Predavanje o dohodninski napovedi

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

ŠOUM pripravlja brezplačno predavanje o študentski dohodninski napovedi.

ŠOUM želi seznaniti študente kako čim enostavneje in pravilno pregledati in dopolniti informativni izračun dohodnine, ki ga bodo izpolnjenega dobili po pošti na domač naslov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pripravlja za študente brezplačno predavanje o študentski dohodninski napovedi za leto 2009 in 2010, ki bo potekalo v torek, 9. marca 2010 ob 17. uri v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk (Gosposvetska cesta 83, Maribor). Študentom bo izkušen strokovnjak s področja davkov predstavil spremembe in novosti, ki jih je prinesla davčna zakonodaja. Na ta način želi ŠOUM seznaniti študente kako čim enostavneje in pravilno pregledati informativni izračun dohodnine, ki ga bodo izpolnjenega dobili po pošti na domač naslov. Študentje se lahko na predavanje prijavijo preko spletne strani Fakulteta ŠOUM (www.fakultetasoum.si).

Sproščujoči večer

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Tako dragi moji in drage moje. Za mano je še en razburljiv in vroč večer.
Kot večino večerov mi je bilo spet dolgčas in nisem imela kaj početi. Naveličana sem vedno enih in istih nanizank po televiziji, poležavanja v postelji in razmišljanja, kaj početi. In ker že dober mesec odštevam dneve do poletja, poležavanja na plaži in o seksi kopalkah na mojem telesu, sem se odločila, da temu primerno naredim nekaj za svojo postavo. Oblekla sem si športna oblačila in odšla do najbližjega travnika, da bi začela s tekom. Po poti sem najprej samo hodila, ko sem se ogrela, sem začela počasi teči. Tekla sem dobre pol ure in bila sem že vsa prepotena. Ker sem v slabi kondiciji, sem se odločila, da si malo odpočijem. Usedla sem se na travo ob potki in počivala. Kmalu sem zaslišala  zvok hitrega teka. Udarjanje športnih copat se je najprej slišalo zelo bežno, čez čas pa je bil zvok vse glasnejši in ostrejši. Začela sem pogledovati okrog sebe, da bi videla, kdo se mi približuje. Da bi bolje videla, sem vstala s tal. In le enkrat lahko ugibate, kdo je tekel proti meni. Zagledala sem postavnega moškega. Ko je bil še zelo daleč od kraja, kjer sem stala, sem ga najprej le naskrivaj opazovala. Opazovala sem njegovo vroče telo. Ko je tekel, so se mu napenjale vse mišice po telesu. Tako seksi prizora že dolgo nisem videla. Oblečen je bil v tekaške hlače in oprijeto majico brez rokavov. Nisem se mogla upreti skušnjavi in sem natančno preučila velikost njegovega korenjaka skozi oprijete hlače. Bližje ko je bil, več seksi podrobnosti sem opazila na njegovem telesu. Čokoladno rjava barva njegove kože mi je vzbujala željo po sladkanju z njim. Še bolj privlačen je bil zaradi kapljic potu, ki so mu tekle po njegovem telesu. Že sam pogled nanj mi je vzbujal pokvarjene misli in želela sem si ga spoznati. Bil je čedalje bližje in kar požirala sem ga z očmi. Počutila sem se kot začarana. Nisem se mogla ganiti niti za korak in še vedno sem nepremično stala in ga opazovala. Z jezikom sem si počasi obliznila ustnice in si na skrivaj želela, da bi na svojih ustnicah čutila njegove. Končno se mi je dovolj približal, da sem videla njegove zapeljive oči in sočne ustnice. Sekunde, ko je tekel proti meni, so se mi zdele dolge kot ure, a kar naenkrat je stekel mimo mene in ure so se spremenile v sekunde, ko sem razočarana opazovala, kako je tekel mimo in stran od mene. Seveda si nisem mogla pomagati in se upreti pogledu na njegovo mišičasto in čvrsto ritko, ki je kot naročeno poskakovala pred mano zaradi teka. Nisem hotela izgubiti dobre priložnosti, zato sem stekla za njim. Da bi ga ujela, sem tekla z zelo hitrim tempom. Bil je le nekaj metrov pred mano in z veseljem sem preučila njegovo postavno telo še z zadnje strani. Za vsakim večjim ovinkom mi je za nekaj trenutkov izginil izpred oči, a se je kmalu, ko se je ovinek končal, spet pokazal v mojem vidnem polju. Bližala sva se delu poti, kjer nekaj minut tečeš po gozdni poti. Zaradi grmičkov in dreves sem ga spet izgubila izpred oči. A tokrat za dlje časa. Tekla sem že kar nekaj časa, a ker ga ni bilo, sem upočasnila tempo in razočarana mislila, da sem ga izgubila. Hodila sem naprej po gozdni poti, ko me je naenkrat iz gostega grmovja nekaj zgrabilo. Grobo me je potegnilo k sebi. Najprej sem se prestrašila, a ko sem zagledala njega, se je moj strah hitro sprevrgel v poželenje. Stal je tesno ob meni. Spregovoriti ni rabil niti besede. Njegove skrivnostno zelene oči so mi povedale vse. Njegove oči so videle, da ga opazujem, videle so, da si ga želim in da hrepenim po njegovem telesu. Opazil je, da mu sledim in odločil se je, da mi uresniči željo. Brez besed in zelo grobo me je prijel za majico pri dekolteju. S svojimi močnimi rokami jo je strgal z mene. Začel me je božati po golih prsih in mi lizati bradavičke. Njegov jeziček se je spuščal čedalje nižje. Hitro mimo popka do mojih hlač in nagajivo spet nazaj proti joškicam. Poljubljal in grizel me je po vratu. Obnorel me je s tem, ko mi je na uho šepetal svoje skrite želje. Imel je zelo umazane zamisli, a so bile popolnoma usklajene z mojimi željami. Vsaka njegova umazana želja je bila zame ukaz. Želel si je, da ga dam v usta in močno sesam. Grobo sem obdelala njegovega korenjaka in bila sem že tako vzburjena, da sem si želela, da ga končno vtakne vame. Dražil me je in ni hotel preiti k bistvu. Vzburjal me je z dotikanjem mojega ščegetavčka in z njegovimi porednimi besedami. Bila sem že močno vzburjena in znova in znova sem ponavljala, da si ga želim čutiti v sebi. Še bolj me je dražil in res nisem mogla več zadrževati potrebe. Z vso silo sem ga potisnila na tla in se usedla na trdega korenjaka. Oba sva bila že tako močno vzburjena, da sva rabila slabo minuto, da je obema prišlo. Rabila sva kar nekaj trenutkov, da sva od samega užitka prišla k sebi. Oblekel se je in mi namignil, da teče čisto vsak dan. Vam povem, da tako sproščujočega teka še nisem doživela in sem se odločila, da se začnem redno ukvarjati s tekom. In ko se bom jutri spet odpravila teči, bom s seboj vzela rezervno majico, saj si lahko le predstavljate, kako sem prišla domov brez majice, ki mi jo je moj novi ljubimec strastno strgal s telesa.

Frankfurt – stičišče različnih kultur

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Prvi vtis, ki sem ga dobil ob prihodu v največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen, je bila neverjetna mešanica navdušenosti, prijetnosti in domačnosti.
Hkrati pa tudi fascinantne začudenosti oz. presenečenosti nad samim arhitekturnim videzom Frankfurta, saj me je kot v ostalih nemških mestih navdajal občutek urbanistične odprtosti. Večina stavb je namreč nizkih oz. obnovljenih, razen tistih nekaj »betonskih velikanov« v mestnem središču, ki bdijo nad preostalimi deli, izredno z drevesi bogatega mesta. Poleg tega pa je zanimiva značilnost Frankfurta, bolje rečeno njegovih prebivalcev, tudi pestra etnična oz. kulturna raznolikost, saj v milijonskem mestu najdemo kar 180 različnih narodnosti, kar mu doda poseben čar ter svetovljanski pridih.

Politični in ekonomski biser
Frankfurt, skozi katerega teče reka Majna, je bil v svoji zgodovini skorajda tisoč let pomembno nemško politično središče Rimskega cesarstva, leta 1848 pa je postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, tako da ga še vedno nekateri (predvsem starejši domačini) smatrajo za neuradno nemško prestolnico, čeprav ta naziv sedaj pripada Berlinu. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto silovito bombardirano, vendar so si Frankfurtčani hitro opomogli in predvsem svoj gospodarski položaj samo še bolj okrepili ter se tako zavihteli na svetovni zemljevid gospodarsko pomembnih mest. Glavne storitvene dejavnosti, ki so doživele ogromen razvoj oz. vzpon, so bančništvo, borzno posredništvo, organizacija različnih sejmov in transport. V Frankfurtu ima poleg največjih svetovnih svoj sedež tudi Evropska centralna banka, ki »domuje« v eni izmed desetih stolpnic, 148 metrov visokem »Eurotowerju«. Naj omenim, da je najvišja zgradba telekomunikacijski stolp »Europaturm«, ki skupaj z anteno meri mogočnih 331 metrov, kjer so se včasih obiskovalci lahko tudi okrepčali v takrat najvišji frankfurtski restavraciji, v nočnih urah pa še zaplesali v diskoteki nad mestom, vendar so stolp leta 1999 zaprli za javnost.

Kot sem že dejal, so me visoki frankfurtski nebotičniki zelo presenetili, saj nisem pričakoval takšnega, predvsem za velika ameriška mesta značilnega stavbarskega/arhitekturnega stila, je pa to najbrž posledica močne koncentracije organizacij/podjetij iz »dežele svobodnih ljudi«; nič čudnega, da so mestu že nadeli vzdevek »Bankfurt« oz. »Mainhattan« (kombinacija imena reke in ameriškega finančnega središča). Ko smo ravno že pri značilnostih vodilne svetovne velesile onkraj velike luže, je zanimivo dejstvo, da so imeli Američani vse do leta 1993 svojo vojaško letalsko bazo locirano nedaleč stran, v trideset minut vožnje oddaljenem Wiesbadnu, katere začetki segajo v leto 1945, glavni namen ustanovitve »Lindsey Air Station« pa naj bi bil predvsem opravljanje mirovnih operacij na tem območju v času hladne vojne.

»Flughafen«, »Messe« …
Najbrž ste že vsi slišali, če ne celo kot potniki odleteli z oz. prileteli na enega največjih evropskih letališč, ki leži v neposredni bližini Frankfurta. Letališče je tako ogromno (skupaj meri kar 63 km2), da traja strokovno voden ogled z avtobusom kar eno uro, čeprav ob vseh zanimivostih, ki jih je moč videti, čas mine, kot bi trenil. Vsem, ki vas letalstvo zanima, vam ogled toplo priporočam, saj se zapeljete po celotnem letališkem kompleksu oz. ploščadi, kjer si lahko od blizu ogledate »ogromne jeklene ptice«, na vsake toliko časa pa se ustavite ter lahko opazujete in fotografirate pristajanje oz. vzletanje letal, ki se dogaja na vsakih 40 sekund. Prava paša za oči, še posebej tiste fotografske.
Zanimivo pa je tudi dogajanje v centru mesta, kjer lahko za trenutek dobiš občutek, da si se znašel v nemški verziji Amsterdama, saj so stare lesene tradicionalne zgradbe večinoma obnovljene, njihov odsev v reki Amstel, ups, Majni, pa na vsake toliko časa zamenja podoba ladijskega prometa, ki uporablja nemški rečni sistem za učinkovito transportiranje in povezavo z »morskimi pristanišči« na severu Nemčije. Našli boste tudi nekaj splavov, kjer si lahko privoščite vrček okusnega piva in pekovske dobrote oz. brezle (preste), ki jih pomažete s slastnim namazom, podobnim kajmaku.

Najbolj prepoznaven pa je seveda največji knjižni sejem na svetu, ki so ga lani v mesecu oktobru organizirali že 61. leto zapored, kjer je na ogled postavljenih več kot 400.000 knjig in drugih založniških produktov. Tradicija je, da vsako leto izberejo častnega gosta oz. državo, ki predstavlja rdečo nit sejemskega dogajanja (lani je bila to Kitajska), na pogovor pa tudi povabijo pomembnega oz. znanega pisatelja iz izbrane države. Svoja literarna dela pa vsako leto predstavi tudi nekaj slovenskih ustvarjalcev. Pomemben pa je tudi frankfurtski trgovski sejem, ki združuje v sebi razstavljavce z najrazličnejših področij, od avtomobilizma do lepotnih izdelkov.

Mesto pa mi bo še posebej ostalo v spominu zaradi navideznega sožitja različnih kultur/narodov, ki sem mu bil priča – ogromno je turških, italijanskih in azijskih priseljencev, ki jim družbo delajo tudi prebivalci bivših jugoslovanskih republik. Tako sem si med ogledovanjem mesta lahko privoščil okusen »döner kebab«, se ustavil na odličnem kapučinu in sladoledu ter mimogrede slišal kakšno »domačo« kletvico.
Frankfurt je danes postal globalna vas, kjer se prepletata tradicionalnost in sodobnost, ki se kažeta v arhitekturi, raznolikosti prebivalstva ter izredno pestrem kulinaričnem, kulturnem in izobraževalnem dogajanju, katerega del lahko postanete tudi vi. Več nadvse uporabnih in aktualnih informacij o tem živahnem in zabavnem mestu pa dobite na spletni strani www.inyourpocket.com.

Auf Wiedersehen!

Matej Molek

Kifl fešta v Cvetličarni

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Kifl fešta, tradicionalna »fešta« posavskih študentov, ponovno prihaja v Ljubljano. 3. marca v Cvetličarni, s pričetkom ob 21. uri.

Tokratna Kifl fešta bo 25. zapovrstjo, po svojih desetih letih obstoja in združevanja posavskih študentov. Kifl fešte tekom študijskega leta potekajo tudi v Mariboru, Portorožu in Krškem. Zaščitni znak predstavljajo sveže pečeni kifli, ki dajejo energijo za »fešto« do jutra.

Na odru Cvetličarne bodo zabavali Nude in dve mladi skupini The Managers in Liquf.
Klub posavskih študentov (KPŠ) zagotavlja odlično sprostitev ob začetku novega študijskega semestra.

Več na: http://www.kps-on.net

Dodatni informativni dan na Turistici

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica – organizira dodatni informativni dan, ki bo v torek, 2. marca 2010, ob 17.00 uri v Ljubljani v prostorih Biotehnične fakultete.
Predstavili bodo dodiplomske študijske programe 1. stopnje Managementa turističnih destninacij, Mediacije v turizmu, Poslovni sistemi v turizmu in univerzitetnega programa Turizem. 

Turistica letos praznuje 15. letnico obstoja odkar je bila ustanovljena s strani turističnega gospodarstva in Evropske unije. Vodi jo dr. Aleksandro Brezovec, ki je ena izmed petih dekanj na Univerzi na Primorskem. Svojih korenin fakulteta ni pozabila in še tudi danes tesno sodeluje in se povezuje z gospodarstvom, saj verjamejo v slovenski turizem, ki jim daje navdih in mu vračajo z novim znanjem, kreativnostjo in skrbjo za dolgoročni, trajnostni razvoj.

Turistica je prva in edina fakulteta v Sloveniji, ki že 15. leto proučuje in poučuje turizem na multidisciplinaren, celovit in praktičen način. Diplomanti Turistice so vedno bolj iskan kader v turističnem gospodarstvu in ostalih dejavnostih povezanih s turizmom, saj študij na Turistici omogoča privlačno in perspektivno kariero. Študente turizma odlikujejo vrline kot so načrtovanje, vodenje in izvajanje specifičnih turističnih storitev.

Glavni cilj in namen študija na Turistici je ustvarjanje, ohranjanje, zagotavljanje in posredovanje znanja, izkušenj ter informacij, potrebnih za kakovosten razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Študentje sprva spoznavajo teoretična izhodišča, ki so nujna za razumevanje turizma ter uspešne poslovne prakse in njihove neposredne učinke v realnem okolju. Zgolj teorija pa že dolgo ne zadostuje več, zato se Turistica vključuje v številne projekte, ki povezujejo partnerje z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja v turizmu.

Vizija razvoja fakultete je ostati osrednja izobraževalna, znanstveno raziskovalna in razvojno svetovalna institucija na področju turizma v Sloveniji in širši regiji, s prepoznano visoko kakovostjo pedagoškega dela, sodobnimi študijskimi programi ter z vzpostavljenim partnerskim sodelovanjem z okoljem. Vse to pa omogoča iskan in perspektiven kader in dinamično, privlačno poklicno pot.

Še več na: http://www.turistica.si 

Calypso

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Predsednik Popotniškega združenja Slovenije o možnostih dopustovanja socialno šibkejših slojev na konferenci Calypso v Rimu. Projekt Calypso je odgovor Evropske komisije (v katerem sodeluje tudi Slovenija), s katerim želi omogočiti počitnice ali dopust tu
Igor JURIŠIČ, član upravnega odbora svetovnega združenja Youth Hostlov in predsednik Popotniškega združenja Slovenije bo kot predsednik slednje eden izmed petnajstih strokovnjakov, ki bodo predstavili svoje poglede na dogodku: FACILITATING EXCHANGES THROUGH CALYPSO: THE WAY FORWARD FROM THE SUPPLY SIDE PERSPECTIVE, ki ga organizira Evropska komisija v sodelovanju z Italijo v Rimu 2. in 3. marca 2010. Projekt Calypso je odgovor Evropske komisije, s katerim želi omogočiti počitnice ali dopust tudi socialno šibkejšim.

»V Popotniškem združenju Slovenije smo izjemno veseli za dobljeno priložnost, da bomo na tako pomembnem dogodku, kot eden izmed petnajstih povabljenih strokovnjakov, lahko predstavili svoje poglede o omogočanju počitnic ali dopusta socialno šibkejšim slojem. To nam še dodatno daje potrditev, da so naše usmeritve pravilne«, je povedal Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije.

Stilska preobrazba z revijo Študent!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Če želiš drugačen izgled, ti s Frizerskim salonom Mitja omogočamo popolno preobrazbo od glave do pete!
Ponudba velja tako zanjo, kot zanj! Popolna stilska preobrazba z revijo Študent dejansko pomeni, da bodo zate poskrbeli mojstri, ki vedo kaj delajo. Nova frizura, ličila, obleka in čevlji s pravimi poudarki bodo poskrbeli do te mere, da te bo od navdušenja še mama težko prepoznala. Če si želiš poseben izziv, posebno izkušnjo, potem se prijavi!

Podatki, ki jih ob prijavi na urednistvo@mladinski.net do 15.3.2010 potrebujemo, so:
Ime in priimek, kraj, satrost, višina, fakulteta in e-mail.

Dopis in priponka, ki bosta dobrodošla: zakaj se prijavljaš in reprezentativna fotografija.

Začnemo aprila v Kamniku in Logatcu!

Žur pred vrati

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Izpitni roki so počasi že za nami, kmalu bo čas za poizpitno sprostitev.
Čas je torej, da preverimo, kateri koncerti, festivali in žuri nas čakajo v marcu, izpostavili bomo samo tiste, pri katerih si boste lahko na našem portalu priigrali tudi kakšno brezplačno vstopnico. Pa pojdimo po vrsti:

3.3.2010 – RNB Confusion Opening Ladies Night (otvoritev tradicionalnih sredinih RnB večerov v Topu bomo proslavili tako, da bomo dvema uporabnicama omogočili brezplačno 2-dnevno potovanje na ekskluzivni Kanegra Party Village!
3.3.2010 – 50 Cent v Hali Tivoli
12.3.2010 – Billysi v Cvetličarni
12.3.2010 – Sean Tyas v Inboxu
13.3.2010 – Roger Sanchez v Ambasadi Gavioli
13.3.2010 – Seka Aleksić na Gospodarskem razstavišču
20.3.2010 – Parni valjak v Ajdovščini
26.3.2010 – Parni valjak v Mariboru
28.3.2010 – Parni valjak v Ljubljani
17.4.2010 – Guns 2 roses v Cvetličarni

Družbena odgovornost podjetij

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Koncept Marketinške elipse je zelo podoben okrogli mizi, vendar tu gostje sedijo za mizami različnih oblik (tokrat smo si izbrali kvadratno ). Strokovnjaki iz gospodarske in akademske sfere bodo svoja videnja družbene odgovornosti predstavili v sredo, 10. marca 2010 ob 18:00 uri v Plavi dvorani Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V Sloveniji se vedno bolj zavedamo pomembnosti družbene odgovornosti, k čemur so v veliki meri pripomogli tudi gostje Marketinške elipse, ki so s svojim aktivnim delovanjem opozarjali nanjo in jo uspešno vtkali v poslovanje najuspešnejših slovenskih podjetij. Ugledni gostje bodo z nami delili dobre prakse in vizije za prihodnost. Znani rek »nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše« pa dokazuje, da je vedno prostor za izboljšave. Iskali jih bomo tudi s pomočjo mednarodno priznane klimatologinje!

Na Marketinški elipsi se nam bodo pridružili:
– prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in Nobelova nagrajenka
– Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o.
– Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil d.d.
– Urša Menih Dokl, direktorica službe za odnose z javnostmi v Gorenju d.d.
z moderatorko Heleno Felc.

Prijave zbiramo na elektronskem naslovu prijava@ssdms.si do 9.3.2010. Število mest je omejeno!

Se vidimo na družbeno odgovorni Marketinški elipsi!

NOVA PREOBLEKA POTROŠNIKA 21. STOLETJA

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

KAKO SLEDITI NJEGOVIM TRENDOM?
Potrošnik ima čisto novo preobleko! Ocenili jo bomo na naslednji Akamediji. Predavatelj Zenel Batagelj, Valicon, nam bo razkril, kako se je potrošnik na prelomu stoletja in po krizi še bolj spremenil. V marketinških krogih se pojavljajo domneve, da je potrošnik izginil, saj tržni prijemi, ki so veljali 50 let, zdaj ne delujejo več. Potrošnik pa ni izginil, le spremenil se je.
Na predavanju bomo izvedeli, zakaj se je spremenil, kako se je spremenil in kakšne so posledice. Zagotovo pa bomo najbolj napeli ušesa, ko nam bo namignil, kako trženje prilagoditi tej novi situaciji. Ogledali si bomo nekaj aktualnih primerov iz prakse, ki že kažejo simptome prilagajanja novemu potrošniku. Mimogrede bomo izvedeli še kakšen svež marketinški trend, o katerem nam še nihče ni nič povedal. Zavtreli se bomo tudi okoli vprašanja prihodnosti blagovnih znamk. Kakšna je, pa naj do Akamedije ostane še skrivnost.
Skupaj bomo rešili to uganko 17. marca ob 18.00 v FDV predavalnici 2.

1...1.9731.9741.975...2.117Stran 1.974 od 2.117