Skozi kakšna očala gledaš nase?

Ste že kdaj naleteli na ljudi, za katere ste rekli, ta pa sploh ne spoštuje samega sebe? Jaz že velikokrat. Ali ste kdaj sami sebi rekli, da bi lahko bili bolj samozavestni? Ali se vam zdi, da se, če si samozavesten, lažje spopadaš z vsakdanjimi težavami, dosegaš zastavljene cilje in živiš življenje, kot se ti zdi, da je najbolje zate? Meni se zdi, da se.

Ime ji je Sonja. Stara je trideset let. Poznava se že dolgo. Je zelo komunikativna, odprta, vesele narave, zabavna, inteligentna, lepa in še mnogo drugih kvalitet ima. Diplomo “piše” že nekaj let. Piše je v navednicah z razlogom. V glavnem ne piše. Samo išče izgovore, zakaj je ne bi pisala. Ne razumem dejstva, da je naredila vse izpite, opravila vse obveznosti, samo še diplomska naloga ji je ostala. Tukaj se je ustavilo. Rada bi jo napisala, a se ne usede in ne začne. Zakaj se je žejna pripeljala do mrzlega studenca in potem ne pije? Kakšen pomen ima diploma zanjo, ki je po trnovi poti prilezla tako daleč in se tik pred koncem ustavila? Ali gre resnično za nepremostljivo oviro, zid, čez katerega ne zmore ali ne upa pogledati? Negotova je, ne ve, kaj jo čaka za zidom, in ne ve, ali si zasluži to, kar je na drugi strani.

Zidove si velikokrat ustvarimo sami. Sonja se je sama zabarikadirala in ne upa pokukati čez. Strah jo je nečesa, čeprav ne zna točno opredeliti, česa. Mislim, da se boji lastnega uspeha. Ko človek končuje fakulteto, lahko občuti tesnobo kot posledico ocene, da ni dovolj pripravljen in pristojen za “odraslo dobo”, ki je pred njim. Ali da si je ne zasluži. V ozadju tiči njegova samopodoba, kako vidi samega sebe in kaj verjame o sebi, svojih lastnostih.
 
Vsak od nas ima svoja prepričanja, ki odločno vplivajo na naše dosežke in so najpogosteje povezana s tem, kaj verjameš o sebi ali kako vidiš samega sebe. Pozitivna samopodoba pomeni, da znaš sprejeti samega sebe z vsemi svojim dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Veliko ljudi, ki so zelo uspešni v svojem življenju, poudarja, kako lahko naša samopodoba pomembno vpliva na prav vse, kar počnemo v življenju. Velja tudi obratno. Ljudje, ki ne spoštujejo samih sebe, imajo občutek, da  nekaj v njihovem življenju ne deluje. Takšni ljudje imajo v sebi negativna prepričanja. Prepričani so, da niso sposobni doseči uspeha in da si ne zaslužijo veliko dobrega v življenju.

Gre za dokaj preprost mehanizem. Ker verjameš, da nečesa nisi zmožen narediti, si sam zapreš poti do cilja; ko naletiš na ovire, se ne boriš, da bi jih premagal. S tem si potrdiš, da zastavljenega res ne zmoreš. Namesto da bi se brez pomislekov lotila diplome, se Sonja obotavlja dokončati študij in postati “nekdo”. Šele ko bo doumela, da se boji lastnega uspeha, si bo dovolila diplomirati in doseči, kar si je zastavila.


Zdrava samopodoba vključuje realistično sliko o sebi in pozitivno vredotenje sebe kot celote. Zavedamo se svojih pozitivnih lastnosti oziroma kvalitet, nevtralnih lastnosti in negativnih lastnosti. Ne glede na to, da poznamo svoje slabe lastnosti, se zaradi tega ne podcenjujemo ali ponižujemo. Počutimo se vredne in pomembne.

Ali ste kdaj trčili ob zid, ko ste poskušali nekomu, ki ga sami zelo spoštujete, to tudi (do)povedati? Naleteli ste na ostro zavrnitev in zanikanje vsega lepega, kar pri njem vidite in spoštujete. Prav to me pri Sonji zelo teži. Sprašujem se, ali je možno nekomu “odpreti oči” in mu kot prijatelj pomagati, da sprevidi lastne kvalitete in se začne bolj ceniti?

Samospoštovanje (samovrednotenje) je občutek, da si vreden vseh dobrih stvari v življenju, kot so sreča, zdravje, izpolnjujoči medosebni odnosi itd. Hkrati si prepričan, da ti bo uspelo narediti vse, za kar se boš zares odločil. V življenju funkcioniramo tako, da si prepričanja in zaključke o sebi vedno znova potrjujemo. Zato so osebe z zdravo samopodobo uspešnejše, saj v svoj uspeh verjamejo. Osebe z negativno samopodobo ne verjamejo vase, mislijo, da niso dovolj močne, da bi premagale ovire, na katere lahko naletijo, in jih zato dejansko ne premostijo.

Sonja ne zaupa vase, ne verjame v svoj uspeh. Verjetno se ga boji. Mogoče zato, ker ta prinaša nekaj nepredvidljivega, nove odgovornosti in obveznosti, za katere meni, da jim ne bo kos, in se jih zato sploh ne loti, ker ji je “usojen” neuspeh. Demotivira se, še preden je poskusila in se prepričala, kako ji gre.

Vprašanje je, v kakšni meri se ponavadi zavedamo, kako pomembno je, skozi kakšna očala gledamo nase, siva ali barvna. S tem si odpremo poti ali jih vnaprej zapremo. Razvijanje samozavesti je notranji proces, ki zahteva postopnost. Potrebno se je lotiti vzroka, da bi preprečili posledice. Začeti drevo zdraviti pri koreninah, ne pri listju. Ni nemogoče, potreben je trud, a splača se!

Svetovalnica ŠOU

Pozdravljeni!

Zanima me, ali z vpisom v izobraževanje odraslih res dobiš pravico do dela prek študentskega servisa in druge pravice, ki jih imajo študentje?

Hvala za odgovor.

Andrej


Živjo!
 
 Ne, udeleženec izobraževanja odraslih (v nadaljevanju udeleženec) nima enakega položaja in pravic, kot jih ima študent. Izobraževanje odraslih ureja Zakon o izobraževanju odraslih (v nadaljevanju ZIO), ki ureja pravice udeležencev izobraževanja odraslih v 4. clenu.

 Preden ti razložim, kakšne pravice ima tak udeleženec, moram pojasniti, pod katerimi pogoji te pravice veljajo. Zakon doloca, da ima pravice, dolocene v 4. clenu, posameznik:
1. ki se izobražuje po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih,
2. ki ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje in ni v delovnem razmerju
3. do dopolnjenega 27. leta starosti, to je, do 27. rojstnega dne
4. ki ima status udeleženca izobraževanja odraslih

ZIO doloca, da ima oseba s statusom udeleženca pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To pomeni, da so udeleženci glede zdravstvenega zavarovanja izenaceni s študenti, ki imajo status. Tako si lahko udeleženci, enako kot študentje s statusom študenta, uredijo zavarovanje kot družinski clani prek enega od staršev oziroma njegovega delodajalca.

 Nadalje ZIO v 4. clenu doloca, da imajo osebe s statusom udeleženca druge pravice in ugodnosti v skladu s posebnimi predpisi, ce so v teh posebnih predpisih kot imetniki pravic/ugodnosti tudi izrecno doloceni. Zaenkrat so izrecno omenjeni zgolj v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB).

Ta v 6.b clenu podeljuje pravico do dela prek napotnice agencij za zaposlovanje oziroma t.i. študentskih servisov tudi udeležencem, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih. Vendar pa obstajajo pomembne razlike med študentskim delom udeležencev in študentov.

ZZZPB doloca, da lahko dela prek študentskega servisa udeleženec, mlajši od 26 let, torej do 26. rojstnega dne. Udeleženec nima posebne dohodninske olajšave za dohodek iz dela prek študentskega servisa, prav tako pa se od vsakega nakazila za delo prek napotnice, ne glede na znesek nakazila, udeležencu kot akontacija odvede 25% zneska nakazila.

Razen ZZZPB noben drug predpis na drugih podrocjih ne omenja udeležencev kot imetnikov pravic oz. ugodnosti. Ce bo prišlo do sprememb, bomo nanje opozorili na spletni strani svetovalnice www.svetovalnica.com.

Za vec informacij o izobraževanju odraslih se lahko obrneš neposredno na Andragoški center Slovenije ( telefonska številka 01/58-42-560 ali http://isio.acs.si/ ali na enega od 11 izobraževalnih središc za izobraževanje odraslih; seznam najdeš na spletni strani http://isio.acs.si/sredisca/. Na spletnem naslovu http://www.acs.si/pregled/ lahko po razlicnih parametrih išceš programe izobraževanja odraslih oz. izvajalce v posebni bazi Andragoškega centra. Po informacije glede izobraževanja pa se lahko obrneš tudi na nas, in sicer se lahko osebno oglasiš v svetovalnici na Kersnikovi 4, pokliceš, pošlješ e-mail ali pa postaviš vprašanje na forumu svetovalnice na zgoraj omenjeni spletni strani. Tam se nahaja tudi nekaj prispevkov o izobraževanju odraslih, ki bodo koristili vsem, ki jih tema zanima.

Ce se odlociš ali pa si se že odlocil za izobraževanje, ti želim cim vec uspeha.

Lep pozdrav,

Luka, pravno svetovanje


Ojla!

Sem študentka cetrtega letnika filozofske fakultete. Avgusta bom dopolnila 26 let; slišala sem, da se bo s tem moj položaj študentke precej spremenil. Ali bom sploh še lahko imela status študenta? Kako pa je z zdravstvenim zavarovanjem? Hvala za odgovor!

                                                                                                                              Špela

Pozdravljena!

Res je, da mejo 26 let omenja kar nekaj aktov, ki obravnavajo študentsko problematiko, vendar stvari niso tako crne.

Glede statusa študenta Statut Univerze v Ljubljani v 237. clenu doloca: Študent po tem statutu je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani. Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik. Prenehanje statusa študenta pa ureja v 239. clenu: Študent izgubi status študenta, ce uspešno konca študij, mu potece absolventski staž, se izpiše, se v casu študija ne vpiše v višji ali isti letnik, je izkljucen iz univerze. Iz navedenega izhaja, da status študenta ni starostno omejen. Tudi ce si starejša kot 26 let, imaš torej lahko status rednega študenta.

Tudi glede zdravstvenega zavarovanja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne omenja meje 26 let, temvec v 22. clenu doloca: Otrok je zdravstveno zavarovan kot družinski clan do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, ce ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, ce se šola, in sicer do konca rednega šolanja.

Stvar je nekoliko bolj zapletena pri republiški štipendiji. Pravilnik o štipendiranju doloca pogoje za pridobitev štipendije; eden izmed njih je tudi ta, da ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole osebe niso starejše od 18 let oziroma  ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejše od 26 let.

Podobno je tudi glede posebne osebne olajšave za študente, ki jo ureja Zakon o dohodnini: Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davcne osnove od dohodka za opravljeno zacasno ali obcasno delo na podlagi napotnice pooblašcene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s podrocja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, ce se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo najvec šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za najvec štiri leta od dneva vpisa.

Opozoriti velja še na to, da te po 26. letu starši ne morejo vec uveljavljati kot vzdrževanega družinskega clana in tudi pravico do otroškega dodatka lahko, ce se redno šolaš, uveljavljajo le do 26. leta starosti.

Veliko uspeha pri zakljucku študija ti želim!

Uroš, pravno svetovanje

20 let študentske mobilnosti

Erasmus, program Evropske unije, ki pokriva področje visokega šolstva, letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. Vsa ta leta Erasmus omogoča študentom doživeti neprecenljivo izkušnjo v drugi državi, drugi kulturi, spoznati nove prijatelje iz celega sveta in okusiti delček svobode, ki jo prinaša bivanje tako daleč od doma.

Kaj je Erasmus?
Program Erasmus omogoča izmenjavo študentov, mobilnost profesorjev in različne vrste skupnih projektov. Organiziranje izmenjave študentov v okviru priznanih študijskih obdobij pomeni, da lahko študentje opravijo del svojega rednega študija ali študijsko prakso na instituciji ene od držav članic Evropske unije. Obdobje študija je časovno omejeno, študij na partnerski instituciji traja od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev. Izmenjava preko tega programa vam zagotavlja, da boste na partnerski ustanovi opravičeni plačila šolnine, prejemali pa boste tudi Erasmus štipendijo.

ESN – Erasmus student Network
Erasmus Student Network je evropska študentska mreža, katere namen je podpirati in razvijati mednarodne študentske izmenjave. Sestavlja jo več kot 2500 članov iz 200 lokalnih sekcij v 28 evropskih državah, ki delujejo na visokošolskih institucijah na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Glavno delovanje vseh sekcij je usmerjeno v izmenjave v okviru programov EU (Socrates/Erasmus) in ostale programe izmenjav na področju visokega šolstva. Sekcije, članice ESN, logistično podpirajo program, hkrati pa skrbijo za socialno in kulturno integracijo gostujočih študentov. ESN pomaga in svetuje študentom s praktičnimi nasveti, saj je potrebnega kar nekaj časa, da se tuji študent znajde v novem okolju. Najboljši vodič in svetovalec tujemu študentu je domač študent, ki v okviru ESN lokalne sekcije pomaga tujemu študentu pri urejanju vseh potrebnih birokratskih zadev in pri spoznavanju slovenske kulture in tradicije.

Praznovanje rojstnega dneva
Erasmusovci so se odločili, da bodo svojo dvajseto obletnico obeležili na prav poseben način. S tako imenovanim Erasmus-kombijem namreč potujejo po Evropi in obiskujejo mesta, ki sodelujejo v programu Erasmus. V začetku aprila so nas obiskali v Ljubljani, kjer je AEGEE-Ljubljana v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani poskrbel, da so pri nas preživeli nekaj prijetnih dni in nepozabnih noči. Erasmusovci sedaj nadaljujejo svoje potovanje proti jugu, mi pa jim želimo srečno pot, obilo zabave in seveda vse najboljše za rojstni dan!

Veronika Žagar
 

Hamburg na obisku

Konec marca nas je v Ljubljani obiskalo osem članov AEGEE-Hamburg. Pri nas so preživeli pet dni, ki smo jih izkoristili za predstavitev naše male države, sklepanje novih prijateljstev in nepozabna doživetja. Dnevi, zapolnjeni z raznimi aktivnostmi, in neprespane noči so zagotovilo, da so se Hamburžani domov vrnili z lepimi spomini – in da se bodo, kot so sami povedali, še zagotovo vrnili. In kako je potekal teden?

Srečanje s starimi prijatelji
Tokratna izmenjava je bila za nas nekaj posebnega: ni bila le spoznavanje številnih novih obrazov, mnoge od njih smo spoznali že prej. Izmenjava je bila namreč povratna – skupina Ljubljančanov je že lani aprila obiskala Hamburg, tam preživela šest nepozabnih dni in nestrpno pričakovala, da nam naši prijatelji iz Hamburga vrnejo obisk. Obujanja spominov seveda ni manjkalo … vsi pa smo prepričani, da naših srečanj še ni konec.

Neprespan teden
Za spanje sploh ni bilo časa … Čez dan smo skupaj s Hamburžani odkrivali lepote Slovenije, noči pa so bile namenjene spoznavanju nočnega življenja v Ljubljani. V petih dneh smo dodobra spoznali Ljubljano, se odpravili na morje, po poti obiskali še Škocjanske jame in se v Piranu nastavljali prvim sončnim žarkom letošnje pomladi. Obiskali smo tudi Gorenjsko, kjer smo si ogledali Bled in Bohinj ter seveda Hamburžanom predstavili našo kulinarično specialiteto: kremšnito.

Tudi ponoči nam ni bilo dolgčas: poleg klasičnih destinacij nočnega življenja v Ljubljani smo Hamburžanom pripravili še posebno poslastico: pub crawling. Vsaka skupina je morala obiskati štiri različne lokale, v vsakem pa jih je čakala posebna naloga … Prepevanje zdravljice, pomoč natakarjem (ki pomoči pravzaprav spoloh niso želeli), zbiranje telefonskih številk … Žiriji, ki je v vsakem lokalu ocenjevala izvirnost in uspešnost posamezne naloge, zagotovo ni bilo dolgčas, naključnim gostom v lokalu pa tudi ne.

Zadnji dan smo našim gostom privoščili malo počitka, da so nekako preživeli pot domov. Po malo daljšem spancu smo se napotili v vodni park, kjer smo uživali v vodnih masažah, toboganih, nekateri pa so se odločili, da bodo svojo energijo obnovili kar s spancem na ležalnikih. Po dobrem kosilu smo se odpravili še na bowling.

Ponovno slovo …
… je bilo “kruto”: po poslovilnem žuru, ki je potekal ob zvokih kitare in malem privatnem koncertu ter se je seveda zavlekel pozno v noč, so imeli naši Hamburžani naslednje jutro že navsezgodaj zjutraj vlak. Ob šestih zjutraj smo se torej zbrali na železniški postaji in se še napol v spancu poslovili … po izkušnjah sodeč, ne za dolgo!

Naslednjič se nam pridruži!
Tudi tokrat se nam je na izmenjavi pridružilo nekaj novih članov, ki so sodelovali pri organizaciji, spoznali nove prijatelje, izboljšali svojo nemščino in angleščino in preživeli super teden – bodi naslednjič zraven tudi ti! Za vse informacije se obrni na spletno stran http://www.aegee-ljubljana.org, za vprašanja pa smo vam vedno na voljo na e-mailu aegee.ljubljana@gmail.com. In nikar ne pozabi: še vedno se zbirajo prijave za poletne šole!

Veronika Žagar

 

AIESEC EnPro Konferenca

V organizaciji AIESEC Ljubljana je med 28. in 30. marcem v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o podjetništvu EnPro. Konferenca je bila namenjena vsem mladim, ki jih zanima podjetništvo in se odločajo o ustanovitvi svojega podjetja.
 Prvi dan konference je bil namenjen tujim udeležencem. Prišli so iz Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Udeleženci so predstavili svoje države na Global Village, ki je potekal na ploščadi pred pedagoško fakulteto. Obiskali so Tehnološki park v Ljubljani in spoznali lepote prestolnice. Po večerji je sledila še zabava, kjer smo se udeleženci konference spoznali tudi v bolj sproščenem vzdušju.


 Drugi dan je minil v znamenju predavanj. V četrtek dopoldne je konferenco z uvodnim nagovorom odprl g. Maks Tajnikar. Sledili sta predstavitvi prof. dr. Aleša Štrancarja iz podjetja BIA Separations in ge. Nine Božič, CEED (Center for Entrepreneurship and Executive Development) Slovenija. Prvo predavanje je vodil prof. dr. Jaka Vadnjal, ki nam je predstavil različne načine, kako unikatno idejo spremenimo v posel, pri čemer je zelo pomembno, da ne pozabimo na raziskave in razvoj. V popoldanskem času smo spoznavali, kako pomembna, a žal velikokrat zanemarjena je politika človeških virov v podjetju. Zanimivo je bilo tudi predavanje gospe Špele Redjko iz Prve pokojninske družbe ter AIESEC Alumni. Izpostavljena je bila pomembna funkcija trženja storitev in produktov v podjetju. Še tako dobra ideja bo namreč težko realizirana brez dobre reklame. Naporen večer se je končal s cocktail zabavo.
 Zadnji dan konference je bil poudarek na praktičnem delu. Dopoldne smo preživeli ob sestavljanju poslovnega načrta, kjer smo vključili čim več znanja, pridobljenega prejšnji dan. V skupinah po štiri smo dokazali, da smo sposobni razmišljati inovativno, iskati tržne niše ter jih udejanjiti v podjetju. Eden najbolj zanimivih dogodkov konference se je zvrstil prav na koncu. Z uspešnimi slovenskimi podjetniki (dr. Jordan Berginc, Gea College; Sebastijan Lorger, Invind Tech; Klemen Simonič (17-letni podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo računalniških igric); Valentina Lozar, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI); Boštjan Kozole, Evrosad; Maja Hawlina, Avanta) smo razvili zanimivo debato o problemih podjetništva v Sloveniji na institucionalni ravni, o uresničevanju poslovnih idej, iskanju prvih investitorjev, osebnostnih uspehih ter številnih drugih temah. Moderatorka okrogle mize je bila Katja Bizjak (Peskovnik in zunanja sodelavka Sociusa). Konferenco je slavnostno zaključil prof. dr. Jordan Berginc ki nas je motiviral, naj zberemo dovolj poguma za ustanovitev lastnega podjetja. Zadnji dan smo zaključili tudi v sproščenem vzdušju v enem izmed ljubljanskih nočnih klubov.
Celotna konferenca je bila izvrstno organizirana. Dobili smo ogromno podatkov in informacij iz prve roke o stanju podjetništva v naši državi. Poleg tega je bil dogodek odlična priložnost za navezovanje stikov z uglednimi in vplivnimi slovenskimi direktorji.

Petar Pavlič in Nena Cvetkovska
AIESEC Ljubljana

Slovenija&Egipt

Dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, in Hisham El-Zimaity, veleposlanik Arabske republike Egipt za Slovenijo s sedežem v Budimpešti, sta podpisala Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt.
Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki sta ga državi pripravljali več let, predstavlja  podlago za pripravo programov in drugih dvostranskih izvedbenih dokumentov o sodelovanju v znanosti in tehnologiji. Sporazum opredeljuje naslednje oblike sodelovanja: skupne raziskovalne in razvojne projekte na dogovorjenih področjih, izmenjavo raziskovalcev, organizacijo skupnih konferenc, delavnic in drugih srečanj, izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij in dokumentacije, skupno uporabo raziskovalne opreme, ter druge oblike, o katerih se bosta dogovorili pogodbenici. Predvideva tudi ustanovitev skupnega slovensko-egiptovskega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki bo spremljal izvajanje določil sporazuma ter usmerjal dvostransko sodelovanje v znanosti in tehnologiji. Za izvajanje sporazuma bosta pristojni resorni ministrstvi.

Slovenija&Egipt

Dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, in Hisham El-Zimaity, veleposlanik Arabske republike Egipt za Slovenijo s sedežem v Budimpešti, sta podpisala Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt.
Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki sta ga državi pripravljali več let, predstavlja  podlago za pripravo programov in drugih dvostranskih izvedbenih dokumentov o sodelovanju v znanosti in tehnologiji. Sporazum opredeljuje naslednje oblike sodelovanja: skupne raziskovalne in razvojne projekte na dogovorjenih področjih, izmenjavo raziskovalcev, organizacijo skupnih konferenc, delavnic in drugih srečanj, izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij in dokumentacije, skupno uporabo raziskovalne opreme, ter druge oblike, o katerih se bosta dogovorili pogodbenici. Predvideva tudi ustanovitev skupnega slovensko-egiptovskega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki bo spremljal izvajanje določil sporazuma ter usmerjal dvostransko sodelovanje v znanosti in tehnologiji. Za izvajanje sporazuma bosta pristojni resorni ministrstvi.

Mercatorjev čuvaj

Se študentje  kdaj resnično zavedamo ugodnosti našega statusa? Možnost študentske prehrane ter ugodne karte za koncerte in prevoze so prve misli, ki nam gredo po glavi. Naslednje vprašanje: kaj pa tisti mladi, ki niso nikoli imeli možnosti študirati? Na repertoarju medijev smo študenti, v ozadju pa puščamo mlade srednješolce, ne študente, s socialnimi in družinskimi problemi. Ni statusa, ni dela. Ni dela, ni denarja. Ni strehe nad glavo. Tako se znajdeš pred Mercatorjem. Novomeški enaindvajsetletnik Daniel, fant, ki nima stikov s starši, ki nima statusa dijaka ali študenta, že tri mesece stoji pred našim najboljšim sosedom in se preživlja z danes na jutri z napisom na kartonasti tablici: Ker mi delodajalec ni plačeval, sem pristal na cesti.

Kako dolgo že stojiš pred Mercatorjem in kako si se  dejansko znašel na cesti?
Tu pred Mercatorjem v Mostah stojim že dva do tri mesece, od jutra do večera, včasih tudi s pavzami. Vmes nekaj časa nisem, saj sem dober teden imel stanovanje. Tu stojim zato, ker mi privatnik ni plačeval za delo, ki sem ga opravljal pri njem. Takrat sem še imel stanovanje v najemu, vendar nisem mogel plačati najemnine. Ostal sem brez strehe nad glavo in pot me je pripeljala v Ljubljano pred Mercator. Najprej sem bil nekaj dni na železniški postaji in razmišljal, kaj bi naredil. Potem pa mi ni preostalo drugega, kot da grem pred trgovino in poskušam z napisom v roki nekako preživeti.

Živel si v Novem mestu in tam tudi začel šolanje. Zakaj si prišel v Ljubljano?
V Ljubljani sem pristal zaradi večjih možnosti, da se pobereš ter dobiš delo in stanovanje. Srednjo gostinsko šolo v Novem mestu sem pustil in šel delat. Tri leta sem delal po raznih gostinskih lokalih ter poprijel za ostala priložnostna dela. Nekaj časa sem takrat živel še pri starših, potem pa na svojem. Po treh letih sem se vrnil v srednjo šolo in pri privatniku opravljal razna električarska dela. Živel sem v Črnomlju, delali pa smo v Grosupljem.

Kaj se je zgodilo pri delodajalcu? Koliko denarja ti je dolgoval?
Dolgoval mi je od 350 do 400  tisoč bivših tolarjev. Tudi prijatelju, ki je delal pri njem, je dolgoval denar. Ta ga je potem prijavil na policiji v Metliki, kjer sem izjavo dal tudi sam.

Zakaj vama lastnik ni plačal, kakšen je bil njegov odgovor?
Govoril je, da nama nima od kod plačati, saj tudi njemu ljudje, pri katerih smo delali, niso plačali. A če imaš podjetje, moraš imeti dva milijona na rezervi za krizne situacije. On je ta denar porabil za avte in ostale potrebe. Tri dni pred mojim plačilom je moj denar dal sinu za plačilo registracije avtomobila. Mene je prosil, da naj počakam še nekaj dni, nato pa mi bo nakazal plačo. Tega nakazila nikoli ni bilo.

Si takrat  razmišljal, da bi zaprosil za socialno podporo ali se prijavil na zavod?
Ko sem začel delati pri privatniku, sem na socialni in zavodu rekel, da delam in da me bo delodajalec že prijavil, takoj ko bo imel čas. On tega ni storil, ves čas sem torej delal neprijavljen. Ker sem bil čez dan v službi, nisem imel časa za druge razgovore, zato so me iz zavoda izpisali. Tako nisem dobival socialne podpore.

Kje trenutno živiš? Kako poskrbiš za osnovno higieno?
Sedaj začasno živim v kleti bloka, kjer končno lahko spim. Nemalokrat so me že pregnali, tudi sredi noči so me podili iz stanovanjskih blokov. Tuširam se na Karitas centru v Štepanjskem naselju. Tudi na Kongresnem trgu v podhodu so sedaj naredili tuše, pa tudi kosila in oblačila lahko dobiš. Kadar grem v center, se ustavim tam, drugače ne. Če naberem dovolj denarja, potem imam kdaj tudi za  topel obrok.

Kaj ponavadi prejmeš od mimoidočih ljudi? Kdo ti največkrat kaj podari?
Največkrat mi kakšno malenkost dajo stare mame in predvsem mladi – denar, hrano ali  oblačila. Nek gospod mi je šel kupit nogavice, kapo in rokavice. Pridejo tudi pametni ljudje, ki pravijo pej’t delat. Potem jim rečem, če mi daste sobo, grem takoj delat. Nato so tiho in gredo naprej.  Se je zgodilo tudi, da je šel brez besed mimo mene poslanec in se obrnil stran, ko me je zagledal.

Kakšna nenavadna izkušnja ob “zbiranju” denarja?
Enkrat se je zgodilo, da mi je gospod dal 5000 tolarjev. To je bilo največ, kar sem dobil, odkar sem na cesti. Prebral je napis, ki ga držim, in se me usmilil. Še danes ne morem verjeti. To se ne bo zgodilo nikoli več.

Imaš tudi možnost zavetišč za brezdomce, zakaj ne greš tja?
Eno zavetišče je na Poljanah, kjer so sami pijanci in je zelo zasedeno. Drugo je pri Hotelu Lev, kjer so sami narkomani, pa še tisoč tolarjev na noč stane. Poleg tega je tam zelo malo prostora, pa tudi do druženja z narkomani in pijanci mi ni.

Meniš, da je veliko tebi podobnih primerov v Sloveniji? Se ti zdi, da se država premalo trudi na tem področju?
Srečam dovolj ljudi na cesti s podobnimi problemi. Država za nas ne naredi nič. Privatnikom ne gledajo pod prste. Socialna podpora je edino, kar lahko dobiš, vendar če nisi prijavljen, ne dobiš denarja. Bolje, da ne pomisliš, da bi ti kaj uredili glede stanovanjskih možnosti. Delo se že najde, če hočeš delati, ampak problem je najti  stanovanje in ga obdržati. 

Kakšni so tvoji načrti, si boš poiskal kakšno službo?
Pred kratkim mi je mimoidoči gospod dal vizitko, da lahko grem delat k njemu. Vendar tam verjetno ne bom začel, ker mi sedaj prijatelj ureja službo v McDonald’su. Izpolnil sem obrazec in sedaj čakam, kaj bo. Če bi službo dobil, bi bilo super, pa še hrano bi imel zastonj. Poskušal se bom spet prijaviti na socialni v Novem mestu in tako dobiti malo finančne pomoči. Nameravam pa tudi končati srednjo šolo. Samo prijaviti se moram in dogovoriti s profesorji o izpitih. Dotlej pa bom čakal in se preživljal pred Mercatorjem.

Urša Cehner

Izmenjava med AEGEE-Ljubljana in AEGEE-Hamburg

Konec marca nas je v Ljubljani obiskalo osem članov AEGEE-Hamburg. Pri nas so preživeli pet dni, ki smo jih izkoristili za predstavitev naše male države, sklepanje novih prijateljstev in nepozabna doživetja. Dnevi, zapolnjeni z raznimi aktivnostmi, in neprespane noči so zagotovilo, da so se Hamburžani domov vrnili z lepimi spomini – in da se bodo, kot so sami povedali, še zagotovo vrnili. In kako je potekal teden?

Srečanje s starimi prijatelji
Tokratna izmenjava je bila za nas nekaj posebnega: ni bila le spoznavanje številnih novih obrazov, mnoge od njih smo spoznali že prej. Izmenjava je bila namreč povratna – skupina Ljubljančanov je že lani aprila obiskala Hamburg, tam preživela šest nepozabnih dni in nestrpno pričakovala, da nam naši prijatelji iz Hamburga vrnejo obisk. Obujanja spominov seveda ni manjkalo … vsi pa smo prepričani, da naših srečanj še ni konec.

Neprespan teden
Za spanje sploh ni bilo časa … Čez dan smo skupaj s Hamburžani odkrivali lepote Slovenije, noči pa so bile namenjene spoznavanju nočnega življenja v Ljubljani. V petih dneh smo dodobra spoznali Ljubljano, se odpravili na morje, po poti obiskali še Škocjanske jame in se v Piranu nastavljali prvim sončnim žarkom letošnje pomladi. Obiskali smo tudi Gorenjsko, kjer smo si ogledali Bled in Bohinj ter seveda Hamburžanom predstavili našo kulinarično specialiteto: kremšnito.

Tudi ponoči nam ni bilo dolgčas: poleg klasičnih destinacij nočnega življenja v Ljubljani smo Hamburžanom pripravili še posebno poslastico: pub crawling. Vsaka skupina je morala obiskati štiri različne lokale, v vsakem pa jih je čakala posebna naloga … Prepevanje zdravljice, pomoč natakarjem (ki pomoči pravzaprav spoloh niso želeli), zbiranje telefonskih številk … Žiriji, ki je v vsakem lokalu ocenjevala izvirnost in uspešnost posamezne naloge, zagotovo ni bilo dolgčas, naključnim gostom v lokalu pa tudi ne.

Zadnji dan smo našim gostom privoščili malo počitka, da so nekako preživeli pot domov. Po malo daljšem spancu smo se napotili v vodni park, kjer smo uživali v vodnih masažah, toboganih, nekateri pa so se odločili, da bodo svojo energijo obnovili kar s spancem na ležalnikih. Po dobrem kosilu smo se odpravili še na bowling.

Ponovno slovo …
… je bilo “kruto”: po poslovilnem žuru, ki je potekal ob zvokih kitare in malem privatnem koncertu ter se je seveda zavlekel pozno v noč, so imeli naši Hamburžani naslednje jutro že navsezgodaj zjutraj vlak. Ob šestih zjutraj smo se torej zbrali na železniški postaji in se še napol v spancu poslovili … po izkušnjah sodeč, ne za dolgo!

Naslednjič se nam pridruži!
Tudi tokrat se nam je na izmenjavi pridružilo nekaj novih članov, ki so sodelovali pri organizaciji, spoznali nove prijatelje, izboljšali svojo nemščino in angleščino in preživeli super teden – bodi naslednjič zraven tudi ti! Za vse informacije se obrni na spletno stran http://www.aegee-ljubljana.org, za vprašanja pa smo vam vedno na voljo na e-mailu aegee.ljubljana@gmail.com. In nikar ne pozabi: še vedno se zbirajo prijave za poletne šole!


Veronika Žagar

Erasmus praznuje

Erasmus, program Evropske unije, ki pokriva področje visokega šolstva, letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. Vsa ta leta Erasmus omogoča študentom doživeti neprecenljivo izkušnjo v drugi državi, drugi kulturi, spoznati nove prijatelje iz celega sveta in okusiti delček svobode, ki jo prinaša bivanje tako daleč od doma.

Kaj je Erasmus?
Program Erasmus omogoča izmenjavo študentov, mobilnost profesorjev in različne vrste skupnih projektov. Organiziranje izmenjave študentov v okviru priznanih študijskih obdobij pomeni, da lahko študentje opravijo del svojega rednega študija ali študijsko prakso na instituciji ene od držav članic Evropske unije. Obdobje študija je časovno omejeno, študij na partnerski instituciji traja od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev. Izmenjava preko tega programa vam zagotavlja, da boste na partnerski ustanovi opravičeni plačila šolnine, prejemali pa boste tudi Erasmus štipendijo.

ESN – Erasmus student Network
Erasmus Student Network je evropska študentska mreža, katere namen je podpirati in razvijati mednarodne študentske izmenjave. Sestavlja jo več kot 2500 članov iz 200 lokalnih sekcij v 28 evropskih državah, ki delujejo na visokošolskih institucijah na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Glavno delovanje vseh sekcij je usmerjeno v izmenjave v okviru programov EU (Socrates/Erasmus) in ostale programe izmenjav na področju visokega šolstva. Sekcije, članice ESN, logistično podpirajo program, hkrati pa skrbijo za socialno in kulturno integracijo gostujočih študentov. ESN pomaga in svetuje študentom s praktičnimi nasveti, saj je potrebnega kar nekaj časa, da se tuji študent znajde v novem okolju. Najboljši vodič in svetovalec tujemu študentu je domač študent, ki v okviru ESN lokalne sekcije pomaga tujemu študentu pri urejanju vseh potrebnih birokratskih zadev in pri spoznavanju slovenske kulture in tradicije.

Praznovanje rojstnega dneva
Erasmusovci so se odločili, da bodo svojo dvajseto obletnico obeležili na prav poseben način. S tako imenovanim Erasmus-kombijem namreč potujejo po Evropi in obiskujejo mesta, ki sodelujejo v programu Erasmus. V začetku aprila so nas obiskali v Ljubljani, kjer je AEGEE-Ljubljana v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani poskrbel, da so pri nas preživeli nekaj prijetnih dni in nepozabnih noči. Erasmusovci sedaj nadaljujejo svoje potovanje proti jugu, mi pa jim želimo srečno pot, obilo zabave in seveda vse najboljše za rojstni dan!

Veronika Žagar

 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.