Rast cen v Sloveniji se nadaljuje. Novi val podražitev pa se napoveduje tudi za mesec marec. Spet naj bi se najbolj podražila živila. ”Sveta trgovska trojica”(Tuš, Mercator in Spar), ki močno obvladuje živilski trg očitno še naprej igra uspešno ”inflacijsko igro”.

Za podražitve pač krivijo dobavitelje, ti pa s prstom kažejo na trgovce, vmes skupaj krivijo dražje surovine na svetovnem trgu. Kakorkoli, veliki trgovci so se na hrvaškem z vlado dogovorili in pristali na znižanje cen kruha, mleka in olja. Elektrika in plin pa se za gospodinjstva ne bodo podražila do vse do poletja. Pocenitve naj bi se gibale med 8 in 12 odstotki. Torej, medtem ko našo vlado inflacijski problem ”resno skrbi” in zadevo ”resno preučuje” je osovražena Hrvaška že pridno rešuje.

Lani je bila inflacija v enakem obdobju 2,7 odstotna, letos pa se je močno povečala na 6,4 odstotna. Prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 3,9-odstotna, v enakem obdobju lani je bila 2,5-odstotna. In če smo upali, da nam bo januar vsaj nekoliko znižal letno raven, smo se zmotili, saj je bila inflacija v januarju 2008 že 0,1 odstotka. Naj spomnimo, da smo prejšnja tri leta imeli v januarju vedno deflacijo. Hja, o izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev tako za zdaj ni ne duha ne sluha. Morda pa je inflacijska bomba počila (poleg že znanih dejavnikov) tudi zaradi tega, ker smo nekatere cene držali umetno navzdol, da bi sploh lahko izpolnili maastrichtske kriterije in pravočasno vstopili v Evro območje, zdaj pa se nam to maščuje. No, tolažimo se lahko tudi, da se v državah Evro območja spopadajo z isto težavo. Letna stopnja inflacije v državah območja evra je v povprečju znašala 3,1 odstotka, v državah EU pa 3,2 odstotka.

VISOKA GOSPODARSKA RAST

Če se že spopadamo z inflacijo se po drugi strani lahko pohvalimo z visoko gospodarsko rastjo v letu 2007, ki je znašala okoli 6 odstotkov in je bila najvišja po osamosvojitvi. Najbolj so rast poganjali izvoz blaga in storitev ter bruto investicije. Zelo se je na gospodarsko rast odzval tudi trg dela. V letu 2007 se je močno povečala zaposlenost in znižala brezposelnost, kar se kaže v znižanju stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, ki sta prav tako na najnižji ravni od osamosvojitve. Decembra leta 2006 smo tako imeli 833.016 zaposlenih, medtem ko smo novembra 2007 imeli 867.449 ljudi. oz. 30.000 ljudi več. Brezposelnih oseb pa je decembra v letu 2006 bilo 79.969 ljudi, novembra 2007 pa 68.411. Torej 10.000 ljudi manj. No, kazalci sicer res kažejo na močan upad brezposelnosti, je pa res tudi da ima zavod za zaposlovanje svojo ”posebno politiko” do iskalcev zaposlitev. Velikokrat se je namreč zgodilo, da so ljudi zaradi najmanjših prekrškov (iskalca zaposlitve ob določeni uri ni bilo doma) enostavno zbrisali iz evidence iskalcev zaposlitve in le to prikazali kot dejansko zmanjšanje brezposelnih.

PADEC SBI-ja

V letu 2007 je na padec evropskih borznih indeksov vplivala hipotekarna kriza v ZDA, to leto pa smo v strahu zaradi morebitne recesije v ZDA. V prihodnjem obdobju tako ni videti evropskega borznega okrevanja. In, ko so se borzni indeksi po svetu prejšnje leto strmo spustili navzdol, se je zamajal tudi naš SBI (slovenski borzni indeks). Korelacija med našo in tujo borzo je očitno večja kot so do sedaj predvidevali ekonomski analitiki. In tako se zdaj v letu 2008 SBI še vedno maja in pred kratkim se je spustil že pod 10.000 točk. Skoraj vse delnice in vzajemni skladi še naprej izgubljajo svoje vrednosti. Petrol, Luka Koper in Telekom so denimo samo v januarju izgubile skoraj 20 odstotkov svoje vrednost, več kot 90 odstotkov vzajemnih skladov pa je v zadnjih 6 mesecih tudi izgubilo svoje vrednosti (v povprečju za 10-15 odstotkov). Če prištejemo zraven še omahovanje vlade glede prodaje Telekoma, Zavarovalnice Triglav, ter prihajajoče volitve, je manj verjetno, da bi si SBI kmalu opomogel. Po drugi strani pa le ni tako vse črno kot na prvi pogleda izgleda. Mali delničarji namreč lahko to situacijo “sprida” izkoristimo. Če varčujemo na dolgi rok, je najbolj ugodno, če kupujemo delnice takrat, ko borzni indeksi padajo, ko drugi v paniki prodajajo. Cene delnice so takrat zelo ugodne in izkušnje iz preteklosti kažejo, da se take delnice prej ali slej opomorejo. Za tak ukrep pa se bodo seveda odločali, predvsem tisti z jeklenimi živci. Tisti, ki radi dobro spijo, pa naj svoja sredstva vlagajo v bančne depozite.

Predrag Rajčič, dipl. ekonom

Za Klemna ste gotovo že slišali – če še niste, pa zagotovo boste! Je namreč eden tistih perspektivnih in navdušenih ljudi, za katere se zdi, da bodo nekoč – čisto upravičeno – dosegli zvezde..

Ekonomijo si doštudiral v Kanadi, magisterija – dva – pa opravil v Londonu in Parizu. Kaj te je vleklo v tujino? Od kod ta želja po mednarodni karieri?
Ko enkrat pokukaš ven iz domovine, se ti odprejo nova obzorja. Samega sebe in svoje domače okolje razumeš bolje, ker si izpostavljen drugim pogledom. V tujino me ni vlekla kariera. V tujino sem si želel, ker sem čutil, da doma nekaterih svojih potencialov, ki so mi jih sicer priznali, nisem mogel izpolniti. Nekega dne se mi je ponudila možnost oditi v Kanado, in tako se je začelo. Če pa enkrat priložnost dobro izkoristiš, se ti odprejo še druge, nove.

Kakšen je tvoj običajen delovni dan? Predstavljam si, da je vse prej kot rutinski…
V Evropskem parlamentu, predvsem v funkciji svetovalca v največji evropski poslanski skupini, je res vsak dan nekaj posebnega. Le to je gotovo, da delovnik začnemo okrog 8h in da je dolg najmanj 9 ur, včasih pa tudi 14 ur. Med moje naloge spada vse od spremljanja evropskih medijev, obveščanja medijev o dogajanju v Evropskem parlamentu, organizacije tiskovnih konferenc, priprav mednarodnih PR projektov do svetovanja na področju zunanjih zadev EU, priprav opomnikov in včasih govorov za evropske poslance. V tem času pa imam veliko dela tudi povezanega s predsedovanjem Slovenije EU.

Gotovo vsakodnevno spoznavaš zelo zanimive ljudi. Se iz tega uspejo razviti tudi globlja prijateljstva? Koliko imaš sploh prostega časa in koliko se družite Slovenci med seboj? Menda vas je v Bruslju že kar lepo število…
Del življenja in dela, ki je tukaj v Bruslju najbolj zanimiv, je prav gotovo spoznavanje zanimivih, dejavnih, ambicioznih, pogumnih in uspešnih ljudi. In to vseh narodnosti in prepričanj. Kot doma, se tudi tukaj hitro razvijejo prijateljstva s tistimi, s katerimi začutiš nekaj skupnega, ne glede na to, od kod prihajajo. Med mojimi boljšimi prijatelji v Bruslju so tako Američani, Norvežani, Poljaki, Francozi, Čehi, Slovaki, kot Slovenci. Z nekaterimi igramo nogomet in namizni tenis, z drugimi se strinjamo glede vrednot ali si pomagamo pri delu. Sčasoma opažam, da se najbolj trdna prijateljstva razvijejo s tistimi, s katerimi skupaj ustvarjamo. Na podlagi skupnih vrednot za to v kar verjamemo. Sicer pa prostega časa ni veliko in uživamo kar v delu. (smeh) Slovencev pa nas je v Bruslju že čez 600. Imamo tudi nekaj svojih društev, na primer Društvo Franceta Prešerna ter letos ustanovljeni slovenski nogometni klub NK Bruselj. Pred nekaj leti smo s prijatelji postavili tudi internetni forum Bruslov.net, ki služi obveščanju Slovencev o dogodkih v Bruslju.

V Evropskem parlamentu delaš že od samega vstopa Slovenije v EU. Koliko časa si potreboval, da si se zares vživel v bruseljsko in strasbourško sceno? Se je bilo težko navaditi na njun nori ritem?
Res sem imel to srečo, da sem že 2. maja 2004 začel kot asistent pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu. On je cenil moje znanje ekonomije in jezikov, zagnanost in veselje do Slovenije. Kadar trajajo seje do polnoči in zmanjka časa za večerjo, ne moreš biti ravno navdušen. Toda, če si pripravljen delati in se učiti, če te stvar zanima, ti to daje energijo, in bogati dnevi minejo, kot bi mignil. Peterle me je vrgel v vodo in sem plaval – če bi se začel utapljati, bi pač vedel, da to ni zame.

Če bi primerjal življenje v Ljubljani, Londonu, Parizu in Bruslju, bi jih po kakovosti razvrstil – kako?
Osebno mi je najbolj všeč Pariz. Pariz je lepo mesto, kjer se opazi, da so estetske podrobnosti pomembne in te povsod kaj lepega razveseli. Pariz je svetovna prestolnica, toda ne tako dinamična kot London. V Londonu imaš občutek, da se svet vrti okrog tebe, ko zjutraj milijoni ljudi v kravatah in kostimih hitijo na delo. V Londonu na vsakem koraku srečuješ ljudi iz celega sveta, v Bruslju pa predvsem iz vse Evrope. Bruselj ima veliko zelenih površin in lepo majhno mestno središče, z veliko vrstami piva in izvrstne čokolade. Ljubljana pa je moj dom in s tem se nič ne more primerjati.

Kako pa je kaj z življenjskim standardom zaposlenih v institucijah EU? Če bi se recimo nekdo odločil, da si želi po nekaj letih dela v Bruslju v Sloveniji kupiti stanovanje, bi uspel privarčevati dovolj?
Stanovanja so v Sloveniji izredno draga, cena kvadratnega metra stane enako v Ljubljani kot v Bruslju. Po nekaj letih dela si takega zneska ne bi mogel privoščiti. Lahko pa si privoščiš kredit, če enkrat dobiš delo za nedoločen čas – in to veliko pomeni. Na splošno so v Bruslju plače višje, stroški pa tudi. Od vsakega posameznika je odvisno koliko privarčuje – da pa se več kot doma.

Razgledanost in znanje jezikov sta najbrž predpogoj za vsakršno mednarodno obarvano kariero, katere pa so tiste osebnostne lastnosti, ki nekoga naredijo primernega za delo v institucijah EU?
Najbrž komunikativnost kotira kar visoko…
Iznajdljivost, prilagodljivost, delavnost, zanesljivost, odprtost in komunikativnost so po mojem najbolj pomembne. Sicer je odvisno tudi od službe, ampak v funkcijah svetovalca in asistenta so bile te odločilne. Jezikovno in strokovno znanje, ki omogoča hitrejše in boljše razumevanje problematik, pa je seveda predpogoj.

Kaj bi priporočal študentom, ki bi si želeli vstopiti na ta EU vrtiljak dogajanja? Kje naj začnejo, na koga naj se obrnejo? Verjetno je možnosti za staže in zaposlitve po diplomi kar nekaj…
Vsem, ki jih zanima delo v EU, priporočam, da pridejo in pogledajo. Vsaj za mesec do pet, kolikor ponavadi trajajo pripravništva. Ta je najboljši način, da dobiš občutek kako EU sploh deluje. Na internetu obstaja množica podatkov o pripravništvih in službah na institucijah EU ter v neštetih spremljevalnih organizacijah. Mladi smo te podatke zbrali, sistematsko uredili in pred nekaj meseci predstavili v Ljubljani, Mariboru in Kopru, pod pokroviteljstvom evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Dokument je še vedno na njegovi spletni strani, lahko pa se obrnete tudi name (klemen.zumer@europarl.europa.eu) in vam ga pošljem.

Kateri profili diplomantov pa so najbolj iskani v institucijah EU? So to pretežno le pravniki, ekonomisti, prevajalci in tolmači, ali je veliko mest tudi za druge?
Službo lahko v EU dobi kdorkoli z visoko ali univerzitetno izobrazbo in z dobrim znanjem, poleg slovenskega, tudi vsaj enega tujega jezika izmed angleščine, nemščine in francoščine. Več mest je namenjenih profilom, ki jih omenjaš, in zanje so razpisani posebni “konkurji”, to so kvalifikacijski testi za delo za nedoločen čas v institucijah EU.
Vsaka država članica EU ima predvideno določeno kvoto svojih EU uradnikov, ki je sorazmerna z velikostjo prebivalstva te države. Slovenske kvote v institucijah še niso izpolnjene!

Kako težak pa je concours? Kaj vse obsega in koliko časa si se ti pripravljal nanj?
Konkurjev je več vrst, odvisno od tega, za katero mesto se prijavljaš. Ponavadi so sestavljeni iz šestih delov. Začnejo se z obkroževalnimi vprašanji o evropski geografiji, zgodovini in kulturi, ter institucijah EU; sledi pa preverjanje matematičnih in jezikovnih sposobnosti. V nadaljevanju se preverja bolj specialistično znanje, npr. na področju makro ali mikro ekonomije, prava, politike, ipd. Navadno se konkur konča z ustnim izpitom. V mojem primeru je bil pogoj znanje dveh tujih jezikov poleg slovenščine in tako me je 6 članov komisije spraševalo vprašanja o EU v treh jezikih. Ker sem se sam že v pisarni Lojzeta Peterleta veliko naučil, mi priprave niso vzele toliko časa, kot komu drugemu – le nekaj tednov. Prav zato priporočam pripravništvo!

V enem od intervjujev si dejal, da si se odločil za delo v Evropskem parlamentu, ker te je od nekdaj zanimala ideja Evrope. Kako Unijo vidiš danes, po skoraj štirih letih službovanja v Bruslju?
EU me navdušuje kot izredno pametna in koristna poteza “očetov Evrope”, ki so razumeli, kako pomembno je bilo po stoletjih vojn zagotoviti mir na tem kontinentu. Gre za zelo praktičen projekt, osnovan na sodelovanju in iskanju kompromisov brez izgube raznolike kulture vsakega naroda. To pa ni lahko delo in zahteva politično odličnost. Evropa se še vedno oblikuje in od današnjih generacij, tudi od tebe in mene, je odvisno, kako in v kaj se bo razvila.

Kaj pa najbolj nepozaben trenutek, odkar delaš v EP?
Nikoli ne bom pozabil klica Lojzeta Peterleta iz Kirgizije na velikonočno soboto, v katerem me je prosil, naj v desetih minutah najdem mobi številko Javierja Solane, visokega predstavnika EU za zunanjo politiko. V Kirgziji se je namreč zgodila demokratična revolucija, ki jo je v imenu OVSE urejal Peterle, takrat edini Zahodni politik v državi. Prek mobitela mi je sedem ljudi v petih državah pomagalo iskati številko in v enajsti minuti je Peterle prejel moj SMS z mobi številko Solane. Solana je bil takrat na praznovanju v Madridu, a je kmalu za tem pozval Kirgizijo in svet k umiritvi razmer.

In za konec še tvoji načrti za prihodnost? Nameravaš ostati v Bruslju ali se ponovno kam seliš, novim zmagam naproti?
Tudi Bruselj odpira vrata naprej. Rad bi najbolje udejanjil svoje talente in se še naprej osebno in profesionalno razvijal. Želim si, da bi bilo to mogoče doma…

Martina Srblin

Poleg pridobivanja lastnih mednarodnih izkušenj v okviru programov, kakršen je denimo Erasmus, študentom izredno koristi tudi obiskovanje predavanj tujih profesorjev, ki gostujejo na njihovi matični fakulteti. Tako se lahko njihovo oplajanje jezikovnega in kulturnega znanja začne ali nadaljuje kar v domači predavalnici. Nekaterim opravljanje posameznega predmeta v tujem jeziku celo vlije poguma, da se resnično odpravijo v tujino, drugim pa zanimivi tuji profesor vsaj malo razširi obzorja. Vsestranske koristi so torej očitne, poglejmo pa, koliko sploh je – v okviru Univerze na Primorskem – tovrstnih učiteljskih izmenjav, tako tujih kot tudi domačih profesorjev …

30 tujih učiteljev za 200 dodatnih ur
V študijskem letu 2006/07 je na primorski univerzi gostovalo trideset tujih učiteljev. Večina jih je prišla iz držav Evropske unije, in sicer Belgije, Italije, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Finske, Nizozemske, Švedske, Madžarske, Češke in Nemčije, nekaj pa jih je bilo tudi od drugod – iz Avstralije, Združenih držav Amerike, Švice, Turčije, Hrvaške in Srbije. Opravili so približno dvesto ur dodatnih predavanj, zlasti v okviru poletnih šol, ki jih organizira Univerza na Primorskem (UP), pa tudi v drugih oblikah obštudijskega izobraževanja, denimo v sklopu seminarjev oziroma konferenc. Glede na to, da vse fakultete in visoke šole UP izvajajo pouk angleškega in drugih tujih jezikov na visokem nivoju, je raven jezikovnega znanja primorskih študentov menda dovolj visoka, da brez težav sledijo predavanjem gostujočih učiteljev. Po zagotovilu Leona Horvatiča, vodje kabineta rektorja UP, izpite na mednarodnih poletnih šolah uspešno opravi kar 92 odstotkov udeležencev.

Največ izmenjav je znotraj Evropske unije
Največ učiteljskih izmenjav imajo na Fakulteti za management, ki je obenem tudi največja članica UP. Sicer pa največ učiteljev s primorske univerze odide na izmenjavo v evropske države, in sicer glavnina izmenjav UP, tako študentov kot učiteljev, poteka v okviru programa Vseživljenjsko učenje – Erasmus, v katerem sodelujejo države EU. V preteklem študijskem letu je tako dvajset učiteljev UP gostovalo na univerzah v Veliki Britaniji, Italiji, Bolgariji, Avstriji, Franciji, Grčiji, na Poljskem, Finskem, Nizozemskem, Švedskem in na Madžarskem. Neodvisno od programa Erasmus pa je v tujini gostovalo še približno trideset primorskih učiteljev, večinoma po Evropi, a vendar tudi v državah ne-članicah EU, denimo v ZDA, Avstraliji, Bosni in Srbiji. Kljub temu je izmenjav z univerzami iz ameriških in azijskih držav predvsem zaradi finančnih razlogov bolj malo, čeprav si univerza prizadeva, da bi v prihodnje razvila tudi tovrstne oblike povezovanja. Prvi korak so sklenjeni meduniverzitetni bilateralni sporazumi o sodelovanju z eno ameriško univerzo (University St. Thomas, Miami, ZDA) in s kar štirimi tajvanskimi univerzami. Na podlagi sporazumov s tajvanskimi univerzami so predstavniki (učitelji) teh univerz v leth 2006 in 2007 sodelovali na mednarodni konferenci primorske Fakultete za management (UP FM), izvedeno pa je bilo tudi skupno raziskovalno delo.

Vse bolj živahno sodelovanje z ameriškimi in mehiškimi univerzami
Na podlagi sporazuma z zgoraj omenjeno miamijsko univerzo skupina študentov UP Turistice vsako leto opravi terenske vaje na partnerski univerzi, prav tako je tam že predaval en učitelj UP, za tekoče študijsko leto pa je načrtovano gostujoče predavanje enega njihovega učitelja na UP Turistici. Prav tako ima UP Turistica vzpostavljene povezave tudi s Florida International University, San Diego State University in University of Nevada, Las Vegas. Z dobrimi povezavami z ameriškimi in mehiškimi univerzami pa se lahko ponaša tudi Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) UP. Predvsem gre za sodelovanje posameznih učiteljev, čeprav je Univerzi na Primorskem, po besedah Tatjane Mikelić Goja, vodje službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UP, v interesu, da bi v bodoče tudi študentom omogočili kakšno izmenjavo ali vsaj sodelovanje in izmenjavo izkušenj preko videokonferenčnih delavnic, seminarjev in predavanj. Vsekakor so v obravnavi pobude za podpis novih sporazumov o sodelovanju s še dvema ameriškima in eno mehiško univerzo.

Plodno čezoceansko povezovanje
V dogovarjanju je denimo sodelovanje z Univerzo IUPUI (Indiana University – Purdue Univesity Indianapolis), in sicer za izvedbo predavanj pri nekaterih predmetih UP FHŠ in seminarjev preko videokonferenc. Z Američani pa sodelujeta tudi UP FM in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT). Tako bo na UP FAMNIT gostujoča predavanja opravilo nekaj priznanih strokovnjakov iz ZDA, UP FM pa z ameriškimi kolegi sodeluje zlasti pri organizaciji konferenc, ter pri skupnih člankih in raziskavah. Druga oblika primorskega akademskega povezovanja z ZDA pa zajema Fulbrightove štipendiste. V letošnjem študijskem letu bo na UP Turistici kot Fulbrightova štipendistka gostovala profesorica z Univerze St. Thomas. Navsezadnje pa je treba omeniti še navezovanje stikov z Avstralijo. Namreč, Univerza na Primorskem se z Univerzo v Queenslandu že dogovarja o področjih izobraževanja in raziskovanja v skupnem interesu. In tako se zdi, da se je svet še malo skrčil …

Martina Srblin

V Sloveniji je trenutno več kot dva tisoč študentov prava in prav vsi, ki bodo želeli na pravniški državni izpit, sicer pogoj za delo v pravosodju, bodo morali prej opraviti pripravništvo. Zadnja novela Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) sodniško pripravništvo znatno skrajšuje in prinaša nekaj pomembnih novosti …

Obvezno sodniško pripravništvo zdaj še eno leto …
Za izpolnitev pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu mora univerzitetni diplomirani pravnik po sedaj veljavnem sistemu opraviti dve leti pripravništva, od tega eno leto na sodišču, kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, torej volontersko. Drugo leto usposabljanja je izbirno in se lahko opravi na sodišču, na ustavnem sodišču, pri državnem tožilstvu, pri zakonodajnem organu, v državni upravi, pri notarju, pri odvetniku, pri državnem pravobranilstvu, pri pravni fakulteti ali na visoki pravni šoli, v pravni službi pravne osebe, pri upravnem sodišču ali pri organu za postopek o prekrških.

Med obveznim sodniškim pripravništvom je pripravnik tri mesece v kazenskem sodstvu, pet mesecev v civilnem sodstvu in štiri mesece v gospodarskem ali delovnem sodstvu. Seznami s kandidati se vodijo na štirih slovenskih višjih sodiščih (Ljubljana, Koper, Celje, Maribor), in sicer glede na povprečno oceno v času študija, čas prijave in ločeno za volontersko pripravništvo in pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču. Določena mesta pa so namenjena odvetniškim, notarskim in državno-tožilskim pripravnikom.

Skladno z 11. a členom zakona je sodniški pripravnik po opravljenem pravniškem državnem izpitu dolžan (na poziv) skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, pri državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču. V nasprotnem primeru mora povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.

… po novem bo osem mesecev dovolj (ker se izbirno pripravništvo podaljšuje na šestnajst mesecev)
Noveliran ZPDI, ki se bo začel uporabljati marca letos, najprej določa, da se lahko sodniško pripravništvo opravlja tudi na tožilstvih, obvezno sodniško pripravništvo pa skrajšuje na osem mesecev. Po novem se bo sodniški pripravnik pet mesecev usposabljal na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih. Prej omenjena posebna mesta za odvetniške in notarske pripravnike se odpravljajo, na sodiščih, ki poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa se uvajajo mesta za pripravnike, ki obvladajo ta jezik na višji ravni in na območju tistega višjega sodišča tudi prebivajo. Izbirno pripravništvo pa bo zdaj trajalo šestnajst mesecev.

Omenjena dolžnost vračila prejemkov iz naslova sodniškega pripravništva se iz neto zvišuje na bruto plače, prav tako pa bo moral kandidat sam kriti stroške pravniškega državnega izpita. Te bo sicer založilo Ministrstvo za pravosodje, vendar jih bo posameznik, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne bo sklenil delovnega razmerja skladno z 11. a členom, dolžan povrniti.

Do izpita pa celo brez sodniškega pripravništva
Pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita pa bo po tej zadnji noveli imela tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra za pravosodje, ali Ministrstvu za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava; izpolnjuje splošne pogoje za sodniškega pripravnika, in je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj.

Martina Srblin

Klub študentskih družin Slovenije je bil formalno ustanovljen leta 2001, v praksi pa je deloval že sedem let prej. Najpomembnejša naloga klubov je, da študentskim družinam nudijo koristne informacije, da jih obveščajo o aktualnih dogodkih in spremembah. Predvsem pa gre za povezovanje različnih študentskih družin.

Namen delovanja Kluba študentskih družin je opredeljen v 5. členu Statuta Kluba študentskih družin Slovenije. Svoj namen in cilje klub uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog za člane kluba:
” skrbi za boljši ekonomski, stanovanjski, pravni in socialni položaj študentskih in dijaških družin,
” organizira praznovanja, družinske izlete, obiske sejmov, razstav, tečajev, tako da svojim članom nudi razne ugodnosti (pri prevozih, vstopninah, cenah artiklov …), če je to mogoče,
” organizira varstvo otrok, ure pravljic, otroške delavnice, ipd.,
” podpira druženja članov na prostovoljni osnovi z namenom izmenjave izkušenj, medsebojnega spoznavanja, razumevanja in ustvarjanja občutka pripadnosti kolektivu in jim pri tem pomaga z nasveti,
” skrbi za uveljavljanje in ohranjanje statusa družine,
” posreduje sredstvom javnega obveščanja, vsem članom in drugim informacije o dejavnosti kluba, prireditvah, …

Podatek, koliko je v Sloveniji študentskih družin ni znan, predvsem zato, ker ‘pojem’ študentska družina ni nikjer opredeljen in, ker se ne vodi nikakršna evidenca o tem, koliko študentov je tudi staršev. Prav to, da ima eden od staršev v družini tudi status študenta, je ‘definicija’ študentske družine, koliko takih družin je v Sloveniji, pa lahko le ugibamo. Po neuradnih informacijah jih je v Ljubljani okoli 150, v Mariboru pa okoli 60. Vendar pa vse družine niso včlanjenje v klube, predvideva pa se, da je študentskih družin vsaj še enkrat toliko kot jih je včlanjenih. Klub študentskih družin Slovenije ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 500 študentskih družin.

Študentske družine se predvsem soočajo s finančnimi težavami. Največ težav imajo z urejanjem denarne socialne pomoči, saj nekateri socialni delavci menijo, da straši študenti niso upravičeni do te pomoči. Soočajo se tudi z bivanjsko problematiko, kje živeti – v študentskem domu ali najemniškem stanovanju. Problemi se pojavljajo tudi pri varstvu otrok; kam dati otroka, ko ima starš obvezne popoldanske vaje ali pa predavanja. Pri teh problemih navadno priskočijo na pomoč (stari) starši, če so le na voljo. Najhuje je, ko starš študent izgubi status, saj takrat izgubi pravico do štipendije, pravico do bivanja v študentskem domu, pravico do dela preko študentskega servisa in seveda pravico do bonov za prehrano. Precej pogosto se v stiski znajdejo tudi mamice študentke, ki potrebujejo pomoč ob odločitvi, ali naj otroka sploh obdržijo ali ne. Žalostno, toda zelo, zelo resnično.
Pomoč študentskim družinam v prvi vrsti pomaga Klub študentskih družin Slovenije, ki po svojih najboljših močeh skuša pomagati predvsem pri informiranju, druženju študentskih družin, izvedbi delavnic, praznovanj, letovanj, varstev … Trenutno je Klub v fazi menjave vodstva in reorganizacije svojega delovanja, zato projektno delo nekoliko stoji. Po svojih najboljših močeh skuša pomagati tudi ŠOU v Ljubljani; posredno s 100% financiranjem delovanja Kluba študentskih družin Slovenije, neposredno pa z izvajanjem svetovanja za družine v okviru Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, dodeljevanjem denarnih in materialnih pomoči v sklopu Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani, z izvedbo dobrodelnih akcij in podobno. Študentske družine se v primeru velike stiske lahko obrnejo po materialno pomoč na Slovensko Karitas.
Večkrat se govori o pravicah študentskih družin, malo kdo pa ve – da pravic študentskih družin ni. So pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (in jih imajo vsi študenti) ter pravice, ki izhajajo iz naslova družine (in jih imajo vse družine). Študentske družine so nekje vmes in morajo krmariti med eno in drugo stranjo. Včasih se zgodi, da zaradi svojega dvojnega statusa (na eni strani družina in na drugi študent), kako pravico celo izgubijo in ne pridobijo.
Zagotovo bi se dalo položaj študentskih družin močno izboljšati – predvsem s pomočjo pri reševanju stanovanjske problematike, denarno pomočjo v času študija in zagotavljanjem (cenovno) primernega varstva za otroke ter predvsem – prednostnim sprejemom otrok v vrtce.
Otroci študentskih družin se v ničemer ne razlikujejo od ostalih slovenskih otrok, imajo pa eno prednost – mlade, sproščene in zelo zavzete starše, ki si za svoje otroke znajo in hočejo vzeti čas. Študenti za svoje otroke zelo dobro poskrbijo, čeprav to počnejo z manj denarja in veliko več dobre volje, kot marsikateri redno zaposleni in dobro situirani starš. Edina, ki ima precej mačehovski odnos do teh otrok, je država.

Mojca Polc

Delavnost in inteligenca močno pomagata, a dejstvo je, da ključ do uspeha pogosto leži v pridobitvi ustreznih informacij. Z začetkom delovanja novega, ljubljanskega univerzitetnega Kariernega centra to ne bo več problem. Pomagal bo odkleniti še tako zastražena vrata …

Olajšana izbira študija in prehod v prvo zaposlitev
Postavitev Kariernega centra Univerze v Ljubljani (UL) so si na ljubljanski univerzi zastavili kot enega pomembnejših strateških ciljev, saj so na ta način bodočim študentom, študentom in diplomantom želeli zagotoviti celovito pomoč pri izbiri ustreznega študija, gradnji njihovih zaposlitvenih kompetenc in iskanju prve zaposlitve. Pri razvoju Kariernega centra UL so si njegovi snovalci pomagali tudi z izkušnjami kariernih centrov drugih priznanih evropskih in ameriških univerz. Izvedli so nekaj študijskih obiskov, kjer so jim tuje univerze, natančneje University of Reading v Veliki Britaniji, Ludwig Maximilian Universitat v Nemčiji, in University of Technology Krakow na Poljskem, predstavile delovanje svojih centrov. Še ena oblika mednarodnega sodelovanja je tudi izmenjava izkušenj in participacija pri različnih mini projektih, katerih rezultat je boljša informiranost njegovih svetovalcev, prav tako pa Karierni center UL pripravlja projekt Leonardo izmenjav za diplomante UL, kjer bo sodeloval še z drugimi tovrstnimi centri evropskih univerz.

Za začetek – anketa
Septembra 2007 je bila v okviru ljubljanske univerze izvedena obširna anketa o kariernih priložnostih študentov UL, v kateri je svoja pričakovanja izrazilo skoraj 4000 študentov. Analiza njihovih odgovorov je privedla do zanimivih izsledkov. Tako je anketa denimo postregla s podatkom, da kar 72,8% anketirancev meni, da niso dovolj informirani o zaposlitvenih možnostih s svojo izobrazbo. Le slabih 60% se jih je o njih pozanimalo pred vpisom na študij. Ne glede na to so bile zaposlitvene možnosti med dejavniki izbire študija po pomembnosti na drugem oziroma tretjem mestu, kmalu za osebnim zadovoljstvom oziroma interesom za študij posameznega področja.

Poskrbljeno bo za bodoče, sedanje in nekdanje študente Univerze v Ljubljani
Storitve Kariernega centra bodo namenjene tako bodočim študentom, kot tudi študentom in diplomantom UL. Kandidatom za študij na UL bo center nudil poglobljeno individualno svetovanje za izbiro ustreznega študijskega programa, aktualne informacije o študijskih programih UL v sodelovanju z vpisno službo UL, informacije o zaposlitvenih možnostih po zaključku različnih študijskih programov, ter dostop do opisov poklicev in trendov na trgu delovne sile. Študentom UL bo osebje Kariernega centra omogočalo udeležbo na predavanjih, delavnicah in seminarjih na temo iskanja zaposlitve, pisanja CV (življenjepisa), gradnje kariere in priprave na zaposlitveni intervju, organiziralo pa bo denimo tudi delavnice komunikacije, samopredstavitve, retorike, upravljanja s časom in timskega dela. Za študente bodo organizirani tudi študijski obiski pri delodajalcih, na voljo pa bo tudi svetovanje pri izbiri študijskega predmetnika glede na karierne želje študenta in pa glede možnosti študija v tujini v sodelovanju z Mednarodno službo UL. Poleg že omenjenih opisov poklicev in trendov na trgu dela in sodelovanja z delodajalci pa bo center študentom UL posredoval tudi informacije o študijskih praksah doma in možnostih praktičnega usposabljanja v tujini, o podiplomskih študijskih programih UL, o zaposlitvenih možnostih po zaključku različnih študijskih programov in o kariernih poteh diplomantov UL. Kopice uporabnih informacij pa bodo gotovo še zlasti veseli diplomantih UL.

Portal bo zaživel spomladi, svetovanje že poteka
Na delovanje spletnega portala na naslovu http://www.kc.uni-lj bo treba počakati še do pomladi, četudi se je sprva kot mesec odprtja te strani omenjal december 2007. Vanja Vučeti Dimitrovski, vodja Službe za kakovost in storitve za študente UL, pojasnjuje, da se jim je rok objave zaradi kompleksne izdelave portala že nekajkrat premaknil. Lahko pa se vsi zainteresirani za storitve Kariernega centra zglasite v njegovih prostorih na Kongresnem trgu 12, in sicer v času uradnih ur. Te so ob torkih in sredah med 9:00 in 11:00 ter 15:00 in 16:30 in ob četrtkih med 15:00 in 16:30. Pričakali vas bodo psihologi in strokovnjaki s področja upravljanja s človeškimi viri. S skupinskim in individualnim svetovanjem so pričeli za januarjem letos. Za več informacij o Kariernem centru pa jim seveda lahko tudi pišete, in sicer na elektronski naslov kc@uni-lj.si.

Martina Srblin

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je izdala brošuro Frequently asked questions (FAQ), zbirko pomembnih informacij o bivanju v Ljubljani za tuje študente. Na visokošolskih zavodih ljubljanske univerze vsako leto študira več tujih študentov. Njihovo število je že v študijskem letu 2006/07 preseglo 700; letos jih je predavanja v zimskem semestru obiskovalo 467, v letni semester pa jih je vpisanih 371. Največ, 372 v zimskem in 312 v letnem semestru, jih na študij v Slovenijo pride prek mreže študentskih izmenjav Erasmus. Po besedah Mihe Veršnjaka,  študentskega ministra za mednarodno sodelovanje pri ŠOU v Ljubljani, je brošura dobrodošla za prav vsakega tujega študenta ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano. V njej so zbrane informacije o tem, kje si urediti dovoljenje za bivanje, kako do stanovanja, študentske izkaznice ter mesečne avtobusne vozovnice, opisuje sistem subvencionirane študentske prehrane ter vsebuje naslove vseh ljubljanskih fakultet, tujih ambasad, muzejev ter turistično zanimivih točk. Brošuro brezplačno prejme vsak tuji študent ob prihodu na Recepcijo za tuje študente na Resorju za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani ali na visokošolskih zavodih, kjer za študente ekipa receptorjev izvaja predstavitve naših programov in odgovarja na vprašanja.

Tudi letos je revija študent izdala posebno izdajo, ki s številnimi informacijami o študiju, pomaga bodočim študentom do lažje odločitve pri izbiri študija. Na ljubljanskih fakultetah jo je v času informativnih dnevov lahko dobil vsak in si tako olajšal odločitev. Sicer pa je v novem študijskem letu za študij v prvem letniku na voljo skupno 25.522 mest, od tega 18.814 za redni, 6708 pa za izredni študij. Za redni študij bo po napovedih razpisanih 1.200 mest več kot lani, za izrednega pa 607 mest manj. Za tujce bo razpisanih 1620 mest. Razpisan prijavni rok je začel teči 1. februarja in bo trajal do 8. marca. V novem študijskem letu bo razpisanih 282 programov. Med njimi je 157 bolonjskih programov, kar predstavlja dobrih 56 vseh odstotkov študijskih programov. Na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na samostojnih visokošolskih zavodih so za novo študijsko leto akreditirali precej novih oziroma po bolonjskih načelih preoblikovanih študijskih programov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je januarja letos izdalo odločbo, ki se nanaša na presojo ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVIS-E). Ugotovilo je, da je celoten zakon v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov, ki so se po veljavni zakonodaji, z univerzitetno diplomo vpisali na študijski program druge bolonjske stopnje in upravičeno pričakovali pridobitev višje stopnje izobrazbe. Poleg tega je Ustavno sodišče RS razveljavilo določilo, da je strokovni organ Sveta RS za visoko šolstvo kar organ v sestavi ministrstva, saj je obstoječa ureditev v neskladju z določilom, da naj bi bil Svet RS za visoko šolstvo neodvisen organ. Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije: “ŠOS upa, da bodo odgovorni upoštevali in v šestmesečnem roku izpeljali potrebne spremembe, ki jih nalaga Ustavno sodišče RS s svojo odločbo, in sicer na transparenten in celovit način v sodelovanju z visokošolskimi partnerji. Na ministrstvo smo že posredovali predlog za sestanek 2. delovne skupine Sveta Vlade RS za študentska vprašanja na omenjeno temo. Pričakujemo, da bo ministrstvo poskrbelo za rešitve, ki bodo sprejete v dobrobit študentov in slovenskega visokega šolstva.”