečer in se zjutraj tudi prej zbujajo. Vendar ni pomembno trajanje nočnega spanja, temveč njegova nepretrganost. Če se med spanjem pogosto zbujamo, smo zjutraj in čez dan nekako “potolčeni”, če pa spimo tako, da se zvečer enostavno uležemo in se zjutraj zbudimo, smo zadovoljni in spočiti, pripravljeni na nov dan. Če trpimo za nespečnostjo si lahko pomagamo s spodnjo tabelo, da lahko še pravočasno ukrepamo, preden ne razvijemo kronične nespečnosti.
” Prehodna nespečnost, ki traja le nekaj dni. Vzroki zanjo so različne stresne situacije, npr. akutna obolenja, poškodbe, kirurški posegi, spalne navade partnerja, hrup, svetloba in drugi moteči dejavniki.
” Kratkotrajna nespečnost, ki traja največ tri tedne. Nastane npr. po smrti družinskega člana, po razvezi z zakoncem ali odhodu svojcev … Po odstranitvi vzroka ali po prilagoditvi na nove razmere se moteni spanec vrne v normalnega.
” Kronična ali dolgotrajna nespečnost, ki traja več kot tri tedne. Prizadeta oseba ne more zaspati, se večkrat zbudi, spanec je utrujajoč in ni dovolj krepčilen. To se dogaja vsaj trikrat na teden en mesec ali dlje.
Najbolj neprijetna je kronična nespečnost. Taki ljudje se pogosto pritožujejo nad depresivnimi občutki, trpijo za strahovi in nervozo. Za takega človeka predstavlja postelja pravo bojišče, kjer na vsak način skuša zaspati. Nekateri posežejo po zdravilih, hipnotikih, pomirjevalih, a je to kratkotrajna rešitev. Veliko ljudi je nespečnost pozdravilo prav z naravnimi zdravili. Danes pa se še tako ‘čudna’ zelišča dajo dobiti v vsaki malo večji lekarni ali specializirani trgovini za zelišča. Presenečeni boste nad izbiro zelišč, ki jih imajo. Dobro je tudi, da se proti nespečnosti ne borite, saj ne boste s tem nič dosegli. Bolj, ko se boste upirali, manj boste spali.
Naravna zdravila proti nespečnosti
 
Melisin čaj
2 čajni žlički in 0,25 dcl vode, malo medu.
Meliso pustimo, da se namaka 10 minut v vreli vodi, nato pijemo po 3 skodelice na dan več tednov.

Čaj iz medene detelje
1 žlička medene detelje, 0,25 dcl vode, med.
Medeno deteljo prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut, popijemo 30 minut pred spanjem.

Pomirjevalni čaj iz pasijonke
1 žlička pasijonke, 0,25 dcl vode, med
Posušeno pasijonko prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Popijemo tik pred spanjem.

Aromaterapija proti nespečnosti
V posodico za vodo nakapajte 4 kapljice sivkinega olja, 2 kapljici rožnega olja in 2 kapljici neroli olja. Postavite na okensko polico v spalnici.


Higiena spanja:
Različne raziskave so pokazale, da lahko z različnimi psihološkimi tehnikami, naprimer s spremembo navad in načinom življenja uspešno premagamo nespečnost.
” V posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob istih urah. Tega urnika se držite tudi ob vikendih ali na počitnicah.
” Postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju… Ves čas, ki ga aktivno preživite v postelji, namreč lahko spremeni način spanja.
” Izogibajte se popoldanskemu in večernemu dremežu.
” Pred večerjo ali v popoldanskih urah si privoščite telovadbo. Rekreacija je eden od najboljših pripomočkov za zdrav in sproščujoč spanec. Izogibajte pa se telesnim dejavnostim tik pred spanjem.
” Dve uri pred spanjem si privoščite toplo kopel. Ta spremeni telesno temperaturo ter omogoči hitrejši in lažji spanec. Kopel tik pred spanjem ima ravno nasproten učinek.
” Pol ure pred spanjem počnite kaj sproščujočega, npr. berite, meditirajte, pojdite na miren sprehod …
” Spalnica naj bo dobro prezračena in ne pretopla. V njej naj bo pred spanjem popolna tema.
” Ne glejte na uro.
” Pred spanjem se izogibajte preobilnim obrokom in napitkom s kofeinom. Zadnji obrok naj bo 4 do 5 ur pred spanjem.
” Čez dan se gibajte na soncu in svežem zraku.
” Omejite ali prekinite kajenje, kajti nikotin slabo vpliva na spanec.
” Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščujočega. Nesmiselno je vztrajati v postelji in se v želji po spanju v nedogled premetavati. Če vas motijo partnerjeve spalne navade, se raje preselite v drug prostor.


Predrag Rajčič

Je politika res kurba?

Politično komuniciranje lahko razumemo kot najočitnejši del političnega marketinga. V osnovi ga delimo na plačane in neplačane oblike, čeprav so tudi slednje pogosto finančno motivirane.

Pri prvih govorimo o promoviranju idej določene politične opcije s pomočjo klasičnih tehnik ekonomskega programa kot so TV spoti, jumbo plakati itd. Za druge pa je značilno prefinjeno infiltriranje želenih sporočil v širši spekter medijsko-družbenih vsebin. Tukaj govorimo o predvolilnih soočenjih, intervjujih s kandidati, predstavitvah njihovega zasebnega življenja, poročanju o obiskih lokalnih prireditev, donacijah neprofitnim društvom, lobiranju, sklepanju strateških partnerstev itd.

Pomembno je razumeti, da pojem političnega komuniciranja ni omejen zgolj na medijski vidik predstavljanja posameznih politik in njenih paradnih konjev ter da se ne izvaja le v času predvolilnih kampanj. Strokovnjaki za odnose z javnostmi skrbijo za celostno podobo svojih klientov in njihovega predstavljanja v javnosti pred, med in po volitvah. Gotovo si že slišal znani rek, ki pravi, da se nova politična kampanja začne prvi dan po izvolitvi. In res je tako. Oblikovanje javne podobe kateregakoli funkcionarja je dolgotrajen komunikacijsko-upravljalski proces, ki se ne udejanja samo z velikimi dogodki, ampak tudi z množico na videz nepomembnih dejanj, kot so npr. obisk občinske slovesnosti, prerez traku ob otvoritvi novega gasilskega doma itd.

Če ste spremljali predsedniško kampanjo Lojzeta Peterleta, gotovo veste o čem govorim. Svoj politično-družbeni ugled gradi že desetletja, tako da je njegovo kandidaturo nemogoče omejiti na nekaj TV spotov in plakatov v mesecu pred predsedniškimi volitvami. V zadnjem letu je g. Lojze obiskal vse slovenske občine, se udeležil številnih, za večino politikov, “nepomembnih” dogodkov, se srečal s svojimi ideološkimi nasprotniki, se ves čas predstavljal kot eden izmed nas, ki nimamo velike politične moči, ter si tako pridobil veliko naklonjenost ruralnega in tudi mestnega prebivalstva. V bistvu so ga njegovi svetovalci za komuniciranje želeli predstaviti kot nekonfliktnega ljudskega človeka, ki zagovarja temeljne družinske vrednote, a pri tem ni konzervativen. Precej gotovo pa je, da gospod Peterle v primeru izvolitve ne bo ravnal popolnoma v skladu s prepričanji, ki jih poudarja v predvolilnih nastopih in se bo z bolj pluralističnih političnih vrednot sredine zopet začel vračati k desnemu bregu.
Enako velja za ostale predsedniške kandidate – njihovo trenutno javno podobo svetovalci za odnose z javnostmi poskušajo oblikovati in vzdrževati s pomočjo različnih komunikacijskih orodij. Tako se trenutni javni jaz kandidatov vsaj v določenih vidikih razlikuje od tistega, ki ga bodo uprizarjali v primeru izvolitve.

Gospoda Peterle in Pahor med vsemi našimi politiki ponujata najboljša študijska primera učinkovitega upravljanja z mnenjem volilne množice. Ogromno politikov in njihovih svetovalcev bi težko priznalo (vsaj najširši javnosti), da je njihovo delo skoncentrirano okoli ustvarjanja širši množici všečne javne podobe, uspešnega manevriranja med potencialnimi škandali, trgovanja z informacijami itd. Sama ideja o nehigieničnosti političnega poklica in z njim povezane komunikacije je – kljub volivčevi redni konzumaciji njene kritike – zanj težko sprejemljiva. To bi lahko bil tudi razlog, zakaj kljub poznavanju dejstva, da večina uradno izvoljenih ljudskih predstavnikov svojo moč prej pretvori v lastne koristi in šele nato v dobro ljudstva, še vedno hodimo na volitve. Najverjetneje v nas še vedno tli upanje, da bo na naslednjih volitvah drugače. Boljše.

In to je zlato seme, ki političnim svetovalcem, med njimi tudi strokovnjakom za politično komuniciranje, omogoča kreativno in iznajdljivo oblikovanje identitet svojih klientov. O njihovi resničnosti in odgovoru na vprašanje v naslovu pa lahko presodite sami.


Jernej Pristov
predsednik študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net.

Napoved dogodkov:
16. 10. ob 15.30: Okrogla miza SS PRSS v sklopu Študentske arene, kjer nam bodo priznani slovenski mojstri piara razkrili skrivnosti svojega uspeha;
17.-19. 10.: 11. SKOJ [Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi]; za člane SS PRSS še cenejše kotizacije, več na www.skoj.si;
Oktobra se pričnejo tudi nove Predigre – brezplačna predavanja!

 

NEVIDNO ZLO 3: IZTREBLJENJE

(RESIDENT EVIL: EXTINCTION)
Režija: Russell Mulcahy
Scenarij: Paul W. S. Anderson
Igrajo: Milla Jovovich, Oded Fehr, Ali Larter, Iain Glen, Ashanti..
V kinu od 18.10.07

V verjetno najboljši in najbolj znani filmski seriji z zombiji v stranskih vlogah, Romerovi četverici Night, Dawn, Day in Land Of The Dead, predstavljajo nemrtvi Simbol, so komentar, imajo smisel. V Resident Evil filmski seriji imajo samo enega, enakega, kot ga imajo v istoimenskih igrah, po katerih so bili filmi posneti: biti tarča za odstrel in prestrašiti nič več kot desetletne gledalce. Že res, da se skuša serija bolj osredotočiti na lik Alice (še vedno seksi Milica Nataša Jovović, ahem, Milla Jovovich), toda kaj, ko pa je njen lik globok približno toliko kot puščavska luža.
Ko smo že pri puščavi, še premisa: T-virus, katerega učinke ste spoznali v prejšnjih dveh delih, je opustošil svet in večji del tega v nekaj letih spremenil v puščavo (!?). Kopica preživelih se v oboroženem konvoju potika skozi Nevado, oponaša Pobesnelega Maxa, išče preživele in sanja o obljubljeni deželi Aljaski, najdejo pa bojevniško razpoloženo super-Alice, njene klone, s peskom zasut Las Vegas, gručo prav nič strašljivih kanibalističnih trupel, jato zombijevskih vran, dežurnega enodimenzionalnega negatica dr. Isaacsa in pod kočo sredi puščave zakopan podzemni laboratorij zle korporacije Umbrella. Kot se za tretji del trilogije spodobi, se Alice z obiskom omenjenega laboratorija “vrne na začetek” in se tam, tako kot v predhodnikih in igrah, na hitro sooči s tokratnim glavnim šefom.
Ne, post-apokaliptičen tretji del Nevidnega Zla v ničemer ne izstopa od norme podpovprečnih prvih dveh delov, njegovo hkratno spogledovanje z vesternom, grozljivko in znanstveno fantastiko pa prej kot premetena stilska kombinacija izpade kot (neuspešno) iskanje lastne identitete, glasu in atmosfere, ki se vleče že od prvega dela dalje. Grozljivka, pri kateri je najbolj grozljivo to, da konec namiguje na morebitni četrti del. Ne dajte jim razloga zanj. 

1408
Režija: Mikael H?fström
Scenarij: Matt Greenberg, Scott Alexander, Larry Karaszewski
Igrajo: John Cusack, Samuel L. Jackson, Mary McCormack…
V kinu od 11.10.07

Filmi po Stephen Kingovih delih so ponavadi ali mojstrovine (The Shining, Carrie, Stand By Me, The Green Mile, Dolores Claiborne, The Shawshank Redemption in Misery) ali pa šoder, ki je lahko všeč samo odpustljivim žanrskim privržencem (skoraj vse ostalo). Redko se zgodi, da so po kvaliteti “samo” dobri, bi pa med takšne lahko šteli Christine, Apt Pupil, The Dead Zone, in, po novem, tudi 1408.
Film 1408 švedskega režiserja Mikaela H?fströma, ki je nase opozoril s filmom Ondskan (Zlo), je osnovan na Kingovi kratki zgodbi iz zadnje njegove tovrstne kolekcije Everything’s Eventual, govori pa o pisatelju Miku Enslinu (vselej simpatični John Cusack), ki si na vso moč želi doživeti nekaj paranormalnega, zaradi česar vneto obiskuje kraje, kjer naj bi strašilo. Njegov lov na vero se je vselej končal neuspešno, dokler nekega dne ne izve za sobo 1408 v hotelu sredi New Yorka, v kateri bi se naj dogajale čudne stvari. Seveda jo obišče … kaj pa pravijo za tistega, ki išče, pa že veste.
Po osvežujoče dolgotrajnem, napetost dvigajočem uvodu, v katerem smo priča zabavnemu merjenju igralskih mišic med Cusackom in Samuel L. Jacksonom, sledi obisk zloglasne sobe in shrljiv spopad našega ciničnega glavnega junaka z zunanjimi silami, ki bi rade na vsak način spravile Mika na kolena. Kot se za (Kingove) zgodbe o pisateljih spodobi, se opresivna zunanja moč in plodna junakova notranjost kmalu neprepoznavno premešata, filmu pa uspe, predvsem po zaslugi karizmatičnega Cusacka in prepričljive, minimalistične režije, v tem že tolikokrat prežvečenem podžanru ostati svež in razburljiv do samega konca.
Čeprav ta kanček razočara, je soba 1408 vseeno pametnejša od večine sodobnih žanrskih kolegov in jo lahko nemirne volje obiščete.


Do prihodnje številke imejte na očeh:

Neustrašna
[The Brave One]
kriminalka
Na sporedu od: 4.10.2007

Super hudo
[Superbad]
komedija
Na sporedu od: 11.10.2007

Žaga 4
[Saw IV]
grozljivka
Na sporedu od: 25.10.2007

Kraljestvo
[The Kingdom]
triler
Na sporedu od: 2.11.2007

Hitman – Agent 47
[Hitman]
akcijski triler
Na sporedu od: 8.11.2007

Kristjan Dobovšek

Najšibkejši člen smo uporabniki

Strokovnjaki so si vsaj enkrat enotni. Največjo varnostno težavo v računalniških okoljih predstavljamo prav mi, uporabniki, oziroma naše neznanje, s katerim velikokrat povzročimo več škode kot koristi. Tako doma kot tudi v podjetju. Ker delovanje škodljivih programskih kod lahko povzroči veliko poslovno škodo, podjetja pospešeno vlagajo vse več denarnih sredstev v protivirusno in drugo zaščitno opremo. Domači uporabniki pa varnosti posvečamo bistveno manj, bolje rečeno, kar premalo pozornosti, kar nas lahko tudi veliko stane.

Prav nezavedni in nepremišljeni uporabniki dejansko predstavljajo največje tveganje za nastanek informacijske nesreče. To so predvsem tisti računalničarji, ki jim v angleškem žargonu pravimo PEBKAC (prevod angleške kratice je “problem exists between keyboard and chair”). Največja varnostna težava se torej nahaja med tipkovnico in stolom. To sta v obsežni raziskavi dokazala tudi podjetje McAfee in ameriško državno združenje za kibernetsko varnost (National Cyber Security Alliance, NCSA). Strokovnjaki za informacijsko varnost so naključno izbrane uporabnike spraševali, kakšno programsko opremo uporabljajo za zaščito računalniškega sistema. Kar 87 odstotkov računalničarjev je trdilo, da uporablja posodobljen protivirusni program, od tega 70 odstotkov tudi orodja proti računalniški nesnagi. Nekoliko slabše so se s 64 odstotki uvrstili požarni zidovi ter s 27 odstotki orodja za zaščito pred spletnimi prevarami. Strokovnjaki za informacijsko varnost so izjave anketirancev seveda tudi preverili na terenu. Pri tem so ugotovili, da je orodja proti računalniški nesnagi uporabljalo le 55 odstotkov računalničarjev, medtem ko je bilo pred spletnimi prevarami varnih le 12 odstotkov anketirancev. Slaba polovica uporabnikov ni imela posodobljene protivirusne zaščite, kaj šele požarnega zidu.

Kakšno je stanje v Sloveniji, je težko trditi, saj na tem področju ne opravljamo praktično nobenih raziskav, bi pa lahko ugibal, da smo po varnostni plati bistveno manj zaščiteni od tradicionalno preplašenih Američanov. A z uvedbo evra smo tudi Slovenci postali zanimivejši za ostali svet, kar 239,64x zanimivejši. Zato moramo biti pri deskanju po spletu presneto previdni, sicer nas bodo obrali ne le za naše osebne podatke, pač pa tudi za težko prislužene cekine.

Ne slepite se, temveč se zavarujte. Zavarujte sebe in svoje podatke.

Miran Varga

Ko bi mu vsaj

Velikokrat se zalotim, ko rečem, da je nevoščljivost, poleg smučanja, slovenski nacionalni šport. Včasih se mi zdi ta izjava smešna, včasih pa to izrečem z zelo grenkim priokusom, bolj, bi rekla, nekoliko žalostno. Ponavadi na to pomislim, ko me nevoščljivost doleti v svoji čisti obliki in me zadane kot nizek udarec. Tokrat sem ta svoj “slavni stavek” povedala dobri prijateljici, ki je ponovno začutila udarec in se počutila tako kot vsi mi, ki nas kaj takega doleti – bedno.

Povedala je približno nekako takole: Ravno nekaj podobnega, kot si mi ti enkrat razlagala, se mi je pred kratkim zgodilo, je začela. In je nadaljevala: Sama sem, kot zelo mlada ambiciozna ženska željna znanja, se vpisala na eno izmed izobraževanj, ki se mi je zdelo izredno kvalitetno in koristno za moj profesionalni razvoj. Ker je to na nek način vložek v moj razvoj, a hkrati bo potemtakem prispevek v moji službi, se mi je zdelo, da bi mi morda moja šefica lahko kaj prispevala. Z zelo dobro vero, sem se najavila na kratek pogovor pri njej in ji vse do potankosti razložila – za kaj gre, kako poteka, zakaj bi to bilo zame in posledično za nas dobro, da se udeležim in bla bla, a sem zelo hitro dobila hladen tuš. NE in razlago v stilu, da me popolnoma podpira ter, da načeloma denar ne bi bil problem, a da je dobila že precej pritožb od sodelavcev na mojo odsotnost v službi, ravno zaradi izobraževanj. Poleg to ji očitajo, da nisem tako dolgo tukaj, da bi si lahko privoščila toliko dodatnega usposabljanja. Ostala sem brez besed oz. niti ne dobesedno. Uspela sem vprašati, kdo to govori, a odgovora nisem dobila. Vse kar sem si upala povedati je, da imajo tudi drugi možnost izobraževati se, če jim je to v interesu, saj obstaja denar, ki je temu namenjen. Če so pa toliko leni ali neambiciozni, da se jim ne ljubi, je pa njihov problem. Nekoliko z grenkim priokusom sem zapustila pisarno, a odločila sem se, da bom na izobraževanje vseeno šla. Naj govorijo kar hočejo, vsi po vrsti, in naj mi mečejo polena pod noge, mojega znanja mi ne more vzeti nihče. Seveda prijateljica pri tem ni nehala razlagati, a morda bi se sedaj osredotočila na drugi del najinega pogovora, nekoliko bolj konstruktiven ali morda manj čustveno nabit.

Zakaj torej tukaj gre, sva razmišljali? Enostavno in z eno besedo: za nevoščljivost. Žal to ni en in edini primer, ko je njo ali mene ali kogarkoli od nas doletelo kaj podobnega. Takih primerov je nešteto. Ne bi trdila, da je to samo slovenska lastnost, kar radi poudarjamo. Mislim, da je to zelo pogosta človeška lastnost. Ob starem pregovoru, ki pravi “če bi nevoščljivost gorela, bi ne bilo treba drv”, si zaželim, da bi res enkrat za vselej izgorela in da je ne bi več bilo.

Nekateri bi rekli, da je nevoščljivost lahko na nek način motivator človeka in je v tem smislu pozitivna. Ljudje ponavadi imamo neke želje. Ko pri drugih ljudeh opazimo, da so uresničili nekaj, kar smo si tudi mi želeli, nas to spomni na našo željo in nas motivira, da bi jo tudi mi uresničili. Na nek način je to lahko konstruktivno razmišljanje in v tem ne vidim nič slabega. Obstaja torej lahko tudi nek pozitivni aspekt nevoščljivosti, a po mojem mnenju tukaj lahko hitro nastane problem, ko si želim dober avto, pa ga sosed kupi, potem grem jaz v banko po kredit, da kupim avto, ki bo vsaj malo boljši od sosedovega. Hm …

Pri destruktivnem aspektu nevoščljivosti, če temu tako rečemo, gre za to, da nas uspeh nekoga drugega opomni na to, da nečesa, kar smo si želeli nismo uresničili in to doživimo kot lastni neuspeh. Potem pa razmišljamo na približno tak način: “Če jaz nimam, tudi ti ne boš imel!” Žalostno je pa to, da dejstvo, da ti nimaš, ne spremeni dejstva, da jaz tudi nimam, ampak ljudje smo enostavno bolj mirni, če oba nimava, kot da bi drug imel, jaz pa ne. To je zaskrbljujoče. Čemu namerno škodovati drugemu, da ne doseže svojih želja, saj nas to ne pripelje bližje k uresničitvi svoje? Moje osebno mnenje je, da ljudje, ki imajo sami pri sebi nerazrešene težave, neuresničene želje, osebne stiske, se veliko težje spopadajo sami s seboj, kot z drugimi. Ker je lažje reševati “težave” drugih, se na ta način odmaknemo od te težke naloge “samoukvarjanja s sabo” in smo zaradi tega bolj mirni. Ko nekdo drug nima tistega kar si mi želimo, pa tega še nismo uresničili, smo bolj mirni, ker nas ne spominja več toliko na to, česar mi nimamo oz. nas ne opominja na lasten neuspeh. Lasten neuspeh pa boli!

Zaželjeno bi bilo, da bi se vsak najprej vprašal, kaj si zares želi? Ali si res želimo imeti nekaj, kar imajo drugi? Ali je drugi v resnici več vreden, če ima določen predmet in ali smo mi res vredni manj, če ga nimamo? Po domače, bi morali najprej pomesti pred svojim pragom in šele potem dvigniti glavo in pogledati k sosedu, kljub temu, da je to morda težje. Samo dejstvo, da je pred sosedovimi vrati pometeno, ne pomeni, da smo mi manjvredni. Enako, če gre nekdo na izobraževanje, to ne pomeni, da mi ne moremo, ampak dobro se je vprašati, ali nam je to sploh v interesu. In končno, ali smo res MI na boljšem, če sosed ne pomete pred svojim pragom, če sodelavka ne gre na izobraževanje in če ima znanec slabši avto od nas. Zato pustimo druge, naj živijo po svoje in se raje ukvarjajmo sami s seboj.

Slavica Marič

ŠOU Svetovalnica

Izobraževanje odraslih

Živjo!
Ker bom letos na faksu pavzirala, bi si rada v tem času pridobila dodatno izobrazbo, hkrati me pa skrbi, kako si bom letos zaslužila denar, s katerim bom plačala zdravstveno zavarovanje, nadomestila izgubo otroškega dodatka. Na faksu sem slišala, da si lahko z izobraževanjem odraslih rešim oba problema. Je to sploh res? Koliko pa je vaj, kakšno gradivo moram kupiti, če se vpišem, do kdaj se lahko vpišem? Alenka

Hej!
Res je, da je zelo veliko programov izobraževanja odraslih, ki ponujajo izobrazbo z zelo različnih področij, vendar pa moraš biti pazljiva, da si izbereš javno veljavni program, saj je v njem pridobljena izobrazba povsod priznana. V nasprotnem primeru se ti lahko zgodi, da ti npr. v nekem podjetju ne bi upoštevali tako pridobljene izobrazbe.

Če se vpišeš v javno veljavni program izobraževanja odraslih za pridobitev srednje strokovne ali srednje poklicne izobrazbe ali se prek izobraževanja odraslih vpišeš v maturitetni ali poklicni tečaj, boš pridobila tako status udeleženca izobraževanja odraslih kot tudi vse pravice iz statusa dijaka, torej kot da bi bila zopet v 1. letniku srednje šole. Za več informacij poglej obvestilo Davčne uprave RS z dne 11.5.2007, objavljeno tudi na naši spletni strani. Kot dijakinja pa boš lahko delala prek študentskega servisa, pri čemer boš imela t.i. študentsko dohodninsko olajšavo za dohodke iz dela prek študentskega servisa in ne bodo ti trgali 25% od vsakega nakazila. Prav tako boš lahko zdravstveno zavarovana kot do sedaj, prek staršev, in lahko boš prejemala otroški dodatek in družinsko pokojnino.

Če pa bi se vpisala v kak javno-veljavni program izobraževanja odraslih, ki pa ni eden od programov, navedenih v prejšnjem odstavku, pa bi najverjetneje dobila le status udeleženca izobraževanja odraslih in ne boš dobila pravic iz naslova statusa dijaka. V tem primeru bi lahko delala prek študentskega servisa, pa ne bi imela olajšave za prejete dohodke in bi ti od vsakega nakazila trgali 25% zneska kot akontacijo. Lahko bi se zdravstveno zavarovala kot do sedaj, prav tako pa prejemala štipendijo.

Pomembno je še, da boš lahko iz naslova vpisa v program izobraževanja odraslih prek študentskega servisa delala do 26. rojstnega dne, zdravstveno zavarovanje in druge pravice pa boš lahko, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, koristila do 27. rojstnega dne.

Več o izobraževanju odraslih si lahko prebereš na forumu spletne strani Svetovalnice, na www.svetovalnica.com , pod delom foruma “ponavljanje, pavziranje”. Tam so tudi navodila, kako dobiti več informacij od Andragoškega centra Slovenije in drugih institucij.

Če hočeš dobiti več informacij, npr. kakšno izobrazbo in kakšne pravice boš dobila z vpisom v nek izobraževanja odraslih, potem se obrni na Andragoški center Slovenije, izvajalca programa, Ministrstvo za šolstvo in šport ter tisto institucijo, pri kateri bi uveljavljala neko pravico. Npr. glede otroškega dodatka se obrni na center za socialno delo.

Glede števila vaj, vpisa in ostalih vprašanj o samem poteku programa izobraževanja odraslih pa se obrni na samega izvajalca programa izobraževanja odraslih, saj to ni urejeno z nekim splošnim predpisom, temveč je odvisno od vsakega programa posebej.

Upam, da boš imela veliko uspeha pri izbiri programa ter da boš v letošnjem letu opravila vse obveznosti za nadaljevanje študija na faksu.

Lep pozdrav, Luka

Utrecht – sanjsko študentsko mesto

Obvladljivo mesto, prepredeno s kolesarskimi stezami, sproščena atmosfera, odlične šole, kopica kulturnih in glasbenih dogodkov za vse okuse in nepregledna množica mladih z vsega sveta – Utrecht, priljubljena destinacija za Erasmus izmenjavo in podiplomski študij, omogoča sanjsko študentsko izkušnjo. Navsezadnje je dovolj zgovoren že podatek, da je kar četrtina prebivalcev Utrechta študentov…

Živahen utrip za dobro počutje
Utrecht je četrt milijonsko mesto, četrto največje na Nizozemskem, slabih 40 minut z vlakom oddaljeno od Amsterdama in z najbolj izobraženo delovno silo v državi. Skozi center se vijejo kanali, veliko je čudovito vzdrževanih parkov s popolno, živozeleno travo, ki kar vabi k piknikom in športnim aktivnostim. Vsi se vozijo s kolesi, kolesar je glavni udeleženec v prometu, ki ga prav vsi (dokaj redki) avtomobili dosledno in spoštljivo upoštevajo, brez kakršnegakoli trobljenja. Trikrat na teden oživi ogromna tržnica, kjer prodajajo vse – od mobitelov do vloženih oliv, od oblačil do rabljenih leposlovnih knjig. Pa tudi sicer je Utrecht hiperaktivno mesto, kjer se nenehno nekaj dogaja. Pravzaprav se zdi, da si raznorazni festivali sledijo kar drug za drugim.

Zabava za vsak okus
Stalna ponudba zabave je prav tako pestra. Za “kofetkanje” so simpatični lokalčki Flaters v centru ob kanalu, Parkcafe pri Wilhemina parku ter Winkel van Sinkel, ki je najverjetneje najlepša lokacija v mestu. Tudi glavni trg Neude je poln prijetnih barčkov za druženje s sošolci, večerne urice pa znatno popestri recimo obisk Mick O’Connel’s puba z dobrim pivom in športnimi prenosi. Ta ob torkih organizira mednarodne večere podiplomskih študentov, ob sredah pa so taka srečanja v Jan Primusu, ki se nahaja med centrom in univerzitetnim kampusom. Sicer pa je žurov vedno dovolj – če drugega ne, se v študentskih domovih vedno najde kak novih poznanstev željan organizator. Med študenti izredno priljubljeni klubi pa so denimo Havana (s kubansko glasbo), Oude Pothuys in Jazz Podium (z džez koncerti), Tivoli ter Storm (s plesno disko glasbo). Filmsko razpoloženi pa lahko izkoristijo premiere presenečenja (sneak previews) – ne veš, kaj greš gledat, zato pa plačaš precej cenejšo vstopnico.

Kakovosten študij
Študij na Nizozemskem se zdi veliko bolj individualiziran kot pri nas, kontaktnih ur s predavatelji je neprimerno manj. Več je samostojnega in timskega raziskovalnega dela, zlasti na podiplomski stopnji, odnos s profesorji pa je veliko bolj sproščen in obarvan z občutkom enakopravnosti. Knjižnice so odlično založene, tako specializirane fakultetne knjižnice, kakor tudi velika, moderna univerzitetna knjižnica na kampusu De Uithof, le 20 minut s kolesom iz centra. Še posebej pa znajo tuji študentje ceniti dostop do elektronskih baz milijonov znanstvenih člankov, ki resnično vzbudijo željo po poglabljanju znanja. Velik delež programov in predmetov se izvaja v angleškem jeziku in to večinoma na dokaj visoki jezikovni ravni. Nivo akademske angleščine pa študentje skozi študijsko leto in kopico napisanih raziskovalnih nalog še izboljšajo. Naučijo pa se lahko tudi nizozemščine. Tečaji so na voljo tudi po zelo ugodnih cenah, zlasti tisti, ki jih vodijo prostovoljci.

Muhasto vreme in nagajive cene
Sončnih dni je v Utrechtu načeloma manj kot pri nas, sploh v primerjavi s slovensko Obalo, skoraj neprestano piha in edino pravilo glede vremena je, da ni pravil! Dežnik je pametno imeti vselej s sabo, ali še raje kapo, ki je pri vožnji s kolesom bolj priročna. Tudi slojno oblačenje po principu čebule ni slaba ideja. Včasih se vreme spreminja dobesedno na vsakih petnajst minut – sonce, oblaki, dež, veter… vse v enem dnevu, vse skorajda naenkrat. Ampak sčasoma se vsak navadi na novo klimo in prehladi niso več težava. Veliko večji problem predstavljajo cene, ki so za naše dohodke relativno visoke. Najemnina za sobe v študentskem domu (resda novem, pa vendar) se giblje med 450 in 570 evri mesečno (stroški vključeni, vključno s širokopasovnim internetom), res pa je, da gre za popolno opremljene apartmaje, s pralnim strojem, mikrovalovko, televizijo in številnimi drugimi kuhinjskimi aparati. Da o telefonu v sobi, domofonu in krasni kolesarnici niti ne govorimo. Cenovno ugodnejšo alternativo seveda predstavlja ponudba sob pri zasebnikih, a te so večinoma neopremljene in zato manj privlačne za tuje študente.

Nepozabna mednarodna izkušnja
Študij v tujini je priložnost za osebnostno rast, širjenje obzorij in spoznavanje novih ljudi, kultur in jezikov. Je obdobje, ki te zaznamuje in obogati, in Utrecht je gotovo prava izbira za vse, ki si želijo potopa v mednarodno okolje, ki izžareva svetovljanstvo in zavest, da so vsi cilji in vse sanje uresničljivi, če se zanje le dovolj potrudimo. Pa še lokacija je idealna za najrazličnejša potovanja po Evropi. Je ali ni Utrecht sanjsko študentsko mesto?!


Martina Srblin

Erazmus izmenjava na Malti

Mrzel dež in dvanajst stopinj je bilo lepo slovo ob odhodu na mali Otok sredi Sredozemlja, v raj na zemlji, v vroče podnebje palm in modrine kristalnega sinjega morja. Malta je sicer zelo majhen otok na zemljevidu, ampak včasih potrebujete tudi dve uri, da pridete iz enega konca na drugi konec otoka. Energija, barve in atmosfera, ki jih občutiš na Malti so nekaj neverjetnega. Že prvi vročinski val, ki me je zajel ob vstopu iz letala konec septembra mi je pognal kri po žilah. Kaj je to res, ali mogoče sanjam? Študij sredi morja za eno leto? In po vrhu vsega mi zato še plačajo? I love EU, I love our government, so mi švigale besede.

Že prvi dan seveda veliki kulturni preobrat in šok. Divja vožnja do študentskega doma, ki pa je daleč od normalnega doma. Velik hotel, z več kot 200 mednarodnih študentov, z odprtima bazenoma na sredini kompleksa, ležalniki in restavracijo. Hm, se niso mogoče zmotili?
Velik študentski dom, ki je sicer zelo drag, se nahaja v vasi Lija sredi otoka. Vas sicer ne zgleda kot vas, ampak kot mesto, saj na Malti zelo težko ločiš, kje se ena vas začne in kje druga konča. Malta je namreč zelo pozidana z njihovim posebnim svetlim kamnom in mediteranskim načinom arhitekture. Hiše sploh nimajo strehe, ampak imajo na vrhu terase, od koder se razlega čudovit razgled. Lija kot vas sicer spominja na kakšen prestižen geto, kjer so vile stare več kot petsto let, stari stolpi in vsekakor ne smemo izpustiti cerkve. Malta, kot zelo katoliška država, ima v vsaki vasi mogočno cerkev in kapele, saj so prebivalci zelo verni in temu primerno v mnogih pogledih tudi zelo konzervativni. Na Malti je na primer prepovedano plavanje in sončenje brez kopalk in temu sledi tudi velika kazen. V študentskem domu so sobe ločene po spolu, kot tudi osnovne šole, ki so za dečke in deklice posebej. Sobe v domu so kot apartmaji, ki imajo vhod iz notranje strani, kjer je neko dvorišče z že omenjenim bazenom. Ta kompleks zgleda kot nekakšen grad nekje v arabskem svetu. Ravne strehe s terasami na vrhu, rumen kamen, čudovita srednjeveška kamnita ograja, vrtovi in rdeči hibiskus, ki z živimi cvetovi poživi okolico. Študenti, hja, kot je mnogim znano: zelo sproščeno ozračje, zabave ob bazenu, zvoki kitare ob večerih so kar dnevni repertoarji. Kar se tiče same univerze. Iz doma je organiziran zastonj prevoz do univerzitetnega kompleksa, kjer se nahajajo vse fakultete, administracija, menza in knjižnica. Kar je zelo priročno je to, da je na enem mestu celotni izobraževalni center, tako ne potrebuješ skakati na različne konce in kraje, kot je to znano v  Sloveniji in drugod. Fakultetni kompleks je prenovljen in opremljen z vsemi modernimi sredstvi za študij. Tudi sam izobraževalni sistem je zelo odprt in posodobljen ter zelo uspešen. Študij in predmete lahko izbiraš med dvema fakultetama ali več, odvisno od želje in samega študija. Tako lahko kombiniraš ekonomijo in umetnost ali nekaj čisto drugega. Nekaj predmetov je seveda obveznih, ampak še vedno je veliko možnost za izbiro zelo zanimivih predmetov kot so mediteranske študije, tropska medicina, itd. Sicer bolonjski sistem na nekoliko drugačen način. Vendar pa so pri izvajanju samega študija zelo strogi, vsa predavanja na vseh fakultetah so obvezna, veliko je projektov in domačih nalog ter posvetovanja s profesorji. Individualno delo je lahko tako prednost, ker se naučiš res veliko, po drugi strani pa je lahko zelo naporno. Prav tako ni nobenih olajšav ali izgovorov, izpiti pa  so zelo težki. Izobraževalni sistem so med drugim Maltežani prevzeli od Angležev, saj je bila Malta 150 let pod britansko oblastjo. Pa da ne bomo govorili le o učenju … Prvi teden je nekakšen uvodni teden ali bruc teden. To pomeni, da vsi študentje predavanja le obiskujejo in se odločajo katera si bodo izbrali. Vzporedno pa poteka nekakšna slovenska Študentska arena pred fakultetami, kjer se predstavljajo različne vladne in nevladne organizacije, fakultetna društva in glasbene skupine. V glavnem mestu Valletta pa navadno ta teden potekajo kulturni festivali, kot zaključek poletja, kjer se med drugim s svojimi deli predstavijo tudi študentje. Noč v Valletti pa je zanimiva tudi zato, ker se na tisti dan vsi obiskovalci oblečejo v bela oblačila. Starodavno baročno mesto tako zaživi v belih barvah, ognjemetih in čudovitih zvokih raznovrstne glasbe. Atraktivno mesto ali Druga Ibiza, kot mu pravijo mnogi, pa je Paceville. Nočno življenje je res neverjetno. Vsak dan v tednu do poznih jutranjih ur diskoteke oživijo, ulice napolnijo mladi, turisti in tudi kakšne starejše skupine se najdejo vmes. Diskoteka pri diskoteki, ne veš kam bi se obrnil, različni glasbeni repertoar, jazz klubi, Salsa Fuego Bar in heavy metal kleti, vse napolnijo zabave željna bitja. Za lačne trebuščke poskrbijo različne restavracije, kot je naprimer Burger King, ki so odprte celo noč. Malta za mlade ni samo raj za zabavo, ampak tudi športni izziv in kulturni jam. S svojo zanimivo plažo in razgibanim podvodnim svetom je raj za potapljanje in plezanje. Strmi klifi so kot nalašč za adrenalina željne športnike. Dva manjša otoka Comino in Gozo sta nahajališče podvodnih votlin, strme plaže in divji podvodni svet. Prav tako ne manjka starodavnih templov in cerkva. Ste vedeli, da so na Malti templji, ki so stari okoli 6000 let in so starejši od Stonehenga in egipčanskih piramid? Na Malti se za vsakega najde kotiček – umetnike, zgodovinarje, športnike, študente, starejše ljudi, otroke in še za marsikoga. Bogata malteška zgodovina je odraz sedanjosti, ki se kaže tako v jeziku, arhitekturnemu pogledu in okolju kot v družbenemu sistemu. Francoska, angleška in arabska nadoblast je pustila pečat marsikje. Jezik, sicer semitski, je mešanica arabščine in italijanščine s francoskim naglasom. Vmes pa se najde tudi kakšna angleška beseda. Malta je bila namreč angleška kolonija vse do 1964. Danes sta tako na Malti dva uradna jezika, malteški in angleški. Tudi predavanja so v celoti v angleščini, dvojezične ulice in časopisi, hrana in opoldanski angleški čaj. Kombinacija vožnje po levi strani z divjim malteškim temperamentom pa Malto uvršča na prvo mesto po prometnih nesrečah v EU! Piko na i vpliva angleške kolonizacije pa predstavljajo tipične angleške telefonske govorilnice. Rdeče velike telefonske škatle, ki v svoji živi barvi poživijo enolične ulice, odete v svetlo barvo malteškega kamna. Sahha do naslednjič!

Urška Cehner

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.