Bivša jugoslovanska prestolnica Beograd, utrip Balkana, energična atmosfera, ki vsakega obiskovalca napolni z energijo, saj ponuja tisoč in eno možnost sprostitve, zabave, kulturnih in družbenih aktivnosti. Verjetno ste si vsi ogledali znamenito trdnjavo Kalamegdan, šli pozdravit brata Tina v Kučo Cveča ter se šli martinčkat na priljubljeno beograjsko plažo Ado Ciganijo ali mogoče na kavo v boemsko četrt Sakralija. Pa ste obiskali tudi posamezne fakultete, se sprehodili po Študentskem trgu ali obiskali kakšen študentski dom? Ali ste videli enega najlepših študentskih domov v Beogradu, Študentski dom Kralja Aleksandra, ki je mogočna stavba in ima okoli 500 najboljših beograjskih študentov?
Ta študentski dom se preko poletja spremeni v hostel, tako imate tudi vi možnost, da bivate po res ugodni ceni v zelo prestižni stari stavbi. Če slučajno mislite, da se srbski študentje nič ne učijo, si v septembrskih mesecih lahko pogledate čitalnico pravne fakultete, ki je polna študentov in spominja na naš NUK; ob pogledu na znanja željne študente te kar zgrabi slaba vest, ker veš, da bi jim moral delati družbo.
Beograd ni samo pomembno politično središče, stičišče dveh rek, Donave in Save, ampak je tudi mesto, ki ima največji študentski center na Balkanu. Novi Beograd ali novi del mesta vključuje tudi veliko površino, kjer je veliko študentsko naselje ali Študentski grad, kot ga imenujejo sami. Kot nekakšna študentska Rožna dolina v velikem ima to študentsko naselje okoli pet tisoč študentov, ki živijo v številnih študentskih domovih. Za bivanje v domu odbije vsak študent le okoli 25 evrov na mesec. Vsak študentski dom ima tudi čitalnico za pridne študente. Poleg teh je v centru še ena velika skupna čitalnica za vse študente. Za sprostitev so na voljo številne športne dvorane in odprta igrišča. Posebnost naselja pa je velika kulturna dvorana, kjer potekajo koncerti in kjer so razstavljene številne umetniške risbe ter ostale študentske stvaritve. Imajo tudi odprto gledališče oz. prostor, kjer se mladi družijo čez poletje, sedijo zunaj in spremljajo športne tekme ter navijajo za svojo Crveno zvezdo, si ogledajo filme pod zvezdami ali pa si popestrijo večere ob zvokih kitare in glasovih srbske pesmi. Po nizki ceni si kar čez cesto, kjer je za študente poskrbljeno 24 ur na dan, napolnijo lačne želodčke z res ugodnimi slanimi palačinkami, tipičnimi srbskimi kruhki, bureki, itd. Za dolge noči pa poskrbi študentski bar Granada, kjer za odlično kavo plačate študentsko ceno.
Poleg bogate študentske ponudbe v Beogradu ne gre brez študentskih društev. Svoj obisk sem obogatila tudi z popoldanskimi seansami SUS, t.i. študentske unije Srbije, kjer sem se dobila z dobrim znancem Markom Stojanovičem, ki je tudi podpredsednik zveze in zadolžen za mednarodno sodelovanje. Študentska organizacija je v tesnih in zelo dobrih odnosih tudi s slovensko ŠOU, med njima se odvijajo številni mednarodni projekti. Po mnenju podpredsednika unije pa je SUS naklonjen tudi naš evropski poslanec Jelko Kacin. Kaj pa pravi ”srbski drugare” o študentski sceni v Srbiji, si poglejmo v intervjuju.
Kdaj je bila vaša organizacija oblikovana?
Pred desetimi leti je bila oblikovana med glavno anti-Miloševič propagando, v času njegovih volitev. Pred tem smo imeli samo lokalne unije, okoli 20 do 25 študentskih unij. Tisto leto pa so se te študentske organizacije odločile, da ustvarijo eno skupno na državni ravni, ki se danes imenuje SUS – Študentska unija Srbije. Pisarne imamo na več kot 60 fakultetah in 4 univerzah v Srbiji, glavna pisarna pa je v Beogradu.
Katere večje projekte ste izvedli?
Imeli smo protivojno kampanjo v času Miloševičeve vlade, potem Pull of the Blind Hall za boljšo izobrazbo, rezultat česar je bil podpis bolonjskega sistema. Lani pa smo izvedli velik mednarodni projekt, saj smo v Srbiji organizirali generalno zasedanje seje Evropske študentske unije, ki se ga je udeležilo okoli 160 predstavnikov vseh evropskih držav. Prvič pa smo izvedli tudi volitve za študentski parlament v Srbiji. Trenutno se ukvarjamo bolj s temo EU politike, ki je tudi naš dolgoročen cilj.
Torej sodelujete tudi z ostalimi mednarodnimi organizacijami, tudi s slovensko?
Moram reči, da je mednarodno sodelovanje področje, ki je v naši organizaciji najbolj produktivno. Smo namreč stalni člani Evropske študentske unije od leta 2000, Jugovzhodne študentske zveze, tesno pa sodelujemo tudi s slovensko študentsko organizacijo ŠOU, s katero smo izvedli številne projekte.
Kakšna je na splošno študentska scena v Beogradu?
Na splošno bi rekel, da je študentsko življenje v Srbiji zelo revno in omejeno glede na socialni in finančni položaj. Razmere v študentskih domovih so zelo slabe, socialna dimenzija izobraževalnega sistema je zelo pomanjkljiva. Poleg tega se morajo študentje financirati sami, saj še zdaj ni na voljo študentskih finančnih posojil ali državnih štipendij. Te sicer obstajajo, vendar so zelo težko dostopne, omejene ter nejasne. Poleg tega je naš izobraževani sistem zelo problematičen, saj nimamo nobenih mednarodnih študentskih izmenjav, razlogov za to pa je veliko, med drugim tudi problem z vizami. Tako so mladi oz. študentje klavstrofobični in imajo odpor pred drugimi kulturami, saj velika večina sploh še ni bila izven naših meja. Problem je med drugim tudi, da naš izobraževalni sistem ni primeren za tuje študente, saj imamo še vedno zelo staromodne metode poučevanja, poleg tega le peščica profesorjev govori angleško. Žal pa nimamo niti enega predavanja na katerikoli univerzi v angleškem jeziku. Tako je ovir veliko in proces še dolg.
Zanimivost:
” Študentski dom Kralja Aleksandra je eden najlepših in prestižnih domov v Beogradu, kamor lahko pridejo le najboljši študentje in ne bruci. Zgradba je po načinu in stilu gradnje je zelo podobna naši Univerzi v Ljubljani, saj je zelo mogočna in prestižna ter notranje bogato opremljena s starim pohištvom, baročno ograjo, še veliko drugih umetniških slogov bi se našlo. Res pa je, da so previla zelo stroga. Recepcija in varnostnik ne spustita turistov ali radovednežev niti na ogled sob ali prostorov.
” SUS je prvi pobudnik velikega festivala v Novem Sadu Exit, saj je bil ta sprva namenjen anti-Miloševičevi eri. Takrat so priredili koncerte, shode in ostale odprte družbene prireditve. Danes Exit vsi poznamo, na festivalu ima med številnimi odprtimi odri svoje mesto tudi SUS.
Urša Cehner