KNJIGO ZA DARILO!

Izbira ustreznega darila je pogosto kaj zahtevno opravilo, saj moramo pred nakupom dobro razmisliti, kakšni so interesi, kaj zanima osebo, ki ji darilo kupujemo (če seveda ta ni le zgolj vljudnostne narave oziroma ‘nujno zlo' in nam je praktično vseeno, l
V tem oziru se lahko nakup knjige izkaže za precej hvaležno izbiro, saj se vam kraj, kjer boste darilo kupili, načeloma omeji na nekaj bližnjih knjigarn, hkrati pa naj bi tam imeli usposobljene prodajalce, ki nam bodo našo izbiro oziroma olajšali oziroma vsaj skrajšali čas, ki ga boste porabili za nakup in nam glede na vaše želje pomagali izbrati ustrezno.

Če je vaš cilj, da za darilo ne bi zapravili preveč denarja, se lahko zatečete k izbiri danes precej popularnih ‘paperbackov', to je knjig z mehkimi platnicami, ki jih danes že kar nekaj knjigarn ponuja po nizkih cenah, še posebej, če jih kupimo več v paketu.

Če ste po naravi malce bolj skrbni in želite poskrbeti, da bo obdarjena oseba mojstrila znanje določenega tujega jezika, lahko kupite knjigo v tem jeziku – to lahko povežete tudi s prej omenjenim kriterijem ugodne cene in sicer tako, da jo kupite v kaki večji knjigarni (v večjih mestih), kjer poiščete police z znižanimi artikli – tam ponavadi lahko za majhen denar dobimo povsem solidno knjigo.

V primeru, da vam resnično niti na kraj pameti ne pade, kakšni so interesi bodočega obdarjenca, pa si lahko kar sami izmislimo, kaj bi se nam zdelo v redu, da bi se ta oseba naučila.
Lahko na primer kupite priročnik o kuhanju mehiške hrane za začetnike – tako lahko (še posebej, če ga kupimo boljši polovici) ustvarite win-win situacijo, saj vam bo, če vam bo sreča naklonjena, ta oseba izbrala za uradnega preizkuševalca njenih prvih poskusov na tem področju (o tem, ali je to sreča ali ne, sicer presodite sami).

Vseeno ne pretiravajte v kreiranju interesov osebe (beri: ne vnašajte preveč lastnih želja) – priročniki za hujšanje ali različne diete se skoraj vedno izkažejo za ne preveč posrečeno izbiro.

Zanimiva izbira so na drugi strani npr. knjige, ki vam povedo, kaj naj bi v življenju vse še storili, oziroma kaj resnično morate preizkusiti – tovrstna literatura bo obdarjencu v pomoč in oporo v težkih trenutkih, ko mu bo zmanjkalo idej o tem, česa naj se še loti, da si bo popestrila življenje.
Tudi popularna psihološka literatura večini ljudi (če jo prebere) sede v dno duše. Seveda ne vsem – tu velja biti že bolj previden – pri bolj poglobljenih zadevah je bolje razmisliti, ali je oseba že kdaj izrazila interese v določeno smer. Kakšna zbirka lepih misli pa na drugi strani ne bi smela škoditi nikomur in je lahko zelo hvaležna izbira.

Blaž Božnar

 

Predbožični sejmi po Sloveniji in v tujini

Hallstatt village in Alps at cloudy day, Austria
Foto: Patryk_Kosmider iz iStock

Predbožično dogajanje v okolici Slovenije
– Dunajsko staro mestno jedro, predvsem predel pred mestno hišo, zasije v predbožičnem času v soju tisočerih lučk in stojnic. Je ena najbolj priljubljenih predbožičnih destinacij. Pogrejete se lahko v kateri izmed številnih kavarn in poskusite »zaherco«.
– Ob sprehodu po prazničnem mestu München si lahko ogledate enega izmed največjih jasličnih trgov na svetu in poslušate živo glasbo, ki prihaja z balkona Mestne hiše.
– Številne pisane stojnice s hrano, pijačo in darili ponuja Budimpešta.
– Romantičen sprehod po praznično okrašenih ozkih mestnih ulicah Salzburga zaključite s postankom na glavnem mestnem trgu. Ideja za nakup daril: Mozartove kroglice. Pred Salzburgom se ustavite v vasici Oberndorf, kjer je v vaški cerkvici bila na sveti večer leta 1818 prvič zaigrana najslavnejša božična pesem Sveta noč.
– V avstrijskem kraju Christdikl vsako leto v predbožičnem času odprejo »Božičkovo pošto«. Ogledate si lahko največje mehanične jasli v Avstriji. Podajte se še v Steyr, ki je znan po tradicionalnem božičnem sejmu.
– Posebnost Graza so številne stojnice z vročim vinom, punčem in medenjaki. Za predpraznično vzdušje poskrbijo na kar osmih trgih. Ob ugodnih vremenskih razmerah postavijo različne figure iz izklesanega ledu.
– Ulice Celovca so ljubko okrašene, v zraku se širi vonj po kuhanem vinu in adventnem pecivu. Ko Vrbsko jezero zamrzne, je na voljo največje naravno drsališče v Evropi.
– Z božičnimi prazniki je tesno povezana norveška vasica Rovaniemi, ki leži v idilični, neokrnjeni naravi. Sprehodite se med številnimi božičnimi prodajalnami in stojnicami, obiščite »Božičkov park«.
– Italijanska vasica Sutrio iz leta v leto privablja večje število obiskovalcev, ki želijo občutiti in videti pristno praznično vzdušje. Sprehodite se lahko med jaslicami, okusite slastne praznične dobrote in kupite izrezljan spominek, po katerem ja vasica tudi znana.

In po večjih slovenskih mestih
– Ljubljana: v praznično okrašenem starem mestnem jedru bodo potekale raznovrstne prireditve, namenjene ljudem vseh starosti in različnih okusov; prizorišča: Pogačarjev trg (sejem), Prešernov trg, Miklošičev park (praznični knjižni sejem), Mestna hiša (jaslice), sprehodi dedka mraza, Čevljarski most (ulično gledališče), 3. 12. 2009-2. 1. 2010.
– Maribor: s prižigom praznične okrasitve 4. decembra bo mesto preplavilo praznično vzdušje, različni koncerti, miklavžev in božični sejem, sejem starin in suhe robe, 4. 12.-31. 12. 2009.
– Celje: božično-novoletni sejem v centru mesta bo obiskovalce navdušil s pestrim izborom unikatnih izdelkov, 18. 12.-31. 12. 2009.
– Koper: 5. decembra bodo na Carpacciovem trgu ob novoletni jelki simbolično prižgali novoletno razsvetljavo in odprli sejem. Veselo dogajanje se bo nadaljevalo v sklopu prireditev programa S Koprom v novo leto 2010, številni koncerti, 4. 12. 2009-2. 1. 2010.
– Nova Gorica: veseli december na Bevkovem trgu, 20. 12.-31.12. 2009.
– Kranj: božično-novoletni sejem s tisočerimi lučkami, čudovitim modrim nebom nad Prešernovo ulico in pestro praznično ponudbo, v sejemskih hišicah prodaja božičnih izdelkov in daril, 14. 12.-31. 12. 2009.

Ksenija Gider

 

Umetnost podarjanja

Bliža se novoletni čas in z njim čas obdarovanj. Izognite se klišejskim darilom in podarite letos nekaj izvirnega. Darovanje je znanost in umetnost hkrati, svojstven splet naklonjenosti, hvaležnosti, pozornosti, lojalnosti, izvirnosti in ustvarjalnosti. S
Kakšno darilo izbrati?
Darilo naj bo primerno osebi, vrednost pa prilagojena našim zmožnostim. Vzemimo si čas, preden se odločimo zanj. Za nekatere ljudi vam verjetno ne bo težko najti ustreznih daril, ki jih bodo razveselila, za tiste, ki nikoli nič ne rabijo in si nič ne želijo, pa zna biti izbira prava mora. Kljub temu, da naj ne bi bila vodilo pri izbiri cena, ne podarjajte malenkosti brez uporabne vrednosti. Velikokrat se je težko domisliti nečesa, kar bo obdarjenca razveselilo ter bo hkrati uporabno in očitno, da ste pri izbiri darila mislili prav nanjo.
Zelo pomembno, velikokrat skoraj pomembnejše od vsebine, je zavijanje darila. Pozabite na profesionalne dekoraterje in ga zavijte sami. Potrebna sta le ustvarjalnost in domiselnost. Dodajte cvetje, sladkarije, suho sadje, jih poslikajte ali pa jih postavite enega na drugega. Pomagate si lahko z napotki na spletu, v raznih revijah, galerijah, sledite fotografijam in zavijte najlepša darila.

Darila so lahko letos tudi drugačna
V nakupovalni mrzlici, tekanju iz trgovine v trgovino izgubimo veliko časa. Nazadnje smo že skoraj obupani, ker nismo našli nič pametnega. In kaj naj mu/ji sploh kupim, saj vse ima in si ničesar ne želi? Ste kdaj pomislili, da so lahko zanimiva darila tudi drugačna in nas celo nič ne stanejo. Ne verjamete? Poskusite. Nekateri pravijo, da so to »darila, ki večajo našo srečo«. Tako darilo se vam bo večkrat povrnilo. Sem spada podarjanje spoštovanja (povejte komu, kako cenite vero, ki jo je imel v vas, ali se mu iskreno zahvalite, da je del vašega življenja), podarite čas (če boste več časa preživeli z ljudmi, ki jih imate radi, boste bogato nagrajeni), delite znanje in misli, podarite prijateljstvo (če želite imeti veliko prijateljev, velikodušno delite prijateljstvo), podarite prijaznost (je neprecenljiva in se hitro širi), delite izkušnje in navdušenje. Zakaj ne bi enkrat poskusili podariti nekaj posebnega in drugačnega?

Ko res ne veste kaj:
– darilna košara, ki je lahko različnih oblik in velikosti; edina omejitev je domišljija in proračun. Ni treba, da je velika in razkošna, pomembno je predvsem, kakšno darilno košaro izročite in jo predstavite.
– Poiščite nekaj sentimentalnega, nekaj, kar bo osebo vedno spominjalo na vas ali na trenutke, ki sta jih preživela skupaj. To je lahko okrašena, posebej uokvirjena ali drugače urejena skupna fotografija, film, v katerem sta skupaj uživala, skupna priljubljena pesem, nekaj, ob čemer oživijo skupni spomini.
– Nekomu bo lahko nekaj posebnega tudi morda nevsakdanje darilo, kot je npr. varovanje otroka, pospravljanje ali pranje avtomobila.
– Nekateri denar, ki bi ga namenili za darilo, raje porabijo za skupno večerjo, na kateri nazdravijo novemu letu.
»Sreča ni toliko v imeti, kot v dati. Preživljamo se s tem, kar dobimo, živimo pa s tem, kar damo.« (Norman MacEwan)

Ksenija Gider

 

Dan Medicinske fakultete UM

Logo MFUM.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru praznuje šesto obletnico obstoja.
V študijskem letu 2009/2010 so vpisali tudi prvo generacijo študentov v bolonjski enovit magistrski študijski program Splošna medicina, prva generacija iz študijskega leta 2004/2005 pa s poglabljanjem kliničnih znanj s hitrimi koraki stopa proti zaključku študija. Novembra so odprli nov simulacijski center z najsodobnejšo opremo, ki bo omogočala študentom na dodiplomski in na podiplomski ravni pridobivanje veščin in znanj pred vstopom v realno klinično okolje. Poleg tega so izdali že tretjo številko revije Acta Medico-biotechnica, izšla je tudi številka ugledne revije Journal of Medical Resarch, tik pred izidom je prva posebna številka revije Wienner Klinische Wochenscrift. Ob vseh dejavnostih tečejo tudi vsi potrebni postopki za začetek gradnje nove fakultete na Taborskem nabrežju v neposredni bližini UKC Maribor.

Darilo mora zapreti usta darovalcu in jih odpreti obdarjencu

Za darila pravijo, da zmorejo brez besed posredovati sporočila. Dobro izbrano darilo lahko obdarjencu pove več kot sto besed.
Bodisi da je to darilo za rojstni dan, poročno darilo, božično darilo, novoletno darilo ali darilo kar tako, naj bo to skrbno izbrano. Z darilom veliko povemo tudi o sebi obdarjencu.
Nekoč je veljalo, da obdarovanje omogoča pripadnost skupnosti in seže preko egoističnega grabljenja stvari. Preprosto rečeno: jaz dam tebi, ti daš meni. Pa vendar ima obdarovanje svoj smisel, ne samo konec leta, ampak tudi med letom, saj je pomembno za dobro in mirno življenje ljudi. Izmenjava daril je predstavljala tradicionalno, obredno dejanje, ki je zapisano globoko v podzavest ljudi. A ne pozabimo, da imamo različne navade in običaje, ki se razlikujejo po pokrajinah, in ni nujno, da imajo vse povsod obdarovanje in predvsem kakšen način obdarovanja in sprejemanja daril.

»Darilo mora zapreti usta darovalcu in jih odpreti obdarjencu.« (italijanski pregovor)
Pri obdarovanju je pomembno, da vemo, s kakšnim darilom lahko presenetimo ali razveselimo obdarovanca. Darila namreč odkrivajo našo osebnost, naš odnos do obdarovanca, naše vrednote in posebnosti. Vrednost darila ne sme igrati vloge, ampak je odločilnega pomena vsebina darila, zgodba, ki jo darilo pripoveduje. Včasih je denimo način, na katerega darilo podarimo, pomembnejši od darila samega.
Namen obdarovanja seveda ni v količini in dragocenosti daril, temveč v pozornosti, ki jo s tem namenite svojemu bližnjemu. Podarite prijatelju nekaj, kar mu bo razveselilo srce. Največ jim bo pomenilo darilo, ki ga naredite sami, unikatno darilo, ki se ga ne da kupiti, in ni pomembno, ali uspe popolnoma ali ne, bistven je namen in da je dano iz srca …

Kaj unikatnega lahko podarim?
• kupon (kupon lahko naredite na računalniku, npr. kupon za masažo, kupon za koncert, kupon za večerjo …)
• nakit iz modelirne mase, raznih kamenčkov, gline, vrvic, plastičnih sponk, zaponk, biserčkov …
• spominska knjiga
• ruto ali šal poslikajte s čopičem
• porišite vazico
• lahko pobarvate bombažno majico, poslikate svileno ruto ali kravato
• ustvarite različne glinene izdelke
• vrednostni boni za kozmetične, frizerske storitve
• svečke
• piškote
• kopalna sol (domača) …

Zakaj sploh darujemo?
Darila niso nujnost, pogosto je njihova vrednost za obdarovanca precej manjša, kot darilo stane, včasih povzroči zadrego, ker ga je treba vrniti. Odgovor na to zanimivo vprašanje se skriva v notranjem doživljanju človeka – njegovih psiholoških potrebah in strahovih. V sebi čuti negotovost o svoji lastni vrednosti in odvisnosti od drugih ljudi, ki jo mora na neki način obvladovati, npr. z darili.
V teh prazničnih dneh bodite čim več z vašimi najbližjimi, saj bo to za njih največje darilo.

Mojca Buh

Avtorska pogodba in davek

Man client signs new apartment purchase contract with pen near keys with house shaped breloque put on table extreme close view
Foto: LENblR iz iStock

Študenti imamo več možnosti študentskega dela. Med njimi je tudi delo preko avtorske pogodbe. Kaj pa to pravzaprav pomeni, obstajajo razlike med navadnim študentskim delom in delom preko avtorske pogodbe?

Posamezno delo je avtorsko, če gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ne glede na način izraza. Za avtorska dela veljajo zlasti:
– govorjena dela, npr. govori, pridige, predavanja
– pisana dela, npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi
– glasbena dela z besedilom ali brez besedila
– gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela
– koreografska in pantomimska dela; fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju
– avdiovizualna dela
– likovna dela, npr. slike, grafike in kipi
– arhitekturna dela, npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture
– dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja
– kartografska dela
– predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave)
– druga dela, ki ustrezajo kriteriju avtorskega dela.

Davek!
Vse avtorske pogodbe so obdavčene v višini 25 % in je treba plačati akontacijo dohodnine v višini te odstotne stopnje. Praviloma se to izvrši ob prejetju honorarja in hkratni prijavi na davčni upravi. Po navadi to naredi kar izplačevalec – študent sam. V primeru, da se to ne zgodi, mora izvajalec sam prijaviti honorar do 10. v naslednjem mesecu na davčno upravo, da se obračuna akontacija dohodnine in izda odločba.

Za avtorsko pogodbo se po Zakonu o dohodnini 2 uporabljajo tudi določila o odmeri dohodnine za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Kar pomeni, da se ob izplačilu dohodka za delo preko avtorske pogodbe izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 % (skladno z devetim odstavkom 127. člena ZDoh-2). To pomeni, da se avtorju od vsakega nakazila trga 25 % nakazila kot akontacija dohodnine, pri izdaji odločbe o odmeri dohodnine pa se ta sproti pobrani znesek avtorju vrne ali pa poračuna z davkom, ki ga mora plačati.

Stroški?
Za delo preko avtorske pogodbe se zavezancu v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 priznajo tudi normirani stroški v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena Zdoh-2 določi vlada. To pomeni, da moraš za to, da uveljavljaš tudi dejanske stroške, imeti ustrezna potrdila oz. račune, iz katerih mora biti tudi jasno razvidno tvoje ime. Poleg tega morajo ti stroški nastati zaradi opravljanja dela po avtorski pogodbi (torej ti nakup kakršne koli stvari za to ne bodo upoštevali), če pa je znesek teh dejanskih stroškov višji, kot jih določi vlada, jih upoštevajo le do višine, ki jo določi vlada.
Če je naročnik, za katerega opravljaš delo preko avtorske pogodbe, zavezanec v Republiki Sloveniji, potem bi se ti morala akontacija že avtomatsko odvesti ob izplačilu dohodka. Če pa je naročnik tuja oseba, bi moral sam odvesti akontacijo. To bi moral narediti 7 dni po prejemu zaslužka in sicer z Obrazcem za odmero akontacije iz drugega pogodbenega razmerja. Drugače pa je akontacija le sprotno plačevanje prispevkov, zato da ti na koncu leta ni treba plačati celotne dohodnine. V primeru, da akontacije nisi odvedel sproti, jo boš pač plačal v celoti, ko prejmeš dohodninsko odredbo.

Mojca Buh

Nemogoče se je upreti vsem njenim lepotam – Praga

Obiskovalec že takoj ob prihodu v milijonsko mesto dobi nenavadno prijeten, domač občutek, ki se z vsakim nadaljnjim korakom samo še stopnjuje – o tem priča nešteto izvirnih in zanimivih pridevnikov oz. vzdevkov, ki so se jih domačini in popotniki domisli
Nič čudnega, da je Praga že več kot tisočletje politično, kulturno in gospodarsko središče države, v preteklosti pa je igrala tudi pomembno vlogo v Rimskem cesarstvu, arhitekturno pa so jo močno zaznamovala različna umetniška obdobja baroka, gotike in renesanse, čeprav se v zadnjih desetletjih kaže trend obnavljanja starih objektov oz. mešanja tradicionalnih slogov z modernimi stavbarskimi načeli.

Znamenitosti, vredne ogleda, na vsakem koraku
Počasna vodna kača, reka Vltava, mirno in sproščeno vijuga pod mnogimi mostovi, med katerimi je najbolj znamenit Karlov most, mimo poseljenih otočkov, »z levo roko pa se dotika« tudi lepo ohranjenega in na pogled zelo privlačnega starega mestnega jedra Hradčany. Od leta 1992 je Praha, kot ji pravijo njeni prebivalci, vrisana na zemljevid UNESCO, ki tako ščiti bogato zgodovinsko dediščino mesta, ki je za razliko od večine evropskih mest med drugo svetovno vojno ostala skorajda nedotaknjena. Zato ni presenetljivo, da Praga letno privabi več kot 4 milijone turistov iz vsega sveta – glavne turistične atrakcije se nahajajo predvsem v centru mesta.

Najbolj pogosto obiskana znamenitost na vrhu hriba Hradčany je največja grajska utrdba na svetu, ki v dolžino meri več kot pol kilometra, široka pa je približno 130 metrov; v gradu so od nekdaj prebivali češki vladarji in uradniki, kar se vidi še sedaj, saj je v njem sedež češke vlade. Praški grad je bil ob koncu prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja, saj je avstrijska uprava, pod katero je takrat spadala Češka, namerno zanemarjala dragocen del češke zgodovine. Projekt prenove so zaupali našemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je gradu povrnil nekdanji blišč in veljavo. Tam najdemo tudi vodnjak želja, kjer se nam mogoče kakšna skrita želja res uresniči.

Na pobočju grajske vzpetine pa je že leta 1257 nastala prva četrt, Malé Město Pražské, ki se je nato preimenovala v Malá Strana (Majhna stran), kjer so včasih živeli predvsem rokodelci in mojstri nemškega rodu, tu pa je tudi veliko število cerkva, trgov in parkov.

Na desnem bregu Vltave pa boste našli najstarejši del mesta (Staré Město), ki je bil prvič omenjen okoli leta 1091, kjer so se naselili prvotni prebivalci Prage, ki so bili večinoma židovskega »porekla«, mestne pravice pa so pridobili v 13. stoletju. Domačini, obdani z uličnimi umetniki, glasbeniki in množicami turistov, se že od nekdaj zbirajo in družijo na glavnem oz. starem trgu, kjer stoji kip Jana Husa, pridigarja in verskega reformatorja, ki je v svojih verskih delih kritiziral propad vrednot katoliške cerkve tistega časa. Vse naokoli trg obdajajo stoletja stare restavrirane arhitekturne posebnosti: mestna hiša (Obecní dům), v kateri je največja praška koncertna dvorana, posvečena skladatelju Bedrihu Smetani; cerkev naše gospe pred Tynem (Kostel Panny Marie před Týnem), katere zvonik dominira nad trgom; orjaška astronomska ura Orloj, ki med drugim kaže tudi položaj sonca in lune; »plesoča hiša«, primer moderne arhitekture, ki jo sestavljata dve zgradbi valovitih linij in dajeta občutek, da plešeta v divjem ritmu glasbe. Praga je prepredena z galerijami, gledališči in muzeji ter je že od nekdaj nekakšno »gnezdo« umetniškega ustvarjanja, kar dokazujejo tudi številne svetovno priznane fakultete s področja fotografije, filmske produkcije, oblikovanja … Ob tem velja omeniti tudi veliko število najrazličnejših festivalov (glasbenih, filmskih, modnih, knjižnih), ki se skozi celo leto odvijajo v češki prestolnici. Še posebej privlačna pa je Praga ponoči, ko obsijana z uličnimi svetilkami zažari v vsej svoji »starodavni« lepoti.

Nočni utrip mesta
Praga pa ni zanimiva in ogleda vredna samo zaradi pestrega (dnevnega) kulturnega dogajanja in arhitekturnih znamenitosti, pač pa je znana tudi po obsežnem spisku nočne zabave do zgodnjih jutranjih ur; tako boste na svoj račun prišle vse »nočne ptice«, saj se bo za vsak glasbeni in pivski okus našlo nekaj. Mesto je namreč prava zakladnica lokalov in klubov, iz katerih pa najglasneje donijo zvoki alternativne, elektronske oz. plesne in rock glasbe. Večina nočnega dogajanja je locirana v starem delu mesta, ki s svojim »srednjeveškim« ambientom naredi iz zabave še večje doživetje. Seveda pa ne gre pozabiti na odlične češke hmeljeve zvarke, ki po kvaliteti oz. okusu sodijo v sam svetovni vrh, poleg tega pa so cenovno zelo ugodni. Najbrž ne preseneča dejstvo, da boste Pražane lahko zjutraj, popoldne in zvečer videli z vrčkom piva v rokah. V mestu je ogromno pivovarn, med katerimi izstopajo predvsem Budweiser, Pilsner Urquell in Staropramen, poskusiti pa velja tudi njihovo zelenkasto opojno specialiteto, »Zeleno pravljično bitje« oz. absint. Na Češkem je navada, da dobro gostinsko postrežbo nagradimo z napitnino.
V Pragi pa lahko najdete tudi drugačno vrsto zabave, ki vas zagotovo ne bo pustila ravnodušne – praški Amsterdam v malem oz. rdeča četrt zna poživiti že tako zabaven večer. Ko se boste potepali po Pragi, pozabite na vsakdanje skrbi, in si privoščite hedonistično uživanje ter doživite mesto v vsej svoji lepoti.
Več predvsem nadvse uporabnih in aktualnih informacij o tem živahnem ter zabavnem mestu pa dobite na spletni strani www.inyourpocket.com. Na shledanou!

Matej Molek

2011 balonov za mednarodni dan prostovoljstva

Bliža se 5. december, ki ga prostovoljci po celem svetu poznajo pod imenom »mednarodni dan prostovoljstva«.
Namenjen je vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki s svojim znanjem, energijo, veliko mero dobre volje in prizadevanjem na različnih področjih prispevajo k reševanju problemov ter stisk v skupnosti. Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše mednarodni dan prostovoljstva je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine leta 1985.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je v letošnji izjavi za javnost poudaril: »Prostovoljstvo je temelj solidarnosti, trdnosti, prožnosti in povezanosti v družbi. Prinaša pozitivne spremembe, spoštovanje do drugačnosti in sodelovanje vseh. Prav zato je prostovoljstvo ena od največjih obogatitev naše družbe.«

Sodelavci in prostovoljci Slovenske filantropije se bodo na ta dan v dopoldanskem času odpravili na ulice v središču Ljubljane, popoldan pa v BTC na Alejo mladih in z deljenjem helijevih balonov vabili mimoidoče, da se tudi sami pridružijo prostovoljcem.  

Zakaj 2011 balonov? 2011 predstavlja leto 2011, ki ga je Evropska komisija razglasila za Evropsko leto prostovoljstva.

INTERNO KOMUNICIRANJE: VSAKA INFORMACIJA ŠTEJE

Si rad na tekočem, kaj se dogaja okoli nas? Te zanimajo najnovejše informacije? Še posebej, če so povezane s teboj? Prav to je glavni razlog, zakaj postaja interno komuniciranje izredno pomembno.

Podjetja se vedno bolj zavedajo, da dober delavec ni tisti, ki na delo prihaja točno in ne ugovarja nadrejenim, pač pa tisti, ki se posveča svojim delovnim nalogam in o podjetju širi dober glas tudi v svojem prostem času. Prav zato je pomembno, da se zaposleni v organizaciji dobro počuti, saj lahko le tako samoiniciativno in pozitivno pripoveduje o svojem delodajalcu. Na to, da bo zaposleni zadovoljen, pa ima zelo velik vpliv tudi to, kako z njim komunicira podjetje.

Interno komuniciranje je torej komuniciranje z zelo pomembno interno javnostjo – zaposlenimi, podizvajalci, podpornimi službami ipd. Definiramo ga lahko kot komunikacijo med posamezniki in skupinami na različnih nivojih in področjih. Komunikacija je namenjena oblikovanju in preoblikovanju organizacije ter koordinaciji vsakodnevnih aktivnosti. Preko komuniciranja se odražajo kompleksne norme, vrednote, cilji in klima organizacije. Učinkovito strateško načrtovano komuniciranje z interno javnostjo izgrajuje in neguje odnose med zaposlenimi, vzpostavlja zaupanje, zagotavlja pravočasne in zanesljive informacije na vseh ključnih nivojih in tako prispeva k večji motiviranosti zaposlenih, še posebej v času uvajanja sprememb in kriz. Interno komuniciranje mora biti strateška funkcija celotnega komuniciranja podjetja.
Da bi bilo komuniciranje uspešno, mora komunikacijska kultura prevevati celotno organizacijo. To pomeni, da komuniciranje ne sme zastajati na nobeni ravni in da morajo biti vsi zaposleni obveščeni v enaki meri. Ker se podjetja vedno bolj zavedajo pomembnosti internega komuniciranja, jih ima vedno več zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo izključno s tem področjem, večja podjetja pa celo samostojne oddelke za interno komuniciranje. Skladno s tem se povečujejo tudi proračuni, ki ga podjetja namenjajo tej dejavnosti.
Komuniciranje ima vodilno vlogo v krepitvi razumevanja med zaposlenim in organizacijo. Proces komuniciranja tako generira vedenje zaposlenih, ki je družbeno zaželeno in je v skladu s pričakovanji organizacije. To pripelje do identifikacije zaposlenega s podjetjem, kar je ena izmed najbolj zaželenih lastnosti. Znano je, da boljša, kot je percepcija komuniciranja, boljša bo tudi podoba, ki jo bodo imeli zaposleni o svoji organizaciji. Zaposleni, ki se močno identificirajo z organizacijo, jo bodo bolj podpirali in bodo nanjo gledali kot na nekaj, s čimer je vredno biti povezan. S tem seveda podjetje ustvarja zadovoljne zaposlene, ki želijo prispevati k rasti in razvoju organizacije.
Ena izmed glavnih nalog internega komuniciranja je informiranje zaposlenih o tem, kaj se dogaja v podjetju, kakšni so organizacijski cilji, aktivnosti in dosežki podjetja. Tako lahko zaposleni najdejo lastnosti organizacije, ki jo – v njihovih očeh – naredi drugačno in boljšo od drugih. Predstavljaj si, da prideš na delovno mesto in je kar naenkrat vse drugače. Interna komunikacija poskrbi, da se to ne bi moglo zgoditi. Njena naloga je namreč tudi med zaposlene razširiti informacije o spremembah, ki se bodo zgodile v podjetju. S tem prepreči, da bi bile nenadne spremembe stresne za zaposlenega ali da bi se ob tem čutil nemočnega.
Ena izmed groženj za podjetje so nenadzorovane in neresnične govorice, ki se pojavljajo med zaposlenimi in se z njihovo pomočjo razširjajo tudi med potrošnike. Takšne govorice lahko podjetje odpravi, če pravilno in dovolj hitro poskrbi, da imajo zaposleni dostop do informacij, ki jih zanimajo in bi lahko potencialno sprožale govorice. Več kot je informacij, ki jih zaposleni dobijo, večja je motivacija za boljše izpolnjevanje delovnih nalog in sledenje organizacijskim ciljem.
Za celotno družbo je značilno, da želimo biti bolje informirani kot nekoč, še posebej na področjih, ki so za nas pomembna. Če ne pridobimo popolnih informacij, uporabimo tiste, ki so nam na voljo, kar pa ne pomeni, da so resnične. Za podjetje je zato zelo pomembno, da svojim zaposlenim skozi interno komunikacijo omogoči, da se počutijo pomembne, tudi tako, da jih obvešča o dogajanju v podjetju.

Tjaša Spes
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS)

www.mojPiaR.net
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net. PReveri!
Literatura: Dolphin, Richard R. 2005. Internal Communications: Today´s Strategic Imperative. Journal of Marketing Communications 11 (3).
y

 

Zdravstveno zavarovanje študentov

Insurance policy on a desk.
Foto: designer491 iz iStock

V času študija je študent zavarovan preko njihovih staršev oziroma preko delodajalcev staršev. Vsa zavarovanja so krita s prispevki delodajalca njihovih staršev.

Družinski člani se namreč vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje prek zavarovancev in niso zavezanci za prispevek (študent, ki torej ni zaposlen oziroma nima odprtega s. p.-ja, je zavarovan prek svojih staršev in ne plačuje prispevkov). Do kdaj smo zavarovani preko staršev ali če smo brez statusa in druge informacije, nam je pripravila Sabina Pirnat, pravna svetovalka v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani.

Zakon pravi …
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je lahko otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član prek svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa le, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša, prek katerega se otrok vključuje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Staršem in delodajalcem zato ni treba ničesar plačati. Predpisi s področja visokega šolstva zagotavljajo rednemu in izrednemu študentu, ki je vpisan na visokošolski zavod in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, če ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, da je lahko obvezno zdravstveno zavarovan kot vzdrževan družinski član.

Študent brez statusa in študenti s statusom, vendar z dopolnjenimi 26. leti, ter diplomanti
Če študent prekine oziroma dokonča študij in torej ostane brez statusa študenta, ne more več biti zavarovan kot vzdrževan družinski član. Tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam. Starši študenta morajo svojemu delodajalcu takoj po prenehanja statusa oziroma otrokovemu dopolnjenemu 26. letu to sporočiti delodajalcu, da ga odjavi iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Če tega ne storijo, nosijo tako kazensko kot materialno odgovornost. Študent prav tako ne more biti več zavarovan kot vzdrževani družinski član v primeru, če se zaposli oziroma odpre s. p. (velja tudi za popoldanski s. p.!). V primeru, če se zaposli, stroške zanj krije delodajalec, v primeru, če odpre s. p., mora v 8 dneh na izpostavi ZZZS-ja vložiti prijavo v zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje. Študent brez statusa oziroma študent, ki je že dopolnil 26 let, ima naslednji možnosti:
• Se zavaruje kot občan: po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan le, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50 % minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja). Študent se kot občan zavaruje na občini v kraju stalnega bivališča. Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke, ki jih sme študent imeti, da se zavaruje kot občan. Ponekod je obvezno, da je študent prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrnite na občino v kraju stalnega bivališča.
• Se zavaruje kot samostojni zavezanec: če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji, kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. In sicer si obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje sam. Uredi si ga na zavodu za zdravstveno zavarovanje v kraju stalnega bivališča. Območne enote najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
• Se zavaruje prek Zavoda RS za zaposlovanje: ta možnost je relevantna le za diplomante in pavzerje, ne pa za študente s statusom, ki so dopolnili 26 let. Torej če se diplomant ali pavzer prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, mu obvezno zdravstveno zavarovanje krije Zavod, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa si mora prav tako urediti sam. Tu je treba opozoriti, da se na Zavod RS za zaposlovanje ni mogoče prijaviti, če ima oseba še status študenta (na Zavod se prav tako ne morejo prijaviti izredni študenti).

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Kot študentu ti ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni treba plačevati, če ustrezaš pogojem za prejemanje denarne socialne pomoči. Ta ugodnost preneha v trenutku, ko izgubiš status študenta oziroma dopolniš 26 let. Od tu naprej je torej treba doplačati stroške zdravljenja (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalne prevoze, medicinske pripomočke itd.). Zato je priporočljivo, da si študent, ki je zaključil šolanje oziroma je brez statusa, uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – npr. ortopedski pripomočki, prevoz z reševalnim vozilom, dializa, zoboprotetično zdravljenje, presaditev organov … ), in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja. Drugače se lahko zgodi, da bi npr. v primeru prometne nesreče moral sam plačati prevoz v bolnišnico in zdravljenje, kar stane več kot 10.000 evrov.

Mojca Buh