Te zanima, kako poteka delo v oglaševalski agenciji? Kakšno vzdušje vlada v privlačnem oglaševalskem svetu? Ti oglaševanje predstavlja izziv?
Študentska sekcija Društva za marketing te vabi na Advertizziv z naslovom V zakulisju oglaševanja. Svoje znanje bodo z nami delili Luka Klemenc, direktor projektov, Miha Bevc, kreativni direktor in Mojca Jesenovec, strateška načrtovalka iz agencije Publicis, ki trenutno nosi prestižni naslov agencija leta. Popeljali nas bodo skozi teoretični okvir in predstavili nekaj odličnih primerov iz prakse.
Advertizziv bo v sredo, 20. januarja 2010, ob 18. uri na Fakulteti za družbene vede, Predavalnica 12 (trakt D). Prijave so obvezne na prijava@ssdms.si do torka, 19. januarja 2010. Prijavi se čim prej, saj je število mest omejeno. Več o dogodku si preberi na spletni strani.
1. Advertizziv: V zakulisju oglaševanja
V KMŠ dogaja!
Izberite nekaj po vašem okusu – Klub mariborskih študentov res dogaja!
21.1.2010
ANTI RECESIJA PARTY – Borimo se proti recesiji!
Negativni učinki finančne krize: slaba volja, tanka denarnica, bolečine v križu, glavobol. Kako jih preprečiti? Z Anti recesija partijem! Kako deluje? Za osušene denarnice poskrbijo prijazno nizke študentske cene, za slabo voljo party glasba pod taktirko DJ Mattea, ples do jutra pa prežene še tako trdovratne bolečine v križu. Glavobole prav tako premagamo, ne odgovarjamo pa za naslednje jutro … 😉
25.1. 2010
Si že kdaj v ponedeljek? Glasbene želje do neke meje vam bo izpolnjeval DJ Kolaar!
26.1.2009
FUZL PARTY
Študentska čaga v znamenju najbolj slavne pijače Kluba KMŠ! Za dobro glasbo bo poskrbel DJ Yoco.
27.1.2010
ŠPORTNI KLUB KMŠ – Šport združuje!
Spomnili se bomo največjih slovenskih športni dosežkov leta 2009 in podelili bomo smučarske karte za … je še skrivnost! 😉 Prav tako bo potekal KMŠ Travel Party z DJ Marinom.
28.1. 2010
E.T. electronic Thursday DJ MARINO vs. The others.
Tako kot vsak četrtek vas bo v zgornjem nadstropju Kluba KMŠ z elektronskimi beati pretresal DJ Marino.
Pridi ven, zima kliče!
Si za novo leto sklenil, da se boš več gibal, preživel več časa s prijatelji, se naučil čim več novega in se začel aktivno spopadati s stresom, ki ti je v preteklem letu sledil na skoraj vsakem koraku?
V nadaljevanju ti predstavljamo nekaj idej za aktivno preživljanje prostega časa. Poleg tega, da se s športnimi aktivnostmi sprostiš in si nabereš dovolj energije za premagovanje stresa, ti nudijo tudi veliko užitkov na snegu in svežem zraku.
Od zimske palice do snežne deske
Težko je ugotoviti, kdo se je pravzaprav prvi spomnil deskanja na snegu, saj ljudje že od nekdaj iščemo različne načine zimske zabave. Prvo snežno desko, ki je prišla na prodajne police, pa je tja plasiral Sherman Poppen iz Združenih držav Amerike. Med opazovanjem igre svojih hčera na snegu se je domislil, da bi lahko dve smučki zvezal skupaj in na začetek smučke navezal vrv, da bi se jo dalo lažje usmerjati. Kmalu so tako smučko želeli imeti tudi prijatelji hčera in smučka, imenovana »The Snurfer«, je postala prodajna uspešnica. Prvo snežno desko, ki je izgledala kot surf, hkrati pa delovala kot smuči, si je izmislil Dimitrije Milovich leta 1969, imenoval pa jo je »Winterstick« oziroma »zimska palica«.
Deskanje, ki je sicer relativno nov šport (v Slovenijo je prišel v osemdesetih letih), po prvih očitkih, da gre le za modno muho, postaja iz leta v leto bolj priljubljeno. Poznamo dva sloga deskanja na snegu, in sicer alpski slog, ki je bolj podoben carving smučanju, in pa prosti slog, ki ga delimo na freestyle in freeride.
Smučanje – težavna pot
Ali veš, da so ljudje že pred pet tisoč leti znali smučati? To dokazuje v skalo vklesana risba smučarja, najdena na norveškem otoku Roedoey. Smuči so nekoč uporabljali predvsem zato, da so ljudje pozimi lažje prišli iz ene točke do druge, najprej lovci in gozdarji, kasneje pa še vojaki. Oče modernega smučanja je Sondre Norheim, ki je v 19. stoletju izumil vezi, ki smučarju omogočajo delanje zavojev med vožnjo po hribu navzdol. Norheim in njegovi sodobniki so to tehniko smučanja poimenovali Slalom. Slalom v norveškem narečju pomeni težka pot. Novi izumi in ideje so skozi desetletja pripomogli k učinkovitejšemu in varnejšemu smučanju, hkrati z razvojem smuči in vezmi pa so se začele razvijati tudi nove tehnike smučanja, kot so alpsko smučanje, smuk in vse bolj priljubljeni carving. Zamisli o tej smučarski tehniki so nastale že leta 1966, vendar se je ideja začela uresničevati šele po letu 1990 in do danes je to postala najbolj priljubljena smučarska tehnika.
Sprosti energijo s tekom na smučeh!
Iščeš zabavo in igro na snegu? Si želiš odpočiti od vsakodnevnega stresa in najti notranji mir in biti eno z naravo? Potem je tek na smučeh kot nalašč zate. Ni dvoma, da je to eden najbolj zdravih športov nasploh. Razvil se je v skandinavskih deželah v predzgodovinskem času, kjer so smuči služile predvsem za lov in obliko potovanja v snežnih razmerah, kar se je ohranilo do 19. stoletja. Tudi domorodci iz Severne Amerike so že od pradavnine poznali smuči in jih s pridom uporabljali pri lovu, saj so pri tem opravilu potrebovali obe prosti roki. Tek na smučeh je dostopen skorajda vsem. Potrebna je minimalna oprema, ki je relativno poceni. Pri smučarskem teku je obremenjenih največ mišičnih skupin, kar pomeni zelo učinkovito aerobno vadbo, s katero krepimo srčno mišico ter razširimo ožilje. Gibanje je lahkotno brez trdih udarcev, tako da so poškodbe prava redkost. Ločimo med dvema tehnikama in sicer klasično in drsalno tehniko. Na tekaških smučeh lahko vidimo tako mlade kot stare, vrhunske športnike in pohodnike.
Če te pa nobeden od predstavljenih športov ni preveč navdušil, se lahko s prijatelji odpraviš na noro kepanje ali sankanje. Tudi delanje snežaka ali igluja je lahko prava umetnost. Zato si le hitro nadeni šal, bundo, rokavice, kapo in snežke na noge ter hitro na zasnežene poljane!
Svetovalnica v januarju
Živjo!
V začetku decembra sem kupil torbo za prenosni računalnik. Ker sem bil ves mesec v tujini, torbe nisem potreboval do začetka letošnjega leta, ko sem šel z njo na predavanje. Že po nekajkratni uporabi so popustili šivi pri zadrgi, blago v notranjosti se je začelo cefrati in zato torbe enostavno nisem mogel več uporabljati. Odnesel sem jo nazaj v trgovino, da mi jo popravijo ali pa vrnejo denar. Ker sem v tem času račun že založil, me je poslovodkinja trgovine zavrnila. Poleg tega me je obtožila, da sem podlogo strgal, zadrgo pa pokvaril sam z nepravilnim odpiranjem. Po vsem tem sem se spomnil, da sem plačal s kartico in jim tudi poslal bančni izpisek, iz katerega je bilo razvidno, da sem v trgovini 5. 12. kupil računalniško torbo. Vendar z reklamacijo niso nadaljevali in me enostavno ignorirali.
Vem, da to vprašanje ni ravno tipična študentska problematika, vendar sem prepričan, da se je kaj podobnega zgodilo tudi komu drugemu, zato sem se obrnil na vas, da pridem zadevi do dna!
Pozdravljen, prav imaš, s tem se srečuje večina potrošnikov, pa naj bodo študentje ali ne, zato sem odgovor zastavila malo bolj splošno:
Stvarna napaka na kupljenem izdelku
Prodajalec mora potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja tako za stvarne kot tudi za pravne napake svoje izpolnitve. Očitno je, da je prišlo v tvojem primeru do stvarne napake na kupljeni stvari po Zakonu o varstvu potrošnikov. 37. člen Zakona namreč navaja, da je napaka stvarna, če:
1. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
2. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
3. stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
4. je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
Torba očitno nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali promet. Pravilno si ravnal, ko si prodajalca obvestil o napaki in mu tudi omogočil, da stvar pregleda. Potrošniki imamo namreč pravico uveljavljati pravice iz stvarne napake, če o napaki obvestimo prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Po tem, ko mineta dve leti od izročitve blaga, pa te pravice potrošnik več nima.
Sedaj imaš pravico od njega zahtevati, da odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali pa ti vrne plačan znesek. Dejstvo, da ti ni uspelo predložiti računa, naj te ne zmede, kajti za reklamacijo izdelka zadostuje kakršno koli dokazilo, s katerim lahko izkažeš, kdaj in kje je bil reklamirani izdelek kupljen. V tvojem primeru torej bančni izpisek čisto zadostuje.
Garancija za brezhibno delovanje stvari
Čeprav ta možnost pri tebi ne pride v poštev, pa se vprašanje stvarnih napak največkrat pojavi za tehnično blago, kot so fotoaparati, računalniki, športna oprema, glasbila, električni aparati za pripravljanje in hrambo hrane, električni aparati za pranje, čiščenje in vzdrževanj, glede avtomobilske opreme itd. V takih primerih gre za garancijo za brezhibno delovanje stvari, ki se lahko uveljavlja proti prodajalcu in proizvajalcu.
Glede garancije pa velja dvojna ureditev in sicer po Obligacijskem zakoniku, ki ureja prostovoljno garancijo, ki nastane že na podlagi garancijskega lista ter po Zakonu o varstvu potrošnikov, ki ureja obvezno garancijo. Ta garancija nastane po samem zakonu v trenutku, ko se da blago v promet. Ob sklenitvi prodajne pogodbe mora namreč prodajalec/proizvajalec izročiti kupcu garancijski list. Vendar pa garancija velja po zakonu tudi, če garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen ali pa iz njegove vsebine ne izhajajo z zakonom predpisane obveznosti proizvajalca!
Zahtevki na podlagi garancije so:
1. stvar naj se popravi – če stvari ne popravijo v roku 45 dni, lahko kupec zahteva:
2. izročitev druge stvari in povračilo škode ali
3. odstopi od pogodbe in zahteva od prodajalca odškodnino.
Proizvajalec je dolžan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka za čas garancijskega roka oz. njegovega podaljšanja brezplačno, po poteku tega pa proti plačilu tako, da se servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo. Tudi po preteku garancijskega roka je torej proizvajalec dolžan potrošniku zagotoviti vzdrževanje, nadomestne dele ali priklopne aparate.
Kaj sedaj?
Čeprav si jasno obvestil prodajalca o napaki in povedal, katerega od zahtevkov želiš uveljaviti, te še vedno niso jemali resno. Svetujem ti, da navedene člene Zakona o varstvu potrošnikov kopiraš in odneseš s sabo v trgovino. Še bolje pa bi bilo, da jim pošlješ kar dopis po pošti, v katerem jih obveščaš, da želiš, da začnejo s postopkom reklamacije, kajti po Zakonu o varstvu potrošnikov imaš to pravico.
Prodajalci se velikokrat začnejo obnašati drugače, ko vidijo, da se zavedamo naših pravic. V kolikor do reklamacije še vedno ne bo prišlo, ti svetujem, da se obrneš na Zvezo potrošnikov Slovenije (www.zps.si), kjer ti lahko dalje pomaga njihova pravna pisarna. Urad RS za varstvo potrošnikov pa ima na voljo tudi številko za brezplačno svetovanje v takih primerih -080/ 88 99.
Seveda pa lahko svoj primer prijaviš tudi Tržnemu inšpektoratu RS. Ker pa gre za t. i. spor o napaki, bi moral, če bi želel zahtevo uveljaviti preko njih, pridobiti mnenje sodnega izvedenca. Ta bi ugotovil, ali je prišlo do poškodbe torbe zaradi nekvalitetne izdelave ali nepravilne uporabe. Šele na podlagi njegovega mnenja bi lahko inšpektorat odločil, ali mora trgovina zahtevku ugoditi ali ne.
Sabina Pirnat, Študentska svetovalnica, pravno svetovanje
Študentska svetovalnica
Kersnikova 4
1000 Ljubljana
www.svetovalnica.com http://www.svetovalnica.com
studentska.svetovalnica@sou-lj.si, mail :studentska.svetovalnica@sou-lj.si
tel. 080-98 67
Cikel petih predavanj
Ciklu petih predavanj, ki ga v CD pripravlja Oddelek za filozofijo FHŠ Koper, v sodelovanju z DRUŠTVOM ZA PRIMERJALNO RELIGIOLOGIJO.
Sodobne oblike religioznosti in poti do družbenega napredka
13. 1. Anton Mlinar: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja
17. 2. Nadja Furlan: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj
17. 3. Aleš Črnič: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora
21. 4. Lenart Škof: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti
19. 5. Sašo Dolenc: Znanost, Bog in ateizem
Sreda, 13. januarja, ob 19. uri
ANTON MLINAR: Bioetika, življenje, družba – odprta vprašanja
Bioetika je mlada znanost, ki ji nekateri sploh še ne priznavajo njenega položaja. V širšem smislu odseva kulturne, zgodovinske in družbene razmere v zahodni civilizaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, kar je približno v istem času predstavila tudi paradigma trajnostnega razvoja, v ožjem pomenu pa odraža krizo tradicionalnih etičnih pristopov v znanstvenih dilemah v biologiji in medicini ter nekaterih sorodnih vedah. Njeni začetniki v sedemdesetih letih (V. R. Potter, T. Beuchamp, T. Reich, A. Hellegers, D. Callahan in drugi), ki so bili tako zdravniki kot tudi filozofi in teologi, so jo videli kot novo zavest v reševanju biomedicinskih dilem, ki jih je prinesel znanstveni razvoj, pa tudi kot povezavo med različnimi vedami v naravoslovju, družboslovju in humanistiki, nekakšno integrativno znanost in »most v prihodnost«, kar je tedaj omogočilo interdisciplinarne pristope v raziskovanju. Okvirni naslov Bioetika, življenje, družba predstavlja bioetiko z vidika participacije (udeležbe) kot vedo, ki vidi v vseh stvareh, ki se dogajajo ljudem oziroma živemu svetu, inherentno subjektiviteto, to pa vključuje refleksijo kot integralni del seznanjanja z bioetičnimi vprašanji. Človek ni le opazovalec ali učenec, temveč udeleženec in sooblikovalec. To v zadnjem času na poseben način izpostavlja t. i. nevroetika. Ne gre samo za posredovanje vsebin ali za omejevanje prostora pristojnosti, ampak za predpostavko, da etična refleksija tako na povsem znanstvenem področju kot tudi v najširšem družbenem prostoru in naravnem okolju pomembno prispeva h kakovosti razmišljanja, s tem pa tudi h kakovosti pridobljenega znanja in znanja kot procesa rasti.
Anton Mlinar, rojen 1952 v Žireh, je leta 1978 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1985 magistriral in 1988 doktoriral v Rimu s področja moralne teologije. Od 1988 do 2005 je bil predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, nazadnje v nazivu izredni profesor. Od leta 2008 je zaposlen kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in kot predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Sreda, 17. februarja, ob 19. uri
NADJA FURLAN: Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj
Nadja Furlan bo govorila o vprašanju ženske, njenega položaja in vloge v katoliški Cerkvi in družbi. Naraščajoča emancipacija žensk in kritika njihovega družbenega položaja sta v skoraj vseh kulturah našega časa segli tudi na področji teologije in Cerkve. V tem kontekstu bo vprašanje enakopravnosti žensk in katoliške Cerkve razumljeno kot smer nove paradigme za družbeni razvoj ali kot novi korak v evoluciji odnosov.
Nadja Furlan je doktorica teologije in raziskovalka krščanske feministične teologije, religijskega feminizma in ženskih študij v posameznih religijskih sistemih (s poudarkom na judovstvu in krščanstvu) ter afriških religij v kontekstu medkulturnih, primerjalnih študij in medverskega dialoga. Zaposlena je na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Univerza na Primorskem.
Sreda, 17. marca, ob 19. uri
ALEŠ ČRNIČ: Zaščita verskih čustev in/ali svoboda govora
Dve desetletji po znameniti fatvi iranskega ajatole proti Salmanu Rushdieju bomo ob sklicevanju na številne bolj ali manj razvpite primere (Mohamedove karikature v Jyllands Posten, Ayaan Hirsi Ali, Theo van Gogh, Strelnikoff 1998, Eclipse 2007 ipd.) strnjeno analizirali težko iskanje ravnovesja med zaščito religijskih simbolov na eni strani in svobodo mišljenja/govora na drugi.
Aleš Črnič, doktor družbenih ved, je izredni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem z znanstvenim preučevanjem sodobnega religijskega dogajanja, religijske svobode in strpnosti ter azijske religijske in kulturne tradicije. Leta 2005 je objavil znanstveno monografijo V imenu Krišne: družboslovna študija gibanja Hare Krišna, sicer pa objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah. Pri založbi FDV ureja knjižno zbirko Kult, je tudi član uredniškega odbora spletne znanstvene revije Religion and Society in Central and Eastern Europe (http://rs.as.wvu.edu). Od leta 2006 je generalni sekretar ISORECEA (Mednarodnega združenja za preučevanje religije v Srednji in Vzhodni Evropi), vodi pa tudi Religiološko sekcijo Slovenskega sociološkega društva.
Zadnja leta vodi prvo sistematično raziskavo o položaju in vlogi najrazličnejših religijskih in duhovnih skupin pri nas (www.religije.info).
Sreda, 21. aprila, ob 19. uri
LENART ŠKOF: Divinizacija in demokracija – poti do solidarnosti
V sodobnem svetu se po eni strani srečujemo s krizo religioznosti (sekularizacija), po drugi strani pa opažamo povečano zanimanje posameznikov za temeljna vprašanja religije, ki seveda segajo tudi na področji družbe in medčloveške solidarnosti. Kako razumeti to dvojnost? Je sekularizacija res ovira na poti k družbeni solidarnosti? Predavanje bo poskušalo podati predloge ter nakazati nekaj odgovorov in vprašanje, kako v kriznem obdobju povezati človeštvo z idejo »divinizirane« demokratične in kozmopolitske družbe. Poskušalo bo tudi odgovoriti na vprašanje, v kakšni obliki se pri teh procesih srečujemo z religijo.
Lenart Škof je doktor religioloških ved. V filozofiji in religijskih študijah se je izpopolnjeval v Nemčiji, ZDA in na Hrvaškem. Na Fakulteti za humanistične študije Koper predava etiko in teologijo. Ukvarja se tudi s sodobno družbeno filozofijo, posebej v različnih medkulturnih kontekstih, ter s filozofijo ameriškega pragmatizma. Je glavni urednik revije Poligrafi ter predsednik Društva za primerjalno religiologijo. Objavil je prevod indijskih Upanišad (Besede vedske Indije, Nova revija, 2005) ter dve znanstveni monografiji o filozofski etiki in družbeni solidarnosti.
Sreda, 19. maja, ob 19. uri
SAŠO DOLENC: Znanost, Bog in ateizem
Na predavanju Saša Dolenca nas bo zanimalo razmerje med znanostjo in religijo v zgodovini. To je namreč precej bolj kompleksno, kot se morda zdi iz aktualne polemike med na eni strani ateističnimi in na drugi strani religioznimi fundamentalisti.
Doc. dr. Sašo Dolenc je po izobrazbi fizik in filozof. Dela kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodi Društvo za tolmačenje znanosti – Kvarkadabra.
Zakon o socialnih prispevkih
Študenti ogorčeni nad izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja o napovedanih spremembah na področju zakona o socialnih prispevkih.
Študentska organizacija Slovenije je ogorčena nad napovedjo predsednika vlade Boruta Pahorja o napovedanih spremembah na področju zakona o socialnih prispevkih. Nerazumljivo jim je namreč omejevanje zgornje višine zavarovalne osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo ter namera sprememb sedanjega prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, za katerega se ne navaja novega davčnega vira, iz katerega bi se ta izpad pokril.
Pri tem ŠOS opaža namero zniževanja davčnega bremena na način, ki znižuje funkcijo prerazporejanja bogastva v Sloveniji. Ta je temeljila na dejstvu, da premožnejši prispevajo več. S tem se po mnenju ŠOS ukinja uveljavljeni sistem solidarnosti, ki je pogoj za normalno delovanje mlade države. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da tak poseg pomeni 235-milijonski izpad prihodkov, kar nakazuje na pomemben delež sredstev, ki se jih preko tega sistema prerazporedi v slovenski družbi. Še bolj nerazumljiva pa je vrednotna utemeljitev, saj se za tak korak odloča vlada, ki naj bi delovala na vrednotah socialne solidarnosti.
Komunistični manifest
Ustvarjalci študentskega časnika Tribuna so predsedniku vlade Borutu Pahorju kot odgovor na slovensko izhodno strategijo 2010–2013 podarili Komunistični manifest v stripu.
Znamenito delo Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki ga je v strip predelal Rodolfo Marcenaro, prvič pa leta 1979 izdala Založba Tribuna, naj vladi služi kot idejni navdih za reševanje krize, menijo Tribunaši. Anej Korsika, odgovorni urednik Tribune:«To, da vlada išče izhod iz krize na načine, da bo prizanešeno najbogatejšim, revni pa bodo pahnjeni v še večjo bedo, krizo kvečjemu poglablja, ne pa rešuje. Predlagane spremembe ne odražajo smernic politike, ki naj bi bila leva, ampak neoliberalne politike, ki je krizo dejansko povzročila.«
Tribunaši so Komunistični manifest v stripu predsedniku vlade izročili, v petek, 8. januarja.
Študijsko posojilo tudi za študij v Sloveniji
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je na spletnih straneh www.sklad-kadri.si in v Uradnem listu objavil spremembo javnega razpisa študijskih posojil, ki jih lahko kandidati po novem pridobijo ne le za študij v tujini, ampak tudi za študij v Slo
»Možnost pridobitve posojila za plačilo šolnine je prvenstveno namenjena izrednim študentom, ki plačujejo študij in v ta namen najemajo kredite pri drugih poslovnih bankah po višjih obrestnih merah in drugih stroških posojila, kot je naš kredit. Pridobitev kredita tudi v ničemer ne izničuje prizadevanj ŠOS-a o sistemskih rešitvah financiranja študija v Sloveniji. Kredit, ki ga podeljuje sklad v sodelovanju z Deželno banko Slovenije, je del prizadevanj, da pomagamo študentom, ki morajo svoj študij plačati tudi v Sloveniji. Projekt, ki smo ga začeli v letu 2004, je bil namenjen študentom, ki študirajo v tujini zaradi visokih stroškov bivanja, v zadnjem času pa se je pokazala potreba po tovrstnem financiranju tudi v Sloveniji, saj je čedalje več mladih vpisanih na izredni študij, ki je plačljiv.« Metka Novak, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
Kandidati za posojilo se lahko prijavijo na skladov razpis do 2. julija 2010 oziroma do porabe sredstev. Študijska posojila so izjemno ugodna, saj se v skladu z razpisom podeljujejo v primeru zavarovanja s kreditno sposobnimi poroki brez stroškov odobritve v višini od 4.000 do 21.000 evrov s fiksno letno obrestno mero 4,9 odstotka, po koncu študija pa imajo kreditojemalci možnost enoletnega odloga vračanja, dodajajo pri skladu. Če kandidat ne more zagotoviti kreditno sposobnih porokov, je zavarovanje možno tudi z drugimi načini zavarovanja v skladu s poslovno politiko banke.
Kako do posojila?
Za pridobitev posojila se je treba prijaviti na razpis. Vsa dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu http://www.sklad-kadri.si. Ko sklad ugotovi, da je dokumentacija popolna, jo posreduje Deželni banki Slovenije, ki v največ desetih delovnih dneh odloči o višini kredita. Ta je odvisna od višine šolnine in življenjskih stroškov. Kandidat mora priložiti še dokazila o vpisu oziroma sprejemu na izobraževalno institucijo ter potrdilo o višini letne šolnine in drugih stroških študija.
Ali lahko študent dobi posojilo za študij? Kakšna posojila za študente poznamo?
Blaž Jamšek, Študentska svetovalnica, pravno svetovanje: »Posojila za študij obstajajo. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je na primer 4. decembra 2009 na svojih spletnih straneh www.sklad-kadri.si in v Uradnem listu RS št. 98/09 objavil spremembo javnega razpisa študijskih kreditov, ki jih lahko kandidati po novem pridobijo ne le za študij v tujini, ampak tudi za študij v Republiki Sloveniji. V Študentski svetovalnici sicer že pripravljamo manjšo analizo o tem, koliko je ta kredit za študenta v resnici sploh ugoden. Prepričani smo namreč, da so štipendije in študentsko delo še vedno boljša možnost od kreditov, vendar pa pri nekaterih študentih:
• ta (dva) vir(a) ne zadošča(ta) ali
• študent ni upravičen do štipendije in nima toliko časa/možnosti delati prek študentskega servisa, da bi zadosti zaslužil.
Ker so krediti za študij zelo občutljiva tema, velja o njej zapisati tudi stališče Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Jelena Štrbac, resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: »V ŠOU v Ljubljani opozarjamo, da kredit za študij ni rešitev, lahko je le zares skrajni izhod v sili. Prav tako smo presenečeni, ko država kot ”rešitev” navaja kredite, medtem ko je obljubila več in višje štipendije. Krediti za študente gotovo niso in ne smejo biti sistemska rešitev. V študentski organizaciji še vedno zagovarjamo idejo, da mora biti študij dostopen vsem, stroški, ki nastanejo ob študiju, pa zmerni. Za pokritje teh stroškov morajo dobiti vsi socialno najšibkejši študentje dovolj visoke štipendije, razliko pa lahko prislužijo s pomočjo študentskega dela. To sta nujna socialna korektiva, ki omogočata dostopnost študija vsem družbenim slojem. Vsakršno poseganje v te socialne korektive, ki bi posledično pomenilo poslabšanje socialnega položaja študentov, je v posmeh ”socialni državi”.«
In še to – kredit, ki ga je možno pridobiti preko sklada, je pripomoček za tiste, ki morajo študij plačevati in v ničemer ne posega v financiranje rednega študija in prizadevanj ŠOS-a in ostalih, da se sistem študija uredi na primeren način – od štipendij in ostalih pomoči. Prav tako je pomembno povedati, da kreditov ne podeljuje država, ampak banka.
Mojca Buh
Psihološka svetovalnica UM
Študentska organizacija Univerze v Mariboru od decembra lanskega leta študentom v stiski omogoča psihološko svetovanje. In kako deluje psihološka svetovalnica? O tem smo se pogovarjali s Špelo Lipošek, vodjo projekta Psihološka svetovalnica, ki nam je pre
Zakaj se je Študentska organizacija Univerza v Mariboru odločila za psihološko svetovalnico?
Študentska organizacija Univerze v Mariboru se je za projekt Psihološka svetovalnica odločila zaradi tega, ker se kaj podobnega za študente v Mariboru še ne izvaja, zavedamo pa se, da se pogosto nekateri študentje znajdejo v stresnih situacijah, ki jim predstavljajo stisko in čutijo potrebo po pogovoru z nekom, včasih pa v takih situacijah ne vedo, kam in na koga naj se obrnejo. Zato smo se na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru odločili, da jim pomagamo mi, in sicer z brezplačnimi psihološkimi svetovanji, ki jih izvaja univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan.
Kakšen je namen svetovalnice in področje dela?
Namen svetovalnice je pomagati študentom v stiski, ki jo študentje občutijo zaradi težav pri študiju, v duševnem zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Pomagati jim želimo s psihološkim svetovanjem in terapevtsko pomočjo. Naš namen je vplivati na pozitivne spremembe mladostnikovega doživljanja, vedenja in osebnosti, saj se študenti in mladi pogosto soočajo s situacijami, ki jim predstavljajo veliko stisko. Med te sodijo težave v odnosih, občutek stresa in izgorelosti zaradi (študijskih) obveznosti, občutki depresije, tesnobe, osamljenosti in drugo. V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Študente želimo spodbujati h kvalitetnim življenjskim ciljem, njihovemu izpolnjevanju, hkrati pa med njimi preprečevati nezdrav življenjski slog. Cilj psihološkega svetovanja je svetovancu pomagati izpostaviti bistveno težavo, zaradi katere prihaja na posvet in ga naučiti vedenjskih in kognitivnih tehnik obvladovanja krizne situacije.
Ali bodo znotraj svetovalnice potekala tudi kakšna predavanja, seminarji?
Znotraj projekta psihološka svetovalnica je potekalo uvodno predavanje, in sicer 2. 12. 2009, na temo Stres in stiske in kako skrbeti za duševno stanje. V kolikor bi študentje izrazili željo oziroma bomo začutili potrebo še po kakem odprtem predavanju, ga bomo še izvedli, vendar jih zaenkrat še ne načrtujemo.
Kdaj se lahko študentje obrnejo na vas?
Študentje se lahko na nas obrnejo s kakršnimi koli vprašanji, pobudami in kritikami na naš elektronski naslov svetovalnica@soum.si, kjer se lahko tudi prijavijo na brezplačna psihološka svetovanja, ki bodo potekala do 24. 3. 2010.
Ali so se študentje že obrnili na vas? Kakšne so njihove težave?
Zaenkrat so bili vsi termini, ki smo jih dali na voljo za študentsko svetovanje, zapolnjeni. To na eni strani kaže na velike potrebe študentov, na drugi strani pa opozarja, da do sedaj te potrebe niso bile zadovoljene. Glavne težave, zaradi katerih študenti prihajajo na svetovanja, so depresije, tesnobe, partnerske ali družinske težave, stiske zaradi študija in drugih težav, ki jim povzročajo stisko.
Na kakšen način lahko pomagate študentom?
Študentom pomagamo s svetovanjem, psihoedukacijo in terapevtsko pomočjo. V samem delu uporabljam največ elementov kognitivno vedenjske terapije. Če povem konkretno: po tem, ko s študentom narediva uvodni intervju, v katerem spoznam njegove težave, narediva načrt dela. Opredeliti je treba cilje, ki jih želimo z našim delom doseči, nato pa z različnimi tehnikami sledimo tem ciljem. Cilji dela so različni, npr. izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov, boljša koncentracija pri delu in študiju …
Bi lahko ocenili, kakšno je duševno stanje večine študentov?
Študenti so vsaj v tolikšni meri izpostavljeni duševnim boleznim kot ostali odrasli – to npr. pomeni, da jih ima v tem trenutku vsaj 5 % depresivno motnjo. Med mladimi je poleg depresivnih in anksioznih motenj še veliko motenj hranjenja in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Kdo dela v psihološki svetovalnici, kdo študentom svetuje?
Trenutno je to moje delo. Sem univ. dipl. psih., trenutno vključena v II. stopnjo izobraževanja za vedenjsko kognitivnega terapevta. Na področju duševnega zdravja imam večletne izkušnje, ne le s svetovalnim delom, ampak tudi s preventivnimi programi in raziskovanjem.
Komu bo namenjeno svetovanje?
Svetovanje je namenjeno vsem mariborskim študentom, ki se znajdejo v stiski.
Mojca Buh
Poklici prihodnosti in kaj iščejo delodajalci!?
Kakšne službe se nam obetajo!?
Iz dneva v dan se veča število brezposelnih, mnoge tovarne zapirajo svoja vrata, plače so smešno nizke in vse več je revščine. Vsi se bojimo predvsem negotove prihodnosti, zato se danes večina odloča za nadaljnji študij. Če je bila včasih končana univerzitetna izobrazba redka in nadvse cenjena, je danes postala nuja. Toda ni vsaka diplomska oz. podiplomska izobrazba zagotovilo za dobro službo. Vas zanimajo poklici prihodnosti?
Zaželjeni bodo predvsem farmacevti, računalničarji ter tržniki, vsekakor pa bo s časom naraslo povpraševanje po gostincih, raznoraznih obrtnikih in strojnikih. Raziskave so pokazale, da bo kmalu občutiti največ povpraševanja po računalniških programerjih, strojnih inženirjih, takoj za njimi bodo iskani farmacevti in izobraženi iz področja trženja, povpraševanje pa bo tudi po kuharjih in gostincih.
Specializacija med študijem je nujna!
Večina delodajalcev študentom svetuje, naj se že med samim študijem specializirajo za določeno področje. Že s samim študentskim delom lahko pridete lažje do zaposlitve. Nikar ne glejte le na urne predpostavke, temveč iščite delo, ki vam bo v vašem bodočem poklicu koristilo. Torej, če študirate ekonomijo, potem se odločajte za bolj poslovno naravnana študijska dela, gostinci se odločite za delo v gostinstvu, računalničarji pa imate v ponudbi študentskih del velikokrat na izbiro že sedaj dobro plačana računalniška dela.
Primanjkovalo bo strojnih inženirjev, računalniških izobražencev in naravoslovcev!
Strokovnjaki svetujejo, naj se pred izbiro svojega poklica prihodnosti vsak bodoči bruc obrne nanje – strokovnjake, saj bodo le tako imeli možnost do popolnega izoblikovanja bodoče delavne podobe. Mlade pa je treba usmerjati tudi v obrtne poklice, saj bodo ti najbolj povpraševani na trgu delavne sile.
In kakšna so povpraševanja ta trenutek?!
Tujina, največ ponudb imajo:
– strojniki
– zdravniki
– medicinske sestre
– računalničarji
Vse bolj in bolj se kaže pomembnost obvladanja vsaj enega ali dveh tujih jezikov – v vseh poklicih!
Slovenija, največ povpraševanja za:
– kemike
– farmacevte
Poklici prihodnosti in EU!
Evropska komisija je prejšnji teden (15. 12. 2009) objavila osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2009. Poročilo navaja, da so v letu 2009 ukrepi za odzivanje na krizo in finančna podpora EU pripomogli k zajezitvi škodljivih vplivov recesije na trge dela v EU. Za uspešnejši izhod iz krize pa morajo biti ti ukrepi skladni z dolgoročnimi reformami zaposlovanja. Poročilo vsebuje analizo ukrepov iz vse EU, namenjenih ohranitvi delovnih mest in zaščiti ljudi v težavah, ter navaja izzive, s katerimi se je treba še spoprijeti. Ministri za zaposlovanje in socialne zadeve bodo marca prihodnje leto na zasedanju Sveta EU obravnavali osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, ki bo upoštevano v novi strategiji EU za rast in zaposlovanje do leta 2020. To strategijo, poimenovano tudi EU do leta 2020, naj bi voditelji EU sprejeli spomladi 2010.
Več informacij o skupnem poročilu o zaposlovanju je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/
Evropska komisija tudi sicer objavlja mesečna poročila o stanju zaposlenosti v EU (t. i. monthly report), kjer v središču izpostavlja posamezne države oz. sektorje. V decembrskem poročilu je izpostavila tudi razmere v Sloveniji.
Poklici, ki naj bi krojili našo prihodnost, in letni zaslužek:
POKLIC LETNA PLAČA V eur PLAČA PO 10 LETIH
– zdravnik ok. 39.000 ok. 53.000
– skladiščnik ok. 25.000 ok. 33.000
– informatik ok. 25.000 ok. 40.000 (po 3 letih)
– programer ok. 33.000 ok. 60.000 (po 5. letih)
– elektronik ok. 33.000 ok. 35.000 (po 5. letih)
– učitelj ok. 30.000
Vsak dan se spreminjajo naše potrebe, želje in interesi, zato lahko enako pričakujemo tudi na področju ponudbe zaposlovanja v prihodnosti. Če danes primanjkuje predvsem gradbenikov, strojnikov, delavcev v kovinarstvu in zdravstvu, lahko v naslednjih letih pričakujemo pomanjkanje ljudi v zdravstvu, gradbenikov in strojnikov s tehnično izobrazbo ter informatikov. Vsekakor so te informacije dobrodošle pri življenjskih, poklicnih vprašanjih, toda odločite se na podlagi vaših osebnih ciljev, interesov in želja, saj je le to velikokrat ključ do uspeha!
Tjaša Kržišnik