Prostovoljno delo ima vse večji pomen za razvoj in prihodnost družbe, prispeva k razvijanju solidarnosti, aktivnemu državljanstvu in participaciji, zato ga je treba še posebej negovati.
Takšno delo ni plačano z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in da si nekomu pripomogel k večji kvaliteti življenja. Daruješ svoj čas, energijo, dobro voljo in ideje, pridobiš pa novega prijatelja, nekoga, ki ti bo prinesel nove izkušnje, ideje, poglede, in ki mu podariš nekaj svojega časa. S tem se tudi pestrost in kvaliteta življenja povečuje.
Prostovoljstvo je izraz medsebojne solidarnosti v družbi in se lahko smatra tudi kot protiutež potrošništvu, ki ustvarja želje, hkrati pa izčrpava ljudi in povzroča frustracije. Prostovoljstvo pa življenje dopolnjuje, osmisljuje in izpolnjuje. Prostovoljsko delo je pomemben pomočnik pri uravnavanju socialnih stisk v družbi, prostor je odprt za vse, prostovoljci pa s svojim delom opozarjajo na socialne stiske ljudi. Na socialnem področju vnaša vrednote v medčloveške odnose, organizirano prostovoljstvo pa povečuje tudi občutek varnosti v skupnosti.
Prostovoljstvo deluje na različnih področjih, na socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (npr. gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske, moški, mladi ljudje, otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj za prostovoljstvo načeloma ni omejitev.
Vključevanje v prostovoljstvo je seveda prostovoljno, prinaša pa osebno zadovoljstvo, pozitivno videnje sedanjosti in prihodnosti, možnost aktivnega vključevanja v družbene procese, prepoznavanje vrednot, finančno podporo, skupno oz. povezovalno delo. Vzpodbujanje prostovoljstva države ne odvezuje skrbi za prebivalce, saj je država tista, ki je dolžna poskrbeti za osnovno socialno raven. Prostovoljstvo predstavlja dodatno vrednost, ima pa velik pomen za skupnost, saj izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob ali izključeni iz družbe. Prostovoljstvo je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi, je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Prostovoljsko delo ne bi smelo biti privilegij posamičnih družbenih skupin. Nihče ne sme biti izključen iz prostovoljskega dela zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni. Posamezne organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, so dolžne ljudem ponuditi različne možnosti za opravljanje prostovoljskega dela, tako da so potrebe porabnika, dejavnost in zmogljivosti prostovoljca kar najbolj usklajeni.
Tudi osebe, ki želijo biti prostovoljci, imajo svoje pravice, povezane s prostovoljskim delom, in jih je treba upoštevati ter spoštovati. Pravico imajo do celovite informacije o svojem delu in o organizaciji ali ustanovi, preko katere delujejo. Na začetku je treba uvajanje v delo, ves čas delovanja jim je treba nuditi pomoč, podporo in priznanje za svoje delo, imajo možnosti učenja in napredovanja pri svojem delu, možnosti, da izrekajo svoje mnenje in soodločajo o delu, možnosti, da sodelujejo v organizaciji prostovoljskega delovanja, hkrati pa imajo pravico prejemanja nadomestila za stroške, povezane s prostovoljskim delom, nudi se jim tudi zavarovanja. Posamezniki, ki se vključijo v prostovoljsko delo, ne smejo biti izkoriščani, vrednost njihovega dela pa mora biti prepoznana. Prostovoljsko delo terja od prostovoljca tudi popolno predanost, morajo se držati dogovorov in sodelovati z osebjem društva ali institucije, v kateri delujejo. Se pa na koncu ves trud poplača z občutkom, da si storil nekaj dobrega za posameznika in za družbo.
Sanda Gajsar
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
