Študentski telefon

Pomoč brucem, študentom o študiju in vsem ostalem. Študentska organizacija ŠOU v Ljubljani je z letošnjim študijskim letom začela z novo akcijo oziroma pomočjo študentom, in sicer z brezplačno telefonsko številko za študente, ki potrebujemo pomoč.

Na tej številki bodo študenti dobili vse potrebne informacije, kar pomeni, da bodo na tekočem z vsemi informacijami, ki se tičejo študija (vpisi, prepisi, opravljanje izpitov, …) in študentskega življenja. Brezplačna telefonska številka, na kateri lahko pokličete, je: 080 98 67, ki so jo poimenovali Študentski telefon in deluje oziroma je dostopna vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure.
Sanja Leban, vodja Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, nam je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s študentskim telefonom ŠOU v Ljubljani.
Kakšni so prvi odzivi nanj?
“Prvi odzivi na brezplačno telefonsko številko za študente 080 67 98 so pričakovano pozitivni. Študenti so z omenjeno storitvijo zelo zadovoljni, saj na študentskem telefonu lahko dobijo informacije o vsem, kar je kakor koli povezano s študentskim življenjem. Da je bila odločitev za uvedbo brezplačnega študentskega telefona na mestu, kaže tudi podatek, da po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev.”
Kaj je prvotni namen študentskega telefona?
“Namen brezplačnega študentskega telefona je študentom še bolj približati informacije o vsem, kar zadeva študentsko življenje. ŠOU v Ljubljani namreč želi za študente narediti čim več in s tem, ko smo študentom z najrazličnejšimi informacijami na voljo od jutra do večera, smo ta namen resnično izpolnili.”
Ali ste do sedaj dobili že veliko klicev in zakaj največ kličejo študenti? Kaj je tisto, kar jih najbolj zanima? 
“Kot že zapisano, po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev. Večina klicateljev je seveda študentov, ki jih zanima vse v zvezi s študijem in študentskim življenjem. Tako sprašujejo po informacijah v zvezi z vpisi, prepisi, statusom, štipendijami, bivanjem, zavarovanjem in delom, zanimajo jih informacije o študiju v tujini, zelo veliko pa želijo vedeti tudi o obštudijskih dejavnostih, ki jih ponuja ŠOU v Ljubljani in njegovi zavodi, torej  informacije v zvezi z zabavami, razstavami, izleti ali koncerti. Študentski telefon uporabljajo tudi lastniki stanovanj, ki želijo svoje kapacitete oddati študentom, občasno starši študentov, tuji študenti, skratka vsi, ki jih zanimajo dejavnosti ŠOU v Ljubljani.”

Mojca Buh

Most do dobre službe

Pot do diplome ni s cvetjem postlana, vendar je veliko bolj predvidljiva  in odvisna od nas samih kot pot do dobre službe. Zato je Fakulteta za družbene vede letos že tretjič zaporedoma, 5. novembra, organizirala prireditev Zaposlitveni most. Osrednji namen dogodka je povezovanje delodajalcev in študentov različnih družboslovnih smeri ter poudarjanje pomena interdisciplinarnosti pri družboslovnem študiju, ki je eden od predpogojev višje zaposljivosti in večje gospodarske učinkovitosti.

V okviru programa prireditve so se predstavila podjetja – nekatera so ob tej priložnosti iskala tudi nove kadre – in študentska društva, katerih namen je med drugim svojim članom ponuditi prostor za pridobivanje  izkušenj in znanj, ki jim bodo po končanem študiju pomagali pri iskanju redne službe. Kljub temu, da je večina prisotnih podjetij, kot so Pristop, Valicon, LunaTBWA, GFK in druga, iskala predvsem oglaševalski kader in kader za tržno raziskovanje, je tudi za ostale študente vsekakor bila to lepa priložnost, da naravnost od delodajalcev slišijo, kaj le-ti pričakujejo in katere lastnosti favorizirajo pri kandidatih, ki iščejo službo.

Dogodek so popestrile tudi različne delavnice in okrogle mize. Med najzanimivejšim je bila delavnica Kariernega centra na temo pisanja kariernega načrta. Udeleženci so se na njej seznanili s pojmom in pomenom načrtovanega iskanje prve zaposlitve, najpomembnejši del delavnice pa je bil posvečen samostojnem pisanju lastnega kariernega načrta in njegovi analizi.

Tudi delavnice Šole retorike Ane Aleksandre Župančič in Zdravka Župančiča ter strokovnjaka za osebno rast Roya Goreya so študentom ponudile nekaj zelo pomembnih osnovnih napotkov o tem, kako premagati strah pred izpostavljanjem in nastopanjem. Po mnenju slednjega tremo lahko obvladamo le, če s pomočjo različnih vaj spoznamo samega sebe, svoja čustva in misli ter zakonitosti uspešne komunikacije. Od našega odločnega in samozavestnega nastopa ter jasnosti izražanja misli je odvisen tudi vtis, ki ga bomo naredili na delodajalca.

Dan je zaključila zanimiva okrogla miza z nazivom  Ljubljana, študentsko mesto?, na kateri so o zaposlitvenih priložnostih in izzivih mladih diplomantov spregovorili ljubljanski župan Zoran Jankovič, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, profesor FDV-ja dr. Igor Lukšič, znanstveni svetnik in direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete dr. Franc Križanič in predstavnik kabineta rektorice ljubljanske univerze Aljuš Pertinač.

Olga Brezovar

 

MOJA (BARVA) JE LEPŠA!

Svet ni eden, svetova sta sva, eden je moder in drugi je oranžen.

To postane predvsem očitno vsaki dve leti, ko so na sporedu volitve v upravne odbore študentskih organizacij po fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani. Upravni odbori imajo po fakultetah različno število članov in so strukturirani v resorje, vodi pa jih predsednik (na večjih fakultetah je tudi podpredsednik). Predsednik (in na večjih fakultetah tudi podpredsednik) postaneta tudi študentska poslanca v študentskem zboru. Lista, ki uspe zbrati večino glasov v študentskem zboru, lahko sestavi študentsko vlado, ki je sestavljena iz 5 resorjev – (nekakšnih študentskih) ministrstev, na čelu nje pa je predsednik ŠOU v Ljubljani.

Zakaj modra in oranžna?
Letos sta se v boj za glasove študentov podali 2 listi – Neodvisna študentska mreža (NŠM – modri) in pa Samostojna akademska skupina (SAS – oranžni).

Tradicionalno “boj” med njima poteka predvsem na ravni letakov (kjer se študent lahko seznani s tem, kaj mu lista obljublja in kam ga vabi), promocijskega materiala, študentskih žurov in drugih dogodkov. Tudi letos je na začetku kazalo, da temu ne bo nič drugače.

Vendar pa se je zapletlo, ko so kandidati NŠM (modri) na 6 fakultetah dobili na dom odločbe, da so bile njihove kandidature zavrnjene, ker so bile oddane po priporočeni pošti.

Kaj je s tem narobe?
Morale bi biti oddane po navadni pošti. Povprečnemu študentu se to zdi smešno, če že ne celo absurdno. Pravna razlaga je sicer bolj kompleksna, vendar stoji na zelo trhlih temeljih. Tako je celo mnenje oseb, ki o pravu malo vedo.

Pravni temelj odločb je sicer v odločitvi Volilne komisije ŠOU, ki je spremenila volilni razglas (do česar sicer po aktih ŠOU sicer ni upravičena, ampak skrbi le za tehnično izvedbo volitev), ki je določal, da se kandidature oddajo “priporočeno po pošti ali osebno” v “po pošti”, da bi ga uskladila z volilnim pravilnikom ŠOU. Pogojno rečeno je s tem vse v redu.

Vendar pa se stvar zaplete, ko je prevzela vlogo zakonodajnega organa ŠOU (to je študentski zbor) in rekla, da beseda pošta “nedvoumno in jasno” pomeni “nič drugega kot navadna pošta” in da je to povsem jasno in logično.

Modri se s to razlago niso strinjali.
Ker so se počutili ogoljufane, so se odločili, da na tej točki ne bodo odnehali. Kmalu po tem dogodku je tako sledil protest pred poslopjem ŠOU v Ljubljani, ki ni ostal neopažen niti v medijih. Na protestu so si kandidati NŠM na usta prilepili črne trakove, da bi tako pokazali, da jim je bila neupravičeno odvzeta pravica, da bi se enakopravno z oranžnimi potegovali za mesta v študentskem zboru. Študenti pa so bili po njihovem oropani za možnost izbire o tem, koga bi želeli imeti kot svojega predstavnika. Kandidate je nagovoril tudi trenutni predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe in jih pozval k spoštovanju aktov ŠOU. Protestirajočim so se zdele njegove besede absurdne, saj so bili prepričani, da jih ni naslovil na pravo stran.

Ker se kljub nasprotovanju ni zgodilo nič, so se modri odločili še za eno akcijo. Naslovili so jo z imenom “Pogreb študentske demokracije” in izvedli pravo pravcato pogrebno procesijo, ki se je vila od poslopja ŠOU v Ljubljani pa do stavbe, kjer domuje Univerza v Ljubljani. Protest je naletel na precejšen odziv v medijih, kljub temu se ni premaknilo nič, bližale pa so se volitve.

Volitve so tako brez večjih zapletov potekale na vseh tridesetih visokošolskih zavodih UL v torek, 21. in (na manjših fakultetah le) v sredo 22. oktobra. Od takrat je seveda minilo že kar nekaj časa, vseeno pa končni zmagovalec zaradi zapletov vseeno še ni znan.
Zanimivo pa je dejstvo, da sta po volitvah v sredo, 22. oktobra, v nočnih urah obe listi bučno praznovali svojo zmago – oranžna lista v Emonski kleti in modra v Net Caffe-ju.

Kakšni pa so rezultati volitev?
Najbolj zanimivo je seveda vedeti, kako so se študenti odločili na fakultetah, kjer so lahko “izbirali” samo med eno listo (vseeno pa so lahko glasovali ZA ali proti).
Na treh izmed šestih fakultet (vseeno pa se na teh treh šola skoraj 1/3 študentov UL!) so volivci večkrat obkrožili  PROTI – to pa pomeni, da edina lista, ki je bila študentom na glasovnicah na voljo, ni bila izvoljena. To se je zgodilo na Filozofski fakulteti (FF), Fakulteti za družbene vede (FDV) in Pravni fakulteti (PF).
Na ostalih fakultetah so trenutno v prednosti oranžni oz. SAS. Vseeno pa še ni vse odločeno, saj bo najprej treba počakati do končnih rezultatov. Končna zmaga in možnost sestave vlade pa bo lahko ena ali druga barva razglasila šele po tajnem glasovanju poslancev v Študentskem zboru. Tista lista, ki bo dobila več glasov, bo namreč imela možnost sestaviti vlado in določati politiko ŠOU v naslednjih dveh letih.

Kako torej naprej?
Senat ŠOU je 3. novembra sprejel sklep, da bo v enem tednu razpisal nove volitve, in sicer tam, kjer ni bil izvoljen nihče – kjer je bilo več študentskih glasov proti. Od razpisa volitev do samih volitev lahko preteče med 30 in 45 dnevi.

Upali smo, da bodo študenti v novembrski številki revije Študent lahko prebrali intervju s predsednikom ŠOU v Ljubljani, vendar to zaradi opisanih zapletov žal ni bilo mogoče.
Glede na dano situacijo pa je vseeno bolje tako, saj je bila v zraku celo namera, da bi se Študentski zbor konstituiral brez manjkajočih poslancev. Bolje zato, ker bi tako Študentskemu zboru odvzeli legitimnost, ki jo kot predstavnik študentov mora imeti.
Kje bi bila tu legitimnost, če skoraj ena tretjina vseh študentov tam sploh ne bi bila zastopana?


Blaž Božnar

Izvoljeno novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani

Na včerajšnji prvi redni seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani) so študentski poslanci za predsednika ŠOU v Ljubljani izvolili Mateja Poklukarja. Študentski poslanci – glasovalo jih je 24 – so kandidata za predsednika ŠOU v Ljubljani, Mateja Poklukarja, absolventa Fakultete za računalništvo in informatiko (dosedanjega vodjo poslanske skupine SAS) potrdili z 22 glasovi . Proti sta glasovala 2 poslanca. V predsedstvo so bili izvoljeni tudi naslednji študentski ministri, ki jih je Matej Poklukar  predlagal v svoji kandidaturi:
 – minister za študijsko problematiko: Tone Lun, študent Ekonomske fakultete  (prejel je 22 glasov za in 1 glas proti),
 – minister za socialo in zdravstvo ostaja: David Božič, študent Teološke fakultete (prejel je 24 glasov za in nič  glasov proti)
 – minister za mednarodno sodelovanje: Andraž Kastelic, študent Fakultete za družbene vede (prejel je 24 glasov za in nič glasov proti)  
 – minister za obštudijske dejavnosti: Aleš Logar, absolvent Ekonomske fakultete  (prejel je 23 glasov za in 1 glas proti)

Aids ne izbira.Ti lahko!

Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homeseksualnosti (DIH) tudi letos ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, pripravlja  vseslovensko akcijo z razpoznavnim sloganom Aids ne izbira.Ti lahko!  1. decembra bodo tako po vseh večjih mestih in krajih v Sloveniji stojnice, na katerih se bodo lahko mimoidoči seznanili z informacijami 
o HIVu in AIDSu, poudarjali pa bomo se pomembnost testiranja na spolno prenosljive okuzbe in opozarjali na problematiko HPV. Brezplačno bo 
razdeljenih 60.000 kondomov in 30.000 rdečih satenastih pentljic ter 20.000 velikih in malih papirnatih pentelj, v parku Zvezda v Ljubljani  pa se bo ze tradicionalno zgodil koncert znanih slovenskih glasbenikov; nastopali bodo Zlatko & Optimisti, Sell out, TIDE, DiFASO in Neisha. Akcija ze deseto leto zapored poteka v okviru DSMS-jevega projekta VIRUS, zdravstveno-preventivnega programa, amenjenega boju proti širjenju okuzbe HIV.

Prva pomoč!

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor (DŠMM) in njihovim projektom ZaŽivljenje!, organizirajo projekt obnovitvenih tečajev nudenja prve pomoči za študente Univerze v Mariboru. Med 25. in 27. novembrom bo po nekaterih fakultetah Univerze v Mariboru potekala promocija projekta, kjer se bodo lahko študentje preizkusili v nudenju prve pomoči in se prijavili na obnovitveni tečaj nudenja prve pomoči. Na tečaj se študentje lahko prijavijo tudi na spletni strani www.zazivljenje.org/mb, organiziran pa bo predvidoma v začetku decembra, po zapolnitvi prostih mest.

Zapleti na ŠOU

Volilna komisija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na 20.  redni seji obravnavala pritožbe zoper kandidature kandidatov za Upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov (ŠOVZ) in v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Obravnavala je 17 pritožb zoper kandidature kandidatnih list Neodvisne študentske mreže – Nisi sam; zavrnila jih je enajst, ugodila pa le šestim pritožbam. Zaradi nedopolnitve sta bili zavrnjeni tudi dve kandidaturi Samostojne akademske skupine. Volilna komisija ŠOU v Ljubljani je svojo odločitev sprejela v skladu z veljavnimi pravili, zaradi občutljivosti in pomena volitev pa je pred sprejetjem dokončnega sklepa pridobila tudi dve zunanji, neodvisni pravni mnenji, ki sta zapečateni za nadaljnje postopke.

Slovenski znanstveniki prispevali k Nobelovi nagradi

Svetovni mediji so pravkar poročali, da so letošnjo NOBELOVO NAGRADO ZA FIZIKO prejeli trije japonski teoretiki fizike osnovnih delcev: YOICHIRO NAMBU, MAKOTO KOBAYASHI in TOSHIHIDE MASKAWA. K eksperimentalni potrditvi teorije Kobayashi-Maskawa je pomembno doprinesla skupina trinajstih slovenskih fizikov, ki sodelujejo pri eksperimentu Belle v japonskem inštitutu KEK, kjer raziskuje tudi Makoto Kobayashi. Slovenski del skupine Belle vodi prof. dr. Peter Križan, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

ŠOUM se predstavlja mariborskim študentom

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v torek pripravila Dan ŠOUM, kjer se je študentom mariborske univerze predstavila Študentska organizacija Univerze v Mariboru in celotna Skupina ŠOUM. Prireditev je potekala v Študentskem kampusu na Gosposvetski cesti v Mariboru (Štukova terasa). Na tradicionalnem Dnevu ŠOUM so na stojnicah predstavljene aktivnosti posameznih članic Skupine ŠOUM na področju obštudijskih in interesnih dejavnosti, celotno dogajanje pa je popestril še bogat program. V okviru projekta je zvečer potekal še koncert Zorana Predina v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk.

Sarajevo

IZBIRA PREVOZA
Če se odpravljate na izlet v glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo, je na voljo več prevoznih sredstev. Najhitrejše je potovanje z letalom, ki traja nekoliko manj od ene ure, cena povratne karte z Adrio Airways se giblje okrog 200 €. Najcenejša, a žal tudi najbolj neudobna opcija je avtobus, za katerega boste v eno smer iz Ljubljanske avtobusne postaje odšteli od 36 do 39 €, priporočamo nočno vožnjo, katere odhod je v večernih urah, potovanje pa traja 9 ur ali več (odvisno od poti in prevoznika). Najboljše razmerje med ceno in kakovostjo za študentski žep je izlet z vlakom. Popotovanje iz Ljubljane s prestopom v Zagrebu (kjer se navadno čaka do ene ure) traja približno 12 ur, cena pa je podobna avtobusni.
Če ste že postali ponosni lastnik jeklenega konjička ali pa imate radodarne starše, ki vam bodo nesebično odstopili prevozno sredstvo, se lahko poslužite tudi road-trip variante, ki pa bo morda poleg avtomobilskim gumam povzročila preglavico tudi vašemu želodcu – ceste v Bosni in Hercegovini so slabe, avtoceste do Sarajeva praktično ni (če odštejemo mestno obvoznico). Pot se vije preko Zagreba, čez Banja Luko (kratek oddih za šoping), Jajce, Travnik do Sarajeva. Pri parkiranju bodite pazljivi, saj so tamkajšnji tatovi še posebej pozorni na tuje registrske tablice. Avta ne puščajte na osamljenih ulicah.

NASTANITEV
Najboljša izhodiščna točka za oglede sarajevskih lepot je namestitev v centru. Ponujajo številne kampe, ena izmed poceni variant je tudi spanje v hostlu. Izbira na internetu je velika in cenovno izredno ugodna, a neredko se zgodi, da ima hostel sobe razparcelirane po celem mestu in vas mimogrede z izgovorom, da so vse bližnje sobe polne, namestijo v kak klanec, iz katerega je 15 minut hoda do centra mesta, tako da bodite pozorni ob prijavi. Predlagamo City hostel, ki se nahaja v neposredni bližini katedrale in se ponaša z izjemno prijaznim lastnikom ter veliko ponudbo hrane za zajtrk (lastnik osebno vam bo kupil in postregel mlečne izdelke, kruhke in kavo po vašem izboru).

OGLEDI

Sarajevo

Prvi dan si privoščite ogled kar peš, saj je v strogem centru veliko zanimivih točk. Podajte se na Baščaršijo, v sklop starih mestnih ulic oziroma trg, ki se bohoti s spominki, od tipičnih ”džezvic” za kavo, islamskih rut, bakrenih posodic za sladkor z ročnimi ornamenti, do nogometnih šalov in majic s šaljivimi napisi, največja atrakcija pa so zagotovo prikupne buregdžinice in čevapdžinice – vsaj eno morate obiskati! Če se želite okrepčati z zeljanico ali sirnico, predlagamo čevabdžinico Bosna (za eno porcijo boste odšteli približno 2,5 KM), če hlepite po čevapčičih, zavijte v čevabdžinico Željo (mala porcija stane 5 KM). V omenjenih gostilnicah večinoma ni možno konzumirati alkohola, zato se za dolgo potovanje podkrepite s kozarcem piva raje v kakem od bližnjih lokalov, ki jih na Baščaršiji kar mrgoli. Greh je doživeti Sarajevo in ne obiskati tipične slaščičarne, kjer se vam bodo pocedile sline ob vabljivih baklavah (cena približno 1,5 KM). Za nekoliko tradicionalnejše evropske sladice pa predlagamo Dunajsko kavarno, ki se ravno tako nahaja na Baščaršiji. Sprehod nadaljujte z ogledom Gazi – husrev begove džamije in ortodoksne cerkve v bližini, moč za nadaljnji sprehod si pridobite s pogledom na Sebilj, kjer se lahko osvežite z vodo iz fontane. Od tam greste čez cesto po hribu (predel Kovači) navzgor in čez nekaj minut boste zagledali velikansko pokopališče, če se povzpnete na vrh, vas čaka izjemen razgled na mesto. Na drugem koncu Baščaršije, kjer tramvaj naredi oster ovinek, ne spreglejte Viječnice, velike univerzitetne knjižnice, ki je ob vojni služila kot epicenter, nad katerega so se zgrinjali temni oblaki streliva – večina knjig je uničenih, zgodovinska vrednost mogočne stavbe, ki je sedaj le še slaba senca sebe in čaka na obnovo, pa vendarle ostaja. Ob Viječnici teče reka Miljacka, ki ni prav čista, je pa domačinom v ponos in na njej temelji bajka; mesto so namreč zgradili na obeh bregovih te rečice; ki se ponaša s številnimi mostovi, npr. Ćumurija, latinski most, Drvenija, Čobanija, Skenderija, Careva Ćuprija … najbolj znana je Šeher Ćehanija Ćuprija.
Zvečer zavijte na pijačo v Barko, Havano ali mehiški bar na obrobju Baščaršije. Če ste še vedno polni energije, noč nadaljujte s plesom v katerem od klubov v centru mesta – City pub, Celtic pub z glasbo v živo, Coloseum …

Drugi dan se v sončnem vremenu s tramvajem ali pa z lastnim prevozom odpravite do Ilidže, predmestja Sarajeva, le korak stran od čudovitega parka iz izvira Vrelo bosne, kjer lahko občudujete rastline, labode in druge živali ter si na koncu privoščite pijačo ali jedi na žaru v tamkajšnji gostilni, blizu pa je tudi Inat kuča, ki ponuja tipične bosanske jedi v tradicionalni atmosferi. Po kosilu je čas za nakupe. Največ izbire zagotovo ponuja ulica Ferhadija v centru mesta, kjer je peš cona. Na Ferhadiji se nahaja tudi ogleda vredna Katedrala, kjer ob nedeljah ponujajo celo mašo v angleščini, kar priča o številnih tujcih, ki so si izbrali Sarajevo za svoje bivališče. Če ste že tam, se sprehodite še skozi mestno tržnico in preskusite svoje predsodke. Avanturisti, ki vas oziranje za izložbami nervira, pa si lahko ogledate Bosanske piramide, okrog katerih se še vedno zganja polemika, ali gre morda le za grič ali so celo bolj veličastne od najbolj slavljenih piramid v Egiptu. Zvečer si oglejte eno izmed kvalitetnih gledaliških predstav, oper ali baletov v Narodnem pozorištu. Če boste v poznih večernih urah občutili lakoto, se ne bojte – pekarne (ki sicer ne ponujajo vedno enako kvalitetnih pit kot buregdžinice, ampak v sili hudič še muhe žre) so večinoma odprte do polnoči. Za razvajanje oči se povzpnite na Plavo prizmo, stavbo, v kateri je hotel, na vrhu pa kraljuje vrteča se restavracija in kavarna s steklenimi stenami, iz katere lahko ob komaj občutnem kroženju občudujete Sarajevo, ki se kopa v lučeh v vsej svoji čarobnosti.

ČE BO ČAS…
– pojdite v kino – redkokje na svetu ponujajo predstave za uborne 4 KM (2 €)!
– se sprehodite po Velikem in Malem mestnem parku
– si oglejte bogato zbirko v Zemaljskem muzeju
– obiščite Bosanski kulturni center
– naredite nekaj netipičnega – privoščite si kosilo v indijski restavraciji Tadž Mahal, kjer so cene neprimerno lahkotne, če upoštevamo, da je hrana odločno boljša kot v slovenskih indijskih restavracijah.


Tretji dan namenite ogledu Mostarja.

Do Mostarja se lahko peljete z vlakom ali avtobusom, odhod je nekajkrat dnevno. Če se boste na pot podali z lastnim prevozom, se ustavite še v Jablanici, znani po veliki bitki na Neretvi iz druge svetovne vojne, imenovani tudi “Bitka za ranjence”. V Mostarju se sprehodite po številnih čudovitih kamnitih mostovih, še posebej zanimiv je Stari most, ki so ga med vojno zrušili Hrvati, in so ga nato obnovili, pred kratkim pa ga je zopet doletela nesrečna usoda.

Želim vam srečno potovanje in obilo nepredvidenih užitkarjenj – saj veste, važna je pot in ne cilj!

Vesna Hauschild

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.