Egipt – dežela zakladov človeštva

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Egipt je ena izmed mnogih držav, kamor se lahko odpravi tudi neizkušen popotnik. Izredno lahko je potovati iz kraja v kraj, poceni prenočišč je na pretek in stroški dnevne porabe niso pretirano visoki. Javni prevozi so pogosti in so zelo lahko obvladljivi. Prenočišča se najdejo tudi za 5 evrov za sobo, hrana na ulici je poceni, za dva evra se lahko dodobra nasitiš.

Največji strošek so izleti in vstopnine zgodovinskih znamenitosti, ki znašajo med 5 in 15 evri. Pa vendarle si lahko vsak študent brez težav z mednarodno študentsko izkaznico ISIC izbori 50% popusta prav na vseh znamenitostih. Veliko letalskih družb ponuja čarterske lete v to državo in povratno letalsko karto iz Münchna se da dobiti že za 130 evrov. Z izjemo občasnih terorističnih napadov je Egipt zelo varna država. Treba je poudariti, da tarče skrajnežev niso popotniki z nahrbtniki, ampak turistična območja in hotelska naselja, kjer letujejo turisti. Sam se v nobeni državi, ki sem jo obiskal, nisem počutil tako varno kot v Egiptu. Ni ti potrebno neprestano strmeti za svojim nahrbtnikom in nanj paziti z budnim očesom tako kot v drugih državah in ljudje so neverjetno prijazni. Egipt je precej velika država, pa vendarle se ga da v dveh ali treh tednih dodobra prečesati.
Znano je, da se Egipt ponaša s številnimi edinstvenimi spomeniki. Najveličastnejše izmed njih so nedvomno mogočne piramide v Gizi – svetovno čudo starega sveta. Velike piramide so oddaljene le 10 km od Kaira. Velikanske zgradbe, ki so jih približno 2500 let p.n.š. dali zgraditi faraoni Mikerin, Kefren in Keops, predstavljajo še zadnje ohranjeno čudo antičnega sveta, hkrati pa so tudi največja turistična znamenitost v Egiptu. Iz daljave so še danes videti nedotaknjene, od blizu pa opazimo, da so stoletja služila kot kamnolomi. Zaradi izjemnih dimenzij jim zob časa ni mogel do živega, ne narava in ne človek jih nista zmogla porušiti. Svetovna čudesa so delo človeških rok. In mednje so uvrščene mogočne piramide v Gizi, ki danes veljajo za najveličastnejši kulturni spomenik na našem planetu.
Muzej v Kairu, kjer je spravljenih večina sarkofagov ter drugih starin in predmetov iz grobnic in piramid je tudi vreden ogleda. Sam nisem ljubitelj muzejev, ponavadi se mi zdijo dolgočasni, vendar ta v Kairu je vreden obiska. Najbolj fascinantna je Tutankhamunova galerija. Ko sem zrl v Tutankhamunovo masko, me je spreletaval srh.
Poleg drugih največjih znamenitosti in najbolj obiskanih templjev; kot so: Abu simbel, Luxor tempel, Edfu, Esna in Karnak tempelj, Philae tempelj ter dolini Kraljev, pa ne gre pozabiti na puščavo, ki je nekaj posebnega.
Nomadi – Beduini pravijo, da jim je Alah dal največji dar – kamelo. Te puščavske živali zdržijo brez vode več tednov, če so se pred tem dobro napojile. Žejna kamela lahko naenkrat popije 135 litrov vode, ki jo shrani v maščobnem tkivu svoje grbe. Kamelje noge s široko razprtimi parklji se ne pogrezajo v pesek in nosnice se zaprejo, kadar veter nosi pesek.

So puščave in so PUŠČAVE. In Zahodna ali Libijska puščavska prostranost, ki se začne pri Zahodnem bregu Nila in se nadaljuje daleč v notranjost Libije, je puščava puščav. Razprostira se na 2,8 milijona kvadratnih kilometrih, na zahodu meji na Libijo, na jugu na Sudan in na severu na  Mediteran; Egipčanska zahodna puščava je svet osamljenosti in lepote. Ta puščava je pa le del največje puščave na svetu – Sahare. Sahara, morje brez vode ji pravijo Nomadi. Kraj, kjer se vzpenjajo velike sipine kot valovi na nemirnem peščenem morju. Neusmiljeno sonce dviga poletne dnevne temperature tudi nad 50 stopinj. Kraj, kjer bi navaden človek brez sence in vode zaradi vročinske kapi in izsušenosti umrl v 48 urah. Otočki blaženosti, kot imenujejo Nomadi oaze so kot rodovitni otočki v mrtvem morju. Na obrobju egipčanske puščave se nahaja 5 izoliranih, osamljenih oaz: Kharga, Dakhla, Farafra, Bahariyya in bolj na zahodu – Siwa. Voda prinaša oazam življenje. Ljudje z namakalnimi napravami obdelujejo zemljo in skrbijo za najbolj cenjen puščavski pridelek, za datlje.
Med oazama Farafro in Bahariyyo se pa razprostirata edinstveni kontrastni puščavi. Zaradi podobe, ki je opazna takoj na oko, nosita imeni Črna in Bela puščava. To sta kraja, kjer pokrajina nikoli ne razočara. Iz oaze Bahariyye, je najlažje obiskati ti puščavi, zato sva od tam z jeepom odšla na dvodnevno turo. Črna puščava je polna črnih stožcev, majhnih ugaslih vulkanov, ki imajo vrhove prekrite s črnim vulkanskim prodom in kamenjem. Bela puščava je še bolj neverjetna. V rahlo vzvalovanem morju sipin so posejane gole bele skale. Pred več deset milijoni leti je ta kraj prekrivalo morje. Še vedno je moč videti sledove oceanske preteklosti: fosile in ostanke od sonca pobeljenega koralnega grebena. Prevozili smo puščavo podolgem in počez, nekje na sredini puščave smo se ustavili. Sonce je zahajalo, vodič nama je pripravil ležišča in večerjo. To je bil najbolj tih in miren kraj, ki sem ga obiskal in doživel v mojem življenju. Ni bilo slišati prav ničesar. Ne vetra, ne šumenja listja, ne valovanja morja, ničesar. Daleč, daleč naokoli, nas je obdajala samo puščava.  Samo čisto, čista tišina. Spokojni mir so ponoči skalile le puščavske lisice, ki so se približale z namenom, da bi dobile nekaj hrane. Bela puščava je polna zaslepujočih belih skal, ki sta jih veter in erozija oblikovala v najrazličnejše podobe. Najlepši pogledi so ob sončnem zahodu, ko sonce spremeni bele skale v roza, vijolično in oranžno. Neverjeten je pogled ob polni luni, ki spremeni pokrajino v nadstvaren kraj. Pav tako je čaroben trenutek, ko te prebudijo prvi jutranji žarki, in ti  ponovno obarvajo to neverjetno pokrajino. Občudovali smo sončni vzhod in pozajtrkovali, ter se počasi odpravili na nekaj urno pot, oazi naproti. Že res da so antične zgodovinske zgradbe glavna atrakcija v Egiptu, vendar če bi vprašali mene, kaj mi je bilo v tej državi najbolj všeč, bi vam odgovoril: “Bela puščava!”
Egipta pa ni vredno obiskati samo zaradi piramid, templjev in puščave. Ponaša se tudi z Rdečim morjem, ki velja za enega najlepših krajev za potapljanje na svetu. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne potapljam, zato pa snorkljam, in na Rdečem morju je to več kot dovolj. Kraj, kjer še ni masovnega turizma in hotelov je med popotniki zelo priljubljen, se nahaja na Sinajskem polotoku. To je obmorska vasica Dahab, ki kar kliče po lenarjenju in uživanju ob morju. Dva kilometra ob plaži se razprostira niz prikupnih barčkov in restavracij, kjer se usedeš ob nizki mizici, kar na oblazinjena tla. Glasba, prikupen vonj sheesh(vodnih pip) in dobre morske hrane te premami. Vzdolž obale se razprostira koralni greben, ki je od kopnega oddaljen le 50 metrov. Tako lahko greš snorkljat, kadarkoli te je volja. Podvodni svet je čudovit. Tu sem videl ribe, ki jih nisem videl niti na Maldivih.
Egipčani pa so tudi odlični trgovci. Precej truda in časa so pripravljeni vložiti v eno samo prodajo. Večkrat te zvabijo v trgovinico, kjer ti postrežejo s čajem, potem ti pa med pitjem skuša prodati, karkoli pač prodaja: preproge, dišave, papirus so najpogostejši izdelki. S stavki: this is original, you will not find better in Egipt, … very cheap for you, normal price is 2 pound but i give you for 1 pound …, te skušajo pregovoriti k nakupu in to jim še kako dobro uspeva.
Premiki iz kraja v kraj so zabavni in polni dogodivščin. Nama se je najbolj vtisnila v spomin vožnja z jadrnico (feluco) iz Asuana v mestece Kom Ombo. Na dvodnevni poti nas je bilo osem popotnikov in trije člani posadke. Welcome to Egipt, welcome to Alaska, je nasmejano govoril naš kapitan, star komaj 20 let. To je šala, ki jo v teh krajih pogosto slišiš. Še smešna je, ko jo slišiš na 48 stopinjah; welcome to Aljaska, aha, pot ti pa curlja iz vsake pore na telesu. Aljaska sem si mislil, ti že veš kako je tam, ko še snega videl nisi in ga verjetno tudi nikoli ne boš. Prejadrali smo lep del reke Nil, ter se zvečer ustavili ob vznožju vzhodnega brega. Pripravili so nam večerjo. Po večerji sem jim ponudil viski, ki sva ga imela iz letališča. Razvila se je cela žurka. Liter in pol viskija, so zvrnili kot za šalo. Posoda in lonci so nadomestili glasbila, predvsem bobne, ki so jih obrnili in tolkli po njih, ter zraven prepevali pesmi Bob Marleya. Skakali po feluci in plesali ter se veselili. Tako so bili pijani, da je eden od pasadke pobruhal celo feluco. Proti jutru smo končno pod milim nebom zaspali. Ko smo se prebudili, nam je Mohamed pripravil zajtrk. Po zajtrku so naju  zapeljali do kraja Kom Ombo, kjer sva izstopila in pot nadaljevala z avtobusom. Poslovili smo se. Dejali so, da naju in te noči nikoli ne bodo pozabili. Tudi nama so se vtisnili v spomin; vsi trije člani posadke so bili prave pojave. Pa naj še potem kdo reče, da muslimani ne pijejo alkohola!?


INFO

uradno ime: ARABSKA REPUBLIKA EGIPT
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA
površina: 997.739 KM?
št. prebivalstva: 67.219.264
glavno mesto: KAIRO
uradni jezik: ARABSKI
denarna enota: EGIPTOVSKI FUNT

Prenočišča: Egipt ponuja obiskovalcem velik izbor prenočišč. Vse od najcenejših sobic do luksuznih hotelov. Najcenejši so hostli in nekateri hoteli, cene za sobo se začnejo pri 3 evrih. Zvezdice tam ne zagotavljajo kakovosti. Tako je velikokrat hotel z eno zvezdico boljši od hotela dveh zvezdic, predvsem pa je tudi cenejši. Hostlov je veliko, zato se izplača imeti HI kartico za popuste. Velikokrat je v ceno prenočišča vštet tudi zajtrk, ki pa ni ravno ne vem kaj: obsega ponavadi kruh, maslo, marmelado, čaj ali kavo.

Hrana: Je zelo raznolika. Turški, libijski, grški, celo angleški pridih zelo pripomore k tej raznolikosti. Celo ameriška verige so močne prisotne v glavnem mestu Kairo. Tako ima McDonalds razširjeno ponudbo, na kateri najdete McFelafel in druge njim prilagojene jedi. Poskusite lahko kamelje meso, ki je zelo okusno, zelo popularni so pa tudi Hamam-i (golobi), saj jih najdete skoraj na vseh menijih v številnih restavracijah. Kofta in kebab sta tudi zelo popularni jedi v Egiptu. Tipična jed je pa nedvomno amiyya. Mali rjavi fižol, namočen čez noč, nato skuhan in spasiran in postrežen skoraj pri vsaki glavni jedi. Firekh (piščanec) pečen je zelo pogosto na meniju, ki si ga lahko naročite tudi za domov oziroma zraven. Pijača: ni ga čez čaja. Čaj preizkušeno najbolj odžeja v vročini. Če si boste zaželeli pivo, samo recite “Stella”, to je najbolj razširjenja znamka piva v tej deželi. Ne da se pa ga dobiti povsod. V turističnih krajih ne bo problem, v odmaknjenih manjših krajih pa alkohola praktično ni.

Prevozi: Egipt ima zelo razvejan javni in privatni transportni sistem. Avtobusi so najbolj uporabno prevozno sredstvo v tej deželi. Peljejo čez vsa mesta in tudi skozi vse vasi. Mestni avtobusi, predvsem v zgornjem Egiptu so vedno prepolni in natrpani. Deluxe avtobusi, vozijo med večjimi mesti in so pogosti in udobni, ter vožnje so relativno poceni. Med vožnjo navadno zavrtijo film, ki pa ga ponavadi dajo zelo naglas. Za najem avtomobila prej dvakrat premislite, saj je tam promet dokaj kaotičen. Železniške povezave so slabe in potrebujejo nujno modernizacije. Izjema je vožnja z vlakom do Alexsandrije in navzdol proti  Luxorju in Aswanu. Vožnja z ladjo oziroma feluco po Nilu, je dobra dopolnitev na potovanju.
Varnost: Stopnja kriminala v Egiptu, se ne more primerjati z nobeno Evropsko državo. Lahko bi celo rekli, da je to ena izmed najbolj varnih držav na Svetu. Popotnik se lahko normalo sprehaja povsod in to ob kateri koli uri, podnevi in ponoči. Zgodilo se je nekaj kraj denarja iz zaklenjenih sob  hotelov, vendar so to zgodi zelo redko. Problem predstavljajo mine na Sinajskem polotoku in pa seveda občasni teroristični napadi.
Viza: Je potrebna, vendar je ni potrebno vnaprej preskrbeti. Dobite oziroma kupite jo ob vstopu v državo, stane 20 evrov.

Vredno ogleda: Piramide v Gizi, dolina Kraljev, Sahara, Kairo (stari del mesta), Abu Simbel, Nil, Obala Rdečega morja, Dahab, Bela Puščava, …

Darin Geržina

Hitro na smuči na JAHORINO!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Na žalost vseh nas je smučanje postalo precej draga rekreacija. Večina bi si želela iti na smučanje vsako leto, a zaradi vedno višjih cen to postaja čedalje težje. Pa vendarle se vseeno najde tudi kaj za plitkejše žepe.

Za povprečnega Slovenca je smučanje resnično postalo precej draga rekreacija. Še dražje je vse to za študente, ki še nimajo svojih rednih prihodkov. Prav gotovo je to tudi razlog, da je nekdanjo olimpijsko prizorišče Jahorina vedno bolj priljubljeno. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, slovenske turistične agencije pa vedno pogosteje organizirajo smučanje na Jahorino.
Jahorina je ena izmed visokogorskih planin Dinarskega sistema. Jahorinsko gorovje je dolgo 30 kilometrov in obsega kar nekaj vrhov, med katerimi je najvišja Ogorjelica s 1916 metri nadmorske višine. Od glavnega mesta BiH Sarajeva je Jahorina oddaljena le 28 kilometrov, od Banjaluke 200, Beograda 320, od Zagreba 350 kilometrov in od Ljubljane 594 kilometrov.
Jahorina je planina, ki se lahko pohvali z zelo posebno in blago gorsko klimo, ki je posledica mešanja celinskih in mediteranskih zračnih tokov. Vsi, ki so kdajkoli počitnikovali na Jahorini, vam bodo povedali, da se tamkajšnje klimatske razmere bistveno razlikujejo od ostalih v regiji. Za smučarje Jahorina večino zime predstavlja idealno kombinacijo debele snežne odeje in vedrega sončnega neba, zlasti februarja, marca in aprila. Jahorina je prekrita s snegom povprečno 175 dni v letu, kar je po tej plati prava redkost v Evropi. Povprečna debelina snežne odeje, ki se zadržuje na planini od oktobra do maja, znaša 106 centimetrov. Spomladi in poleti snežno odejo zamenja gosta travnata preproga, zaradi česar Jahorina v tem letnem času s svojo blago klimo postane raj za izletnike, planince in vrhunske športnike oz. za vse tiste, ki želijo poletno vročino zamenjati s čistim planinskim zrakom.
Jahorina je smučišče nad Sarajevom, ki se razprostira na nadmorski višini med 1300 – 1900 metri. Na olimpijskih igrah leta 1984 so na teh smučiščih potekala tekmovanja žensk v alpskem smučanju. Danes tam lahko uživate na več kot 25 kilometrov prog in 8 žičniških napravah, ki lahko na uro prepeljejo 7500 smučarjev. V zadnjih letih so na Jahorini prenovili skorajda vse objekte, več kot 50 % objektov pa je bilo obnovljenih v zadnjih 4 letih. Na smučišču so urejene dodatne dejavnosti: nočno smučanje, smučarska šola, servis in izposoja smuči, proge za tek na smučeh in sankanje. Dolžina smučarske sezone je odvisno od vremenskih pogojev. Najprimernejši čas za obisk Jahorine je od 15. 12. do 15. 4. Poleg smučarskih užitkov pa ne smemo pozabiti na odlično hrano in gostoljubnost domačinov.

Jahorina je smučarska destinacija, ki je nedvomno najbolj ugodna za študentski žep. Turistične agencije, ki so specializirane za mlade, so lani ponujale tedensko smučanje za 145 evrov na osebo. V to ceno je všteto prav vse: prevoz tja in nazaj, prenočišča v vikendicah
oziroma v apartmajih, tedenska smučarska karta, tudi ogled Sarajeva je vključen in večerno čaganje v glavnem mestu. Za letošnjo sezono ponudb še ni zunaj, zato bodite pozorni, ker bo večina ponudb na voljo že ta mesec. Na Jahorini smučarji ne pričakujte preveč, ker proge niso vrhunsko urejene kot v drugih znanih smučarskih središčih. Se pa iz leta v leto bolj trudijo, gradijo se nove stvari, saj so se začeli zavedati pomena kvalitete in potenciala za turizem. Borderji boste še posebej veseli, ker proge niso ograjene, zato je mogoča vožnja izven smučišč in na bližnjih golih pobočjih. Je pa na tovrstnih odpravah veliko več zabave, rakije se spije v potokih, čevapi te spremljajo na vsakem koraku. Prijaznost domačinov, druženje v bosanskem slogu je še vedno enako.
Smučarje na smučišča prepeljejo štiri dvosedežnice in štiri vlečnice, ki imajo skupno zmogljivost 7500 smučarjev na uro. V neposredni bližini smučišča so okrepčevalnice z razglednimi terasami, v katerih ponujajo jedi z žara ter tople in hladne napitke.
Podatki o smučišču: nadmorska višina 1872 m, skupna dolžina smučarskih prog: 25 km, zahtevnost smučarskih prog: srednje, možnost nočne smuke, srednje težke steze 1600 m, težke steze 3600 m, lahke steze 5 100 m.

Jahorina, lepotica nad glavnim mestom Sarajeva, ki se je vojna ni nikoli dotaknila, v sebi še vedno skriva tisti čar gostoljubnosti in občutek sorodnosti. Potihoma se tam postavlja veliki smučarski center, ki bo zopet postal priljubljena destinacija mnogih. Že danes je zelo zanimiva destinacija. Izkoristite jo, dokler so cene še zelo ugodne!

CENE SMUČARSKIH VOZOVNIC – SEZONA 2007/2008
ODRASLI CENA / EUR
DNEVNA 15,30
2 DNEVNA 26,52
3 DNEVNA 38,25
4 DNEVNA 52,53
5 DNEVNA 64,26
6 DNEVNA 76,50
7 DNEVNA 84,15

Če se nameravate tja odpraviti v lastni režiji, je smiselno najcenejšo namestitev poiskati preko spletnih strani, neposredno pri lastnikih apartmajev. Ponudbe na spletu je veliko in veliko izmed njih je zelo ugodnih.

Zakaj torej na Jahorino?:
– ker 6 dnevna smučarska karta stane le 76 evrov,
– zaradi jugonostalgije in nore zabave v bosanskih ritmih,
– zaradi ugodnih cen hrane in pijače (porcija čevapčičev stane cca. 2,8 evra, malo pivo cca. 1 evrov, kosilo cca. 4 evre),
– bližina Sarajeva (28 km oz. 40 min vožnje z avtomobilom),
– vsi apartmaji in hoteli so oddaljeni le 0 do 500 m od smučarskih prog,
– prijazni in gostoljubni domačini.

Razlogov za to, da se letos ne bi odpravili na smučanje, torej ni veliko. Ponudba za različne žepe je čedalje večja. Treba je le dobro pregledi ponudbo in poiskati ugodno in primerno prenočišče. Jahorina se v tem trenutku ponaša z lovoriko evropskega smučišča z največ snega. Na belih strminah in ob slastnih čevapčičih lahko letos uživate tudi vi.
Če se boste opravili letos tja na smučarijo, nikar ne odhajajte brez potnega lista, ta je namreč obvezen pri vstopu v državo.

Več informacij lahko najdete na spletni strani www.jahorina.org

Darin Geržina

Voda je vir zdravja

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vas mučijo takšne ali drugačne težave pa ne veste zakaj? Eden od vzrokov je lahko tudi, da popijete premalo tekočine dnevno, in zato vam vaše telo ne more normalno funkcionirati. Telo namreč vsak dan potrebuje tekočino za normalno delovanje, česar se velikokrat niti ne zavedamo, predvsem dejstva, kako pomembna je tekočina za telo, za nemoteno delovanje vašega organizma in koliko tekočine naše telo potrebuje. Zato vam podajamo nekaj osnovnih informacij, ki jih morate vedeti o tekočini.

Voda je osnovna sestavina živih bitij in je tudi odlično topilo. Ljudje izgubljamo naravni občutek žeje, ki ga moramo nadomestiti z načrtnim pitjem vode. Ponavadi namesto, da bi popili zdravilne napitke, raje popijemo tisto, kar še bolj škoduje našemu telesu.
Da vašemu telesu primanjkuje tekočine, so velikokrat znak prav suha usta. Zaradi pomanjkanje vode naše telo razvije varčevalne ukrepe, pojavijo se različne alergije, kronične bolečine, kot so zgaga, revmatične bolečine, bolečine v križu, bolečine v prsnem košu, bolečine v nogah, glavobol, zvišan krvni tlak. Najnovejše raziskave kažejo, da se zmanjša imunska sposobnost organizma ob primanjkljaju tekočine v telesu. A to še ni vse kar lahko povzroči pomanjkanje tekočine, v skrajnem primeru lahko nastanejo različni raki na sečilih, rodilih in dojkah. Pomanjkanje vode v telesu povečuje učinek stresa, slabše razpoloženje, zavira čiščenje telesa, povzroča motnje delovanja notranjih organov. Raziskave dokazujejo, da ženske potrebujejo približno dva litra, moški pa kar tri litre tekočine dnevno.
Kaj naj pijete? Od vseh pijač je najboljša voda, zeliščni čaji in sadni sokovi, ki vsebujejo samo naravno sadje. Kava in različni pravi čaji, predvsem napitki, ki vsebujejo kofein, poživljajo in nas celo zelo dobro odžejajo in ohladijo, a pri tem ne smete pozabiti, da ravno ti napitki odtegujejo vodo telesu in povzročajo zasvojenost. Pivo, vino in žgane pijače odtegujejo telesu vodo, škodijo jetrom, srcu in drugim organom in tudi redijo, saj vsebujejo veliko kalorij.
Za vaše zdravje morate poskrbeti kar sami. Da bi ohranili vaše telo zdravo in preprečili kronično dehidracijo, morate vsak dan popiti od 1 do 2,5 litrov vode. Kar pa se mnogim zdi skoraj nemogoče. Res pa je tudi, da je potreba po vodi od telesa do telesa različna glede na starost, letni čas in telesno dejavnost. Otroci potrebujejo še enkrat več tekočine kot odrasli. Poleti potrebujete več vode kot pozimi, podnevi več kot ponoči. Pa tudi vrsta hrane vpliva na potrebe po vodi. Če boste uživali suha, slana živila, boste potrebovali več vode, kot če boste uživali živila z veliko vsebnostjo vode, kot sta sadje in zelenjava. Če pijemo pijače, ki vodo odvajajo, kot so alkoholne in kofeinske pijače, potrebujemo ustrezno več vode. Ni vseeno, kdaj in kolikokrat pijemo vodo.
Se kdaj sprašujete, kje največ tekočine izgubi vaše telo? Telesno tekočino izgubljate neprenehoma. Izgubljate jo z dihanjem, s potenjem, uriniranjem ter tudi s prebavljanjem hrane.
Vaše telo potrebuje povečan vnos tekočine predvsem v poletnih mesecih, ko so višje temperature. Z vnosom tekočine nadomestimo izgubo vode zaradi potenja in s tem zmanjšamo nevarnost izsušitve. Tudi po telovadbi je potrebno piti in ob stresu. Vnos tekočine, povečan vnos ugodno deluje pri uravnavanju telesne temperature, pri preprečevanju in zdravljenju bolezni ledvic, pri odpravljanju prebavnih težav, pri kašlju, hkrati pa vpliva tudi na videz … Tudi raziskave kažejo, kako pomembna je tekočina za naše telo. Zadnje, najnovejše raziskave so pokazale, da je koristno piti vodo pred obroki, ne pa med jedjo ali po jedi kakor mnogi prakticirajo in priporočajo. Vodo je pijte preden zaužite kofeinske ali alkoholne pijače. Vodo pa pijte tudi med pitjem alkoholnih in kofeinskih pijač, namreč zmanjšuje škodljive učinke pitja kave, alkohola in drugih umetnih pijač. V času študija in ko si želite, da bi vam čim več informacij ostalo v spominu, je potrebno popiti čim več tekočine, saj le ta vpliva na spomin.

Mojca Polc

 

Il Milled it-Tajjeb ali Vesel Bozic!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Božično-novoletni prazniki na Malti niso bili pogledi na bele sipine in rdeče noske kot je bilo to drugje po Evropi ali v domači Sloveniji. Sanje o belem božiču so odmevale le v skladbah nacionalnega orkestra na glavnem trgu, ter ob pogledu na okrašene palme z božički in sanmi. A vendar pravih Božičkov na otoku ni manjkalo. Na ulicah in supermarketih so razvajali otroke, delili bombone in zvonili z zvončki.

Prazniki imajo za Maltežane vseh starosti poseben pomen. Na ta dogodek se začnejo pripravljati že v mesecu novembru. Izložbe butikov in ulice so bile pretirano okrašene v skomercializiranem stilu, trgovinske police s hrano prenatrpane z raznoraznimi sladkimi dobrotami uvoženimi večinoma iz Italije. Supermarketi so izjemoma v tem času odprti cel dan z izostankom t.i. sieste, ki je od druge do pete ure tukaj normalna. Predbožični nakup je mnogim olajšala malteška vlada s pomočjo sponzoriranja javnega avtobusnega prevoza. Na plakatih in oglasnih deskah so se množično pojavljali oglasi z vabilom na nepozabne božične in novoletne zabave, na katerih so si Maltežani rezervirali mesto veliko prej.
Za božične praznike nas je ostala le majhna skupina mednarodnih študentov, vendar smo si praznike naredili res nepozabne. Organizirali smo si razna skupna dogajanja; božično-novoletno večerjo, obdarovanje, nočni taborniški pohodi in kopanja v morju. Predbožično skupinsko nakupovanje za božično večerjo v sončnem vremenu in s kratkimi rokavi je bil lep začetek priprave na praznike. Miza obložena iz številnih mednarodno pripravljenih dobrot, skupno okraševanje novoletnih okraskov, malteška vina in ameriške božične pesmi so božični večer naredili domač. Po končani večerji pa smo se skupaj z malteškimi študenti odpravili k polnočnici v katedralo Sv. Paula v pravljično mestece Mdina. Nekateri so nadaljevali noč oz. jutro v mestu zabave Paceville tudi na božično noč. Toliko bolj nenavadna pa je bila pokušina morske vode na zadnji dan v letu 2007. Po razburljivih deževnih dneh z deročimi rekami in potoki med ulicami med prazniki nas je presenetilo sonce na zadnji dan tega leta in nas zvabilo iz študentskega gnezda. Gnejna zaliv s čudovitimi nasipi blata, ki so se strmo vzdignejo iz morja v strme plezalne žlebe so nas vabili, da smo zagrizli do kolen v blato in se nato osvežili v hladnem sedemnajst stopinjskem morju. Zlati sončni žarki, zahajajoči za čudovitimi rumenimi obalnimi klifi, sinje modra luža pod njimi nad živo zelene travnate terase so bile najlepše slovo starega leta. Večer in pričakovanje nove številke je imel na Malti poseben pomena, saj so s prvim januarjem dobili tudi novo valuto. Veliko javno slavje je bilo v zalivu Waterfront glavnega mesta Vallette, kjer se je izvršil velik ognjemet, nastopile so številne glasbene skupine in se zvrstili razni vladni govori. Spet drugi smo odštevali minute na odprti ravni strehi mediteranske hiše, ki je tipična za mediteranski stil in odkoder se je videl čudovit razgled na ognjemet.
Nova prijateljstva, novo okolje, hrana in kultura, ki si jo po nekaj mesecih narediš tako domače, da uživaš za novo leto in se počutiš kot bi bil doma. Seveda z mislimi še vedno pri slovenskih gorah, potici in domačimi obrazi.

 

Filmofil

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

JAZ, LEGENDA
(I AM LEGEND)
Režija: Francis Lawrence
Scenarij: Mark Protosevich in Akiva Goldsman (po romanu Richarda Mathesona)
Igrajo: Will Smith, Alice Braga, Dash Mihok, Paradox Pollack …
V kinu od 17. 1. 08

Po dolgih letih nabiranja prahu v studijskih predalih je scenarij za tretjo ekranizacijo klasičnega ameriškega horror romana Richarda Mathesona, I Am Legend, končno ugledal filmski trak. Začetek in večji del sredine filma delujeta obetavno; primerno posodobljena literarna predloga, nepozaben začetek, učinkovit prikaz opustošenega New Yorka in izostanek neprimernih enovrstičnic in pokanja frisov Willa Smitha, ki vlogo “zadnjega preživelega človeka na zemlji” odigra priljudno in povsem na nivoju.
Prvo razočaranje nastopi, ko si pobliže ogledamo na svetlobo alergične mutante, ki ponoči kraljujejo New Yorku. Le-ti so namreč skorajda v celoti računalniško animirani in to tako boleče povprečno, da izgledajo popolnoma neprepričljivo. Tako neprepričljivo pravzaprav, da se človek vpraša, kam hudiča je pravzaprav šlo vseh tistih sto in več milijonov dolarjev proračuna!?
Dobro, se potolažim; tako neresnični, tako digitalni, tako Shrekasti so nalašč. Nevillovi smrtni sovražniki poosebljajo laž, Neville pa je človek, ki se mora otresti laži, otresti preteklosti, otresti potrošništva in najti zdravilo, sebe, drugega, boga, resnico. Morda celo karkoli. Pri tem mu ne gre ravno najbolje; čeprav so njegovi cilji plemeniti, se naokrog  podi z bleščečim Mustangom, hodi v videoteko, z bombnika nabija golf žogice in se pogovarja z lutkami. Dolgčas mu je. Oklepa se preteklosti. Čaka, na ostrem robu obupa. Če kaj, je I Am Legend intimna zgodba. No, bi bila, če ne bi brihtni ustvarjalci ob koncu druge tretjine kot strela iz jasnega vključili še dve osebi, za kateri nam ne more biti nič več kot vseeno in, ki sta tam samo kot pomožni stopnički do Nevillove preuranjene, nerodno izpeljane katarze.
Da, vse ima smisel, se tolaži film. Vse je bilo usojeno. Tudi to, da bomo v Hollywoodskem (pre)visoko-proračunskem filmu deležni zvodenelega Hollywoodskega konca. Žal.


ALIENI PROTI PREDATORJU: REKVIEM
(ALIENS VS. PREDATOR: REQUIEM)
Režija: Colin Strause, Greg Strause
Scenarij: Shane Salerno
Igrajo: John Ortiz, Steven Pasquale, Johnny Lewis, Reiko Aylesworth, David Paetkau …
V kinu od 3. 1. 08

Prikolica za Aliens vs. Predator: Requiem je obljubljala, da bo drugi del te pošastne mineštre ostrejši (beri: bolj krvav) od mlačnega prvega dela. No, izkaže se, da čeprav je drugi del res bolj krvav, da so v prikolici pokazali praktično vse najboljše prizore. Izkaže se tudi, da povišan nivo krvi prav nič ne pripomore k temu, da bi bilo nadaljevanje poraznega prvega dela kaj manj porazno. OK, že res, da znajo biti spopadi med Predatorjem, Alieni in pred Alienom na svoj cenen in otročji način zabavni, toda lepo bi bilo, da bi bil AvP:R dejansko film, ne pa več milijonov dolarjev drago masturbiranje na dva nedvomno najboljša monstruma v filmski zgodovini. “Zgodba” in kartonasti liki še za strip ali videoigro niso dovolj dobri, kaj šele za celovečerni film. Alien v gozdu in kanalizaciji? Predator v elektrarni? Kopiraj/prilepi glasba iz prejšnjih filmov? Sram, srAm je lahko 20th Century Fox, da financira takšna posilstva svojih dveh legendarnih filmskih serij, namesto, da bi nam dali Predator 3 oziroma Alien 5 – slednjega seveda pod taktirko nekoga, ki bi si imel s Scottom, Cameronom, Fincherjem in Jeunetom celo kaj za povedati. Kaj pa je največji greh AvP: Requem-a? To, da bo lepo zaslužil prav na račun številčnih ljubiteljev obeh serij, ki jih tako vulgarno zlorablja. Packarija!

Kristjan Dobovšek


Do prihodnje številke imejte na očeh:


Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti
(National Treasure: Book of Secrets)
akcijska pustolovščina
Na sporedu od: 24. 1. 2008

Darjeeling Limited
(The Darjeeling Limited)
komična drama
Na sporedu od: 31. 1. 2008

Pošastno
(Cloverfield)
znanstveno-fantastični triler
 Na sporedu od: 31. 1. 2008

Sweeney Todd
(Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet St.)
grozljivka / mjuzikl
 Na sporedu od: 7. 2. 2008

Alvin in veverički
(Alvin and the Chipmunks)
animirano-igrana komedija
 Na sporedu od: 14. 2. 2008

 

Kdaj bo zaživela Univerzitetna knjižnica Ljubljana?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Priprave na izgradnjo nove stavbe za izvajanje dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) potekajo že dvajset let, vse od leta 1987. Projekt se je ves čas posodabljal, investicija pa je nemalokrat zašla v slepo ulico. Zastoji, zamude in zapleti pa naj bi vendarle postali preteklost – obljube postavljajo dograditev nove Univerzitetne knjižnice Ljubljana (UKL) v leto 2011. Mi smo preverili, kako je s knjižničnimi kapacitetami Univerze v Ljubljani sedaj, in v kateri fazi pravzaprav je projekt “NUK 2”.

Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani (UL) je v letu 2006 sestavljalo 39 knjižnic članic ter pridruženi članici NUK in Centralna tehniška knjižnica (CTK), ki sta skladno s pogodbo o pridruženem članstvu zadolženi za koordinacijo delovanja knjižnic UL. Če se 18 oddelčnih knjižnic Filozofske fakultete šteje ločeno, je vseh knjižnic 56. V poročilu o stanju knjižničnega sistema iz aprila 2007 so izpostavljene njegove sledeče slabosti: slabi prostorski pogoji knjižnic, odsotnost strateškega načrtovanja in evalvacije, neracionalna organiziranost sistema, nizka finančna sredstva za delovanje knjižnic, kadrovska problematika in počasna izgradnja Digitalne knjižnice UL. Žal je težavno tudi stanje na področju študijsko-čitalniških mest.

“Minimalno število študijskih mest v visokošolskih knjižnicah je predpisano s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki predpisuje, da mora imeti vsaka visokošolska knjižnica eno čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov in eno računalniško mesto z dostopom do svetovnega spleta na 300 potencialnih uporabnikov. Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice so vsi študentje vpisani na visokošolskem zavodu in predavatelji ter raziskovalci, ki so zaposleni na tem zavodu,” pojasnjuje dr. Eva Kodrič-Dačić, vodja Centra za razvoj knjižnic NUK. Podatki za leto 2002, ko je bila izvedena analiza, kažejo, da veliko visokošolskih knjižnic sploh ne dosega normativov. V omenjenem letu jih je vsaj eno čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov zagotavljalo le dvanajst, od katerih je v pozitivnem smislu izstopala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo s številko 5,25. Podobno številko knjižnic je doseglo ali preseglo računalniški minimum, pri čemer je posebej izstopal Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko Naravoslovnotehniške fakultete s kar 17,36 računalniškimi mesti na 300 potencialnih uporabnikov. Na drugem mestu je bila Astronomska knjižnica Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko, njej za petami pa knjižnica Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Pri obeh izračunih pa se je skromno odrezala Fakulteta za pomorstvo in promet, z le 0,05 čitalniškega mesta in 0,10 računalnika na 50 oziroma 300 uporabnikov.

Univerzitetna knjižnica Ljubljana se torej izrisuje kot nujno potrebna in zato nestrpno pričakovana pridobitev slovenskega in zlasti ljubljanskega visokošolskega prostora. Plečnikova zgradba na Turjaški 1 je za dejavnost NUK že zdavnaj postala pretesna, prostorske razmere so postale nemogoče. Stavba je bila menda načrtovana za vsaj desetkrat manjše število uporabnikov, kot jih ima knjižnica danes. Poudariti gre, da tri četrtine aktivnih uporabnikov NUK predstavljajo študentje, od katerih jih je kar 97% vpisanih na članicah UL. Da bi jim lahko ponudili boljše pogoje za študij in omogočili učinkovito in v razvoj usmerjeno delovanje osrednje slovenske znanstvene knjižnice, je bil že leta 1994 sprejet Zakon za izgradnjo UKL, bolj znan kot Projekt UKL. Ko bodo odpravljene vse ovire za njegovo izvedbo, naj bi dobili sodoben informacijski center, ki bo na enem mestu združeval več do sedaj ločenih knjižnic (NUK, CTK, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete ter morda tudi Osrednjo humanistično knjižnico te fakultete). Poleg tega bo v novi zgradbi tudi “večnamenska dvorana, več predavalnic in specializiranih učilnic ter veliko število študijskih sedežev in celic”, kakor lahko preberemo na spletnih straneh NUK. Tu naj bi se tudi izvajali nekateri programi UL. Arhitekt nove stavbe je Marko Mušič, izbran na javnem natečaju leta 1989.

V vseh teh letih sta bili poglavitna kamna spotike vprašanji financiranja in ureditve nepremičninskega stanja. Da bi ugotovili, kateri akter je na potezi danes, da se projekt končno premakne z mrtve točke, smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana (MOL) ter na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), za informacije pa smo prosili tudi Univerzo v Ljubljani. Odzvala se je le MOL, pa še ta le s skopim komentarjem. Nataša Turšič, načelnica Oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Glede zemljišča na Rimski 7a še poteka usklajevanje z lastniki. Vprašanje je, ali bo lastnik – Ministrstvo za znanost – pripravljen sodelovati za svoj delež (odkupili so tri stanovanja za ureditev upravnih prostorov za NUK). Začetek gradnje “NUK 2” je odvisen od investitorja, Republike Slovenije. V velikem interesu MOL je, da bi se “NUK 2″ čim prej zgradil.”

23.000 kvadratnih metrov velika prva faza nove stavbe, v šestih nadstropjih in štirih podzemnih etažah, naj bi bila predvidoma končana do leta 2011, nato naj bi z delom nadaljevali skladno s postopnim odkupom preostalih potrebnih zemljišč.

Martina Srblin

Predsedovanje Slovenije Svetu EU – Priložnost za kaj?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Z novim letom je Slovenija odprla novo poglavje v svoji zgodovini. Kar šest mesecev bo predsedovala 27-im državam članicam Evropske unije, kar predstavlja za tako malo državo velik izziv. Večina ljudi na celotno predsedovanje gleda z vidika denarja, kako globoko bomo morali seči v državni žep, koliko prometnih zamaškov bo in, kako (ne)bodo politiki sodelovali med seboj.

Seveda je ob tem potrebno dodati še vse polemike o logotipu, sloganu in nerganju vseh Slovencev na vse, kar se bo dogajalo. Vedno znova se sprašujem, zakaj večina Slovencev ne more na tako velik izziv gledati z optimizmom in se vprašati, kaj dobrega bi nam samo predsedovanje morda lahko prineslo? Zapravljenih 62 milijonov evrov gotovo ne. Morda pa večjo prepoznavnost, hkrati pa je to velika priložnost za utrditev prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot države, sposobne prevzeti svoj del odgovornosti za razvoj in stabilnost evropskega kontinenta in širše mednarodne skupnosti.

Komuniciranje z domačimi in tujimi mediji in drugimi relevantnimi javnostmi v času slovenskega predsedovanja in pred njim, bo pomembno prispevalo k javni podobi Slovenije, učinkovitosti in uspešnosti predsedovanja. Verjeli ali ne, slovenski vladi bodo pomagala tudi nekatera podjetja, ki so se odzvala javnemu vabilu k sodelovanju, in sicer s svojimi izdelki, storitvami, donacijami in popusti. Pri komuniciranju pa bi moral sodelovati prav vsak Slovenec. Ko te virtualni kolega vpraša, ali se izplača priti v Slovenijo, bi mu morali našteti najmanj 100 razlogov za. Prav tako se je gotovo vsakemu izmed vas že zgodilo, da vas je zmedeni turist spraševal o neki znamenitosti, pa se niste spomnili, kje bi bil Robov vodnjak, ali pa si niste upali skupini Belgijcev zapeti slovensko himno. Zakaj ne?

Uradni govorci in posamezna ministrstva ter projektne skupine bodo že poskrbeli za povečano pozornost domače in tuje javnosti za slovensko predsedovanje, povečano razumevanje evropskih tematik v Sloveniji ter naklonjenost in razumevanje za slovenska prizadevanja, predloge in dosežke v času predsedovanja pri tujih javnostih, vzpostavljeno pa je bilo tudi spletno mesto www.eu2008.si. Tu ni kaj dodati, vsak izmed nas pa lahko doda kamenček v tistem mozaiku, ki bo predstavljal Slovenijo kot turistično destinacijo, kot državo, ki je vredna ogleda in spoznavanja kulture, tradicije, ljudi in običajev. Dejstvo je, da se bo kulturni program izvajal v več kot štiridesetih državah po celem svetu, v katerih bo izvedenih več kot 180 kulturnih in promocijskih projektov. In medtem ko bodo slovenski glasbeniki igrali in peli za nas po vseh državah EU in izven, ko bodo gostovala gledališča, Slovenska filharmonija, razstave, folklora in vse ostale skupine drugod, lahko mi s tujimi javnostmi komuniciramo doma.

V času predsedovanja, ker je pač “fajn” v predsedujoči državi organizirati tudi kakšne dogodke, ki sploh niso povezani s predsedovanjem, se bo v letošnjem letu pri nas zvrstilo kar nekaj kongresov, srečanj, konferenc in podobnih aktivnosti mednarodnega značaja – tudi študentskih. Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi v času predsedovanja ponovno pripravlja organizacijo mednarodnega dogodka. Tokrat med 25. in 29. februarjem 2008 pripravljamo za naše in mednarodne študente celotedenski dogodek PR Tour. Gre za srečanje študentov komunikologije in odnosov z javnostmi ter predstavitev dobre prakse odnosov z javnostmi v Sloveniji. Udeleženci se bodo srečali z odnosi z javnostmi v največjih slovenskih podjetjih, agencijah, kulturnih in neprofitnih organizacijah ter mestni hiši, odkrivali pa bodo tudi bisere Slovenije.

Vse vpletene v predsedovanje, od delegatov in novinarjev, bodo na poti domov spremljala protokolarna in promocijska darila. Kaj pa vse ostale – tuje študente, upokojence in druge tujce, ki jih boste srečali vi? Pustite jim vtis, da živimo v lepi državi, kjer so doma prijazni ljudje, dobra hrana in še boljša pijača. Le tako se bodo k nam še kdaj vrnili in komuniciranje se je izplačalo.

Mihaela Hočevar
študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net. PReveri!

Z januarjem nadaljujemo tudi z novimi PRedigrami – brezplačna predavanja vsake dva tedna! PRidi tudi ti!

Slovo Billa Gatesa

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Od 7. do 10. januarja je v Las Vegasu že tradicionalno potekal eden največjih sejmov zabavne elektronike, CES. Dan pred uradno otvoritvijo je imel svojo konferenco, tako kot že mnoga leta doslej, oče Microsofta Bill Gates (spet v tIstem puloverju) in svetovno občestvo razsvetlil s svojim prav tako tradicionalnim nagovorom. Z njegovim odhodom v “pokoj” (beri: v ozadje), pa je te tradicije letos nepreklicno konec. In kaj je ob “koncu” svoje kariere povedal eden najbolj znanih zemljanov?

Navkljub premnogim špekulacijam, nič pretresljivega, pravzaprav. Rdeča nit njegovega enajstega nagovora je bilo iztekanje t.i. “prve digitalne dekade” in začetek druge. Le-to bodo, sodeč po Gatesovi viziji bližnje prihodnosti, zaznamovali trije poglavitni faktorji: povezljivost z vsem in povsod, razširitev visoke ločljivosti (HD) in napredek na področju vmesnikov (zasloni na dotik, glasovni ukazi, mahanje Wii-daljincev, itd.). Preden se je govor spremenil v klasično Microsoftovo samohvalo, smo imeli čast videti razmeroma smešen kratek filmček, v katerem se Bill šali na svoj račun glede tega, kaj bo sedaj v “pokoju” sploh počel. Video, v katerem Gates z Matthew McConaugheyem dviguje uteži, “poje” v družbi Jay Z-ja, Bonotu igra Guitar Hero, gre na avdicijo za film Stevena Spielberga, svoj obraz pa pokažejo tudi George Clooney, Hillary Clinton in še nekaj znanih obrazov, je bil za mnoge verjetno vrhunec nagovora.

Sledila je, kot smo že dejali, samohvala. Vista je uspešnica, Windows Live je dozorel, Windows Mobile pa postaja vse naprednejši (povezljivost z avtomobili in podobno). Brez omembe nove Microsoftove video storitve/tehnologije Silverlight, ki bo v kmalu dokazala svoje sposobnosti v obliki Microsoftove kolaboracije s televizijsko hišo NBC pri prenašanju letošnjih Olimpijskih Iger v Pekingu, seveda ni šlo.

Gatesa je na odru kmalu nasledil Robbie Bach in nadaljeval o uspehih: doslej so prodali 17.7 milijonov Xbox 360 konzol , Xbox Live! je dosegel 10 milijonov uporabnikov, na omenjenem servisu se pred kratkim pridobljenim filmom kmalu pridružujejo tudi TV serije, njihova dokaj sveža storitev IPTV poimenovana Mediaroom ima že milijon uporabnikov, Zune je baje uspeh in ga naprej razvijajo, Windows Mobile bo pa v prihodnosti omogočal še boljšo povezljivost in funkcionalnost. Vse je oh-in-sploh, skratka.

Konferenco so zaokrožile kratke “degustacije” bližnje prihodnosti, v kateri bomo priča predvsem evoluciji že obstoječih tehnologij: oblikovanje  zunanjega videza izdelkov pred nakupom; kazanje s telefonom (prototip je za zdaj še velikosti opeke) na določene stavbe (recimo Kolosej) in nakup karte/rezervacije/česarkoli preko ob tem prikazanega vmesnika in podobno. Kako pa je Bill Gates zaključil to svojo zadnjo tehnološko pravljico? Tako, da je v družbi Slasha (ja, tIstega Slasha) za kratek čas požulil plastično kitaro in odkorakal z odra. Bach je rekel, da se bo naslednje leto vrnil, Gates pa pač ne. In to je bilo to.

Čeprav so bili mnogi nad konferenco razočarani (predvsem igričarji, katerim niso pokazali nobene nove igre), to niti ni preveč presenetljivo. Smo ob odhodu Billa Gatesa pričakovali ognjemet? Da bo to veliko prelomnico velikega podjetja pospremila najava nečesa prelomnega? Ne. Pač, Bill Gates se umika in vajeti prepušča svojim naslednikom. Tudi Bill Gates je navsezadnje zamenljiv. Vseeno; čestitke, Bill. Želimo ti veliko uspeha pri razdajanju svojega bogastva v dobrodelne namene.

Dovolimo dihati

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Letos so k sreči odpadli moji plani, ki so med drugim vključevali tudi to obvezo, da obiščem vse sorodnike in izpolnim vsa njihova pričakovanja. Včasih se nam zgodi, da nam plane prekrižajo kakšni nepričakovani dogodki ali celo ljudje. Na koncu pa ugotovimo, da je prav lepo, da se nam plani niso izpolnili. Zdi se nam celo, da smo veliko bolje izkoristili čas. Tako je bilo letos z menoj, ko sem zaradi službenih obveznosti mogla odpovedati svoje plane. Vse skupaj se mi je zdelo nepravično, krivično in nezaslišano. A drugega ni bilo kot, da sprejmem dejstvo in se sprijaznim s tem, da ne more vedno biti “po moje” in uspelo mi je celo samo sebe prepričati, da je mogoče to za nekaj dobro. In je tudi bilo. Zame.

Ko sem končala z delovnimi dnevi, so nastopili vmesni nedelovni, a bilo je premalo časa za kašne večje potepuške podvige. Zato sem se času, ki sem ga imela na razpolago, prepustila brez pretiranega planiranja. Po ne vem kako dolgem času sem lahko spala in spala in spala in tako je bilo lepo, da nisem mogla nehati spati. Potem sem poležavala in poležavala in brala in se družila s prijatelji in v resnici sem spet počela stvari, ki jih rada počnem, pa si ne vzamem čas zanje. In nobenih problemov ni bilo, dokler nisem vmes prišla v službo in bila bombardirana z vprašanji “kaj si pa ti počela med prazniki? kam si pa kaj šla? kako to? zakaj to? ” in podobno. Nisem se mogla otresti enega čudnega nelagodnega občutka. Ne znam opisati. Pravzaprav so me prav malo čudno gledali, kot češ, kako sem lahko tako preživela največji družinski praznik?!

Odnosi v službi me v bistvu prav izčrpavajo. Samo delo, čeprav je energetsko tudi zahtevno, me nikoli tako ne izčrpa kot me odnosi. Ne zmorem razumeti določenih ljudi, njihovega obnašanja in razmišljanja. Vsakič, ko si rečem, da se ne bom več s tem ukvarjala, me nekdo preseneti, vrže iz tira in potem spet premišljujem o teh ljudeh in jih poskušam razumeti. Ravno to mi pobere ogromno energije.

Včasih imam celo prebliske, da je z menoj nekaj narobe. Kako ne zmorem razumeti mojih najbližjih sodelavcev in si s tem grenim življenje, saj z njimi moram preživeti več časa kot z domačimi. Ampak enostavno ne zmorem doumeti, kako si lahko ljudje lastijo pravico vtikat se v tuja življenja, kot da so njihova. Sprašujem se ob tem, čigavo življenje kdo živi, vsak svojega ali vsak tujega.

Kaj za vraga koga briga kje in na kakšen način nekdo živi, ko ga ni v službi. Kakšne znamke posode uporablja, kaj kuha, kaj je jedel, kolikorat imel spolne odnose, kdaj bo imel otroke in zakaj jih še nima. Kako naj razumem ta bitja, ki ti ne pustijo niti malo tvoje intime! In kako naj jih razumem, ko o meni mislijo, da sem čudaška, ker to ne želim z njimi deliti. A je to toliko nenavadno, ko mislim, da podatek koliko velike spodnjice nosi moj partner nič ne bi smele zanimati moje sodelavke. Ali se motim?

Ne vem. Včasih sem zmedena. Odnosi so zapletena stvar. Vse sorte odnosi so. Družinski, partnerski, službeni, prijateljski, kolegialni, poslovni. Vsi odnosi niso enaki. In jaz jih poskušam in želim ločevati. Ljudje imamo neki privatni jaz in socialni jaz. In prav je tako. V nekaterih bolj intimnih odnosih smo se pripravljeni bolj razkriti, v drugih recimo službenih pa nekoliko manj. Mnogokrat ljudje zbrkljamo vse skupaj in želimo imeti v službi neke hudo prijateljske odnose. In to na vsak način. Takrat to zame postane obremenjujoče in zoprno. Rada imam svoje sodelavce, ampak imamo v marsikaterem smislu različne poglede na stvari, življenje. Ne družijo nas niti podobne vrednote, niti podobni načini zabave, preživljanja prostega časa. V takih situacijah imam rada, da eni druge spoštujemo, službeno korektno sodelujemo in pustimo eni druge živeti svoje življenje. Sovražim neobzirnost ljudi, ko poskušajo vsiliti nekaj svojega in takrat postanejo prav nadležni. Lepo se je družiti s sodelavci, ampak ne vsako popoldne. Prav tako je lepo iti na kavo in poklepetati o raznoraznih stvareh. Ampak, ko si pa lastijo pravico, da te posiljujejo s svojimi stališči in tvojih želja ne spoštujejo, temveč celo obsojajo, je to nič drugega kot pretiravanje.

Spoštujmo druge, da so edinstvene enote tega univerzuma. Spoštujmo njihove želje. Delajmo na tem, da smo občutljivi do drugih ljudi vsaj toliko, da zaznamo koliko blizu nas želijo spustiti in to spoštujmo. Ne vsiljujmo se. Dobre odnose imeti ne pomeni biti prijatelj z vsakim, ki ga srečaš v življenju. Daj priložnost, da ti pokaže, da je kljub temu, da te ne spusti tako blizu, v svoj intimni prostor, je lahko zelo v redu človek in vzdržuj z njim dober službeni odnos. Naj bo raje dober delovni kolega kot slab prijatelj. Odnos ni sam po sebi umeven, potrebuje obe strani. Zato se včasih zamislimo tudi sami nad sabo. Jaz sem se že večkrat. Ko bi se vsaj še drugi.

ŠOU Svetovalnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pozdravljeni!

Sem Maša, študentka 3. letnika Fakultete za šport. Poleg študija opravljam razna dela preko študentskega servisa, saj so športne aktivnosti na fakulteti zame in za mojo družino kar velik finančni zalogaj. Status študenta sem imela lansko leto le do začetka oktobra, takrat sem namreč status izgubila in to študijsko leto pavziram. Skozi leto sem zaslužila toliko, da sem zavezanka za oddajo dohodnine, zanima pa me, ali se je na tem področju za leto 2008, kaj spremenilo. V medijih sem zasledila, da se bo napoved v letu 2008 ponovno oddajala na drugačen način. Kako je z olajšavami? Se je kaj spremenilo ali zadeva ostaja enaka? Za vaš odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. Maša


Ciao Maša!

Napoved za odmero dohodnine se oddaja za nazaj, kar pomeni, da bomo v koledarskem letu 2008 oddajali napoved za dohodke, ki smo jih prejeli v letu 2007. V tem delu je prišlo do največjih sprememb, saj napovedi ne bomo oddajali tako, kot smo jo bili vajeni do sedaj. Za leto 2007 se bo pri odmeri in poračunu dohodnine na letni ravni uporabljala nova ureditev. Davčni organ bo tebi in ostalim zavezancem prvič posredoval informativni izračun dohodnine, ki se bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine. Na ta način bomo zavezanci razbremenjeni vlaganja davčnih napovedi, davčni organ pa obdelave teh napovedi. Davčni organ ti bo informativni izračun posredoval najkasneje do 31. maja 2008.
Davčni organ bo informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi do 31. januarja 2008 posredovali izplačevalci.
Pri tem velja opozoriti, da informativnega izračuna ne bodo prejeli vsi zavezanci za dohodnino. Davčni organ ne bo sestavil informativnega izračuna, prav tako pa davčnemu zavezancu rezidentu ne bo treba vložiti napovedi dohodnine, če:
o dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 2.800 evrov,
o dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 evrov.
Kaj storiš, ko dobiš informativni izračun? Pregledaš informativni izračun in preveriš:
o ali so vpisani podatki pravilni (osebni podatki, podatki o dohodkih, podatki o vzdrževanih družinskih članih itn.) oz. ali se ujemajo s podatki, s katerimi razpolaga sam,
o ali je informativni izračun dohodnine pravilen.
Če ugotoviš, da so podatki pravilni, in če se strinjaš z izračunom dohodnine, ti ni treba storiti ničesar. Po poteku roka za ugovor (tj. 15 dni od vročitve informativnega izračuna), se bo štelo, da si se odpovedala pritožbi, informativni izračun dohodnine pa bo samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Na njeni podlagi bo zate (za zavezanca) nastala davčna obveznost. Če bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, boš doplačala razliko dohodnine, če pa bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, ti bo vrnjena razlika dohodnine.
Če se ne strinjaš z informativnim izračunom, moraš v roku za ugovor (tj. 15 dni od vročitve informativnega izračuna) vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za tvojo napoved za odmero dohodnine. Enako ravnaš tudi v primeru, če ugotovi, da je davčna obveznost ugotovljena prenizko.
Zavezanec lahko v ugovoru zoper informativni izračun uveljavlja tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane (to velja npr. za tvoje starše). Kdaj mora zavezanec sam vložiti napoved za odmero dohodnine? Zavezanec mora vložiti napoved za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do 31. maja 2008, pa je imel v letu 2007 obdavčljive dohodke višje od 2.800 evrov oziroma je poleg pokojnine, od katere ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, dosegel dohodke, ki presegajo 80 evrov. Rok za vložitev napovedi je v tem primeru 30. junij 2008.
Odločbo o odmeri dohodnine izda davčni organ v primeru, ko zavezanec sam vloži napoved za odmero dohodnine ali ko zoper informativni izračun dohodnine v roku vloži ugovor oziroma dopolnjen informativni izračun. V teh primerih davčni organ preveri navedbe zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo. Z dnem vročitve odločbe začneta teči rok za izpolnitev davčne obveznosti in rok za vložitev pritožbe (15 dni od vročitve odločbe). Rok za izdajo odločbe je 31. oktober.

Kako je z davčnimi olajšavami?
Princip olajšav ostane enak, zato si kot študent upravičena do splošne olajšave v višini 2.800 € (vendar le pod pogojem, da te nihče od staršev v svoji dohodninski napovedi ne uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana) in do posebne osebne olajšave za študente. V skladu z določbo tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona (to je 2.800 €). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če vpiše študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
Iz navedenega izhaja, da se olajšava za t.i. študentsko delo priznava rezidentu:
– ki ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti in tudi
– osebi, ki je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
– olajšava pa se prizna samo v primeru, da ima rezident-študent/dijak dohodek iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnosti posredovanja dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja.
To pomeni, da se pri odmeri dohodnine za leto 2007 ne bo upoštevalo več načelo sorazmernosti med časom izpolnjevanja pogojev za omenjeno olajšavo, prav tako ni pomembna višina doseženih dohodkov (v preteklosti se je olajšava priznala le, če letni dohodki niso presegli 1.600.000 tolarjev) za priznanje olajšave, zato bodo vsi študenti, tudi tisti, ki bodo imeli status študenta le del leta (npr. tri, pet, devet mesecev) pri odmeri dohodnine upravičeni do študentske olajšave v višini 2800 evrov. Vendar pa se olajšava prizna le za dohodke, prejete za študentsko delo. Upam, da je zadeva razumljiva. Če imaš še kakšno vprašanje na to (ali kakšno drugo) temo, se lahko oglasiš v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur (pon., tor., čet. od 10h-15h, sreda od 12h-17h).

Špela, pravno svetovanje


 

1...1.9891.9901.991...2.059Stran 1.990 od 2.059
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance