Dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, in Hisham El-Zimaity, veleposlanik Arabske republike Egipt za Slovenijo s sedežem v Budimpešti, sta podpisala Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt.
Protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki sta ga državi pripravljali več let, predstavlja  podlago za pripravo programov in drugih dvostranskih izvedbenih dokumentov o sodelovanju v znanosti in tehnologiji. Sporazum opredeljuje naslednje oblike sodelovanja: skupne raziskovalne in razvojne projekte na dogovorjenih področjih, izmenjavo raziskovalcev, organizacijo skupnih konferenc, delavnic in drugih srečanj, izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij in dokumentacije, skupno uporabo raziskovalne opreme, ter druge oblike, o katerih se bosta dogovorili pogodbenici. Predvideva tudi ustanovitev skupnega slovensko-egiptovskega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki bo spremljal izvajanje določil sporazuma ter usmerjal dvostransko sodelovanje v znanosti in tehnologiji. Za izvajanje sporazuma bosta pristojni resorni ministrstvi.

Se študentje  kdaj resnično zavedamo ugodnosti našega statusa? Možnost študentske prehrane ter ugodne karte za koncerte in prevoze so prve misli, ki nam gredo po glavi. Naslednje vprašanje: kaj pa tisti mladi, ki niso nikoli imeli možnosti študirati? Na repertoarju medijev smo študenti, v ozadju pa puščamo mlade srednješolce, ne študente, s socialnimi in družinskimi problemi. Ni statusa, ni dela. Ni dela, ni denarja. Ni strehe nad glavo. Tako se znajdeš pred Mercatorjem. Novomeški enaindvajsetletnik Daniel, fant, ki nima stikov s starši, ki nima statusa dijaka ali študenta, že tri mesece stoji pred našim najboljšim sosedom in se preživlja z danes na jutri z napisom na kartonasti tablici: Ker mi delodajalec ni plačeval, sem pristal na cesti.

Kako dolgo že stojiš pred Mercatorjem in kako si se  dejansko znašel na cesti?
Tu pred Mercatorjem v Mostah stojim že dva do tri mesece, od jutra do večera, včasih tudi s pavzami. Vmes nekaj časa nisem, saj sem dober teden imel stanovanje. Tu stojim zato, ker mi privatnik ni plačeval za delo, ki sem ga opravljal pri njem. Takrat sem še imel stanovanje v najemu, vendar nisem mogel plačati najemnine. Ostal sem brez strehe nad glavo in pot me je pripeljala v Ljubljano pred Mercator. Najprej sem bil nekaj dni na železniški postaji in razmišljal, kaj bi naredil. Potem pa mi ni preostalo drugega, kot da grem pred trgovino in poskušam z napisom v roki nekako preživeti.

Živel si v Novem mestu in tam tudi začel šolanje. Zakaj si prišel v Ljubljano?
V Ljubljani sem pristal zaradi večjih možnosti, da se pobereš ter dobiš delo in stanovanje. Srednjo gostinsko šolo v Novem mestu sem pustil in šel delat. Tri leta sem delal po raznih gostinskih lokalih ter poprijel za ostala priložnostna dela. Nekaj časa sem takrat živel še pri starših, potem pa na svojem. Po treh letih sem se vrnil v srednjo šolo in pri privatniku opravljal razna električarska dela. Živel sem v Črnomlju, delali pa smo v Grosupljem.

Kaj se je zgodilo pri delodajalcu? Koliko denarja ti je dolgoval?
Dolgoval mi je od 350 do 400  tisoč bivših tolarjev. Tudi prijatelju, ki je delal pri njem, je dolgoval denar. Ta ga je potem prijavil na policiji v Metliki, kjer sem izjavo dal tudi sam.

Zakaj vama lastnik ni plačal, kakšen je bil njegov odgovor?
Govoril je, da nama nima od kod plačati, saj tudi njemu ljudje, pri katerih smo delali, niso plačali. A če imaš podjetje, moraš imeti dva milijona na rezervi za krizne situacije. On je ta denar porabil za avte in ostale potrebe. Tri dni pred mojim plačilom je moj denar dal sinu za plačilo registracije avtomobila. Mene je prosil, da naj počakam še nekaj dni, nato pa mi bo nakazal plačo. Tega nakazila nikoli ni bilo.

Si takrat  razmišljal, da bi zaprosil za socialno podporo ali se prijavil na zavod?
Ko sem začel delati pri privatniku, sem na socialni in zavodu rekel, da delam in da me bo delodajalec že prijavil, takoj ko bo imel čas. On tega ni storil, ves čas sem torej delal neprijavljen. Ker sem bil čez dan v službi, nisem imel časa za druge razgovore, zato so me iz zavoda izpisali. Tako nisem dobival socialne podpore.

Kje trenutno živiš? Kako poskrbiš za osnovno higieno?
Sedaj začasno živim v kleti bloka, kjer končno lahko spim. Nemalokrat so me že pregnali, tudi sredi noči so me podili iz stanovanjskih blokov. Tuširam se na Karitas centru v Štepanjskem naselju. Tudi na Kongresnem trgu v podhodu so sedaj naredili tuše, pa tudi kosila in oblačila lahko dobiš. Kadar grem v center, se ustavim tam, drugače ne. Če naberem dovolj denarja, potem imam kdaj tudi za  topel obrok.

Kaj ponavadi prejmeš od mimoidočih ljudi? Kdo ti največkrat kaj podari?
Največkrat mi kakšno malenkost dajo stare mame in predvsem mladi – denar, hrano ali  oblačila. Nek gospod mi je šel kupit nogavice, kapo in rokavice. Pridejo tudi pametni ljudje, ki pravijo pej’t delat. Potem jim rečem, če mi daste sobo, grem takoj delat. Nato so tiho in gredo naprej.  Se je zgodilo tudi, da je šel brez besed mimo mene poslanec in se obrnil stran, ko me je zagledal.

Kakšna nenavadna izkušnja ob “zbiranju” denarja?
Enkrat se je zgodilo, da mi je gospod dal 5000 tolarjev. To je bilo največ, kar sem dobil, odkar sem na cesti. Prebral je napis, ki ga držim, in se me usmilil. Še danes ne morem verjeti. To se ne bo zgodilo nikoli več.

Imaš tudi možnost zavetišč za brezdomce, zakaj ne greš tja?
Eno zavetišče je na Poljanah, kjer so sami pijanci in je zelo zasedeno. Drugo je pri Hotelu Lev, kjer so sami narkomani, pa še tisoč tolarjev na noč stane. Poleg tega je tam zelo malo prostora, pa tudi do druženja z narkomani in pijanci mi ni.

Meniš, da je veliko tebi podobnih primerov v Sloveniji? Se ti zdi, da se država premalo trudi na tem področju?
Srečam dovolj ljudi na cesti s podobnimi problemi. Država za nas ne naredi nič. Privatnikom ne gledajo pod prste. Socialna podpora je edino, kar lahko dobiš, vendar če nisi prijavljen, ne dobiš denarja. Bolje, da ne pomisliš, da bi ti kaj uredili glede stanovanjskih možnosti. Delo se že najde, če hočeš delati, ampak problem je najti  stanovanje in ga obdržati. 

Kakšni so tvoji načrti, si boš poiskal kakšno službo?
Pred kratkim mi je mimoidoči gospod dal vizitko, da lahko grem delat k njemu. Vendar tam verjetno ne bom začel, ker mi sedaj prijatelj ureja službo v McDonald’su. Izpolnil sem obrazec in sedaj čakam, kaj bo. Če bi službo dobil, bi bilo super, pa še hrano bi imel zastonj. Poskušal se bom spet prijaviti na socialni v Novem mestu in tako dobiti malo finančne pomoči. Nameravam pa tudi končati srednjo šolo. Samo prijaviti se moram in dogovoriti s profesorji o izpitih. Dotlej pa bom čakal in se preživljal pred Mercatorjem.

Urša Cehner

Intervju z Janezom Trontljem in Blažom Ritmaničem

V Portorožu se je s slovesno podelitvijo nagrad in razglasitvijo zmagovalcev zaključil 16. Slovenski oglaševalski festival, ki je potekal med 21. in 23. marcem. V tekmovanju za mlade kreativce sta z delom FUNkcije zmagala Janez Trontelj in Blaž Ritmanič, mlada kreativca iz agencije Formitas BBDO. Perspektivna mladeniča, ki ju motivirata humor in satira, sta brez dlake na jeziku odgovorila prav na vsako zastavljeno vprašanje.

Ali je bilo to vajino prvo skupno sodelovanje?
J: Ker sva sodelavca, sodelujeva kar naprej.
B: Mislim, da če se ne bi že prej poznala, skupaj sodelovala in skupaj delala, na SOF-u ne bi bila tako uspešna. Zahvaliti pa se morava tudi Ani, kreativni direktorici, in ostalim formitasovcem za podporo.

Kako in kje sta se spoznala?
J: Glej odgovor na prvo vprašanje …
B: … pri prvem skupnem projektu, ko sva ugotovila, da pri idejah en drugega nadgrajujeva in dopolnjujeva.

Tema za mlade kreativce je bila obvladovanje stresa in mladi. Kje sta dobila idejo za vajin projekt FUNkcije in koliko časa sta potrebovala za dokončen izdelek?
J: Iskanje ideje je trajalo tri tedne (bilo jih je “n”), zmagovalna ideja se je izkristalizirala v zadnjem dnevu pred rokom za oddajo prijave, dokončana pa je bila pol ure pred rokom.
B: … definitivno nama je iskanje “the” ideje vzelo največ časa. Dobila pa sva jo v … hmm … šolskih klopeh. (smeh)

Nam lahko povesta kratek povzetek vajinega projekta FUNkcije?
J: Lahko bi, pa ne bom! Ker če bi, bi bilo to tako, kot če se analizira povedani štos, ki ga sogovornik ni razumel.
B: Sporočilo ni dovolj jasno?

Kot mlada kreativca sta si prislužila potovanje v Cannes, kjer se bosta udeležila mednarodnega oglaševalskega festivala Cannes Lions 2007. Ali bosta kot predstavnika Slovenije lahko tekmovala za nagrado za mlade kreativce? Kakšna so pričakovanja?
J: Sam prav gotovo ne mislim tekmovati kot predstavnik Slovenije! Kaj hudiča ima država s tem? Pričakovanja? Vsekakor ne greva tja “zgolj” sodelovati po načelu važno je sodelovati, ne zmagati, saj takšen pogled razvrednoti samo naravo tekmovanj! Nobenega dvoma pa ni, da od tam ne bova odnesla vsaj dragocenih izkušenj in novega znanja … Kakšen levček pa tudi ne bi bil odveč …
B: … zastopala bova najino kreativnost, najine ideje, torej sama sebe in seveda Formitas, ki nama je omogočil, da sva zdaj tu, kjer sva.

Kaj vaju pri vajinem delu najbolj motivira in kaj najbolj zaustavlja?
J: Mene najbolj motivira, če lahko neka “kreativna” rešitev vključuje humor in/ali satiro. Zakaj? Ker je oboje zelo zdravo za človeško dušo in ker oboje slovenski prostor akutno potrebuje, se pa v oglaševanju zelo redko zares uporabljata. Slovenci se neradi šalijo. Sploh na lasten račun (in to ni skrivnost ali nekaj novega). Zelo se trudim, da me nič ne bi zaviralo.
B: Velikokrat dobre rešitve niso realizirane, ker je naročnika strah, da ga javnost ne bo razumela. Gre za nekakšen začaran krog, iz katerega vidim izhod v popolnoma obratnem pristopu. Če bi celotna oglaševalska industrija začela objavljati bolj nenavadne, inteligentne, inovativne rešitve, bi s tem naučila potrošnika gledati oglase iz drugega zornega kota, kar bi bila za našo kreativnost zmagovalna kombinacija.
Kot kreativec pustim, da me motivira prav vse, tako zanimiv brief kot tudi nepričakovan problem, oboje namreč na koncu pripelje do tega, da dam vse od sebe, dobim najboljšo možno idejo ali rešitev in stvar pripeljem do konca. Za oglaševanje moraš živeti, uživati v tem, kar delaš, in vse, kar delaš, moraš delati s strastjo.

Kaj je na vaju naredilo največji vtis na letošnjem SOF-u?
J: Oglaševalska letina, ki je odlično povzela “ljudski” odnos do oglasov in “ljudsko” razumevanje le-teh, nam pa pokazala, kako zelo drugače od oglaševalcev dojemajo oglase ljudje oziroma potrošniki, ki so jim oglasi namenjeni.
B: … res čestitke Urši in ostalim članom teama! Pa hvala Katarini Čas za objem. (smeh)

Kateri študij sta ali ga zaključujeta?
J: Meni manjka še ena seminarska naloga in tretjina diplome na študiju teoretsko-analitske smeri politologije na FDV.
B: Študij … hmm … lahko to vprašanje preskočim (smeh)?  Sem študent komunikologije na FDV. 

Vajina največja želja?
J: Da bi panda Lingling v hongkonškem živalskem vrtu končno rodila trojčke.
B: Da bi si vsak človek lahko skreiral življenje, kot si ga sam želi.

Kaj počneta v prostem času?
J: Skrbim za razvoj duha in telesa …
B: Moj delovnik se ne konča po osmih urah …

Maja Kranjc

David Božič, minister za socialo in zdravstvo na ŠOU v Ljubljani

Potem ko se je konec marca mesec kulture uspešno zaključil, je mesec april na ŠOU v Ljubljani posvečen sociali in zdravstvu. O aktualnem dogajanju in socialnem položaju študentov smo se pogovarjali s študentskim ministrom za socialo in zdravstvo.

Slogan tokratnega meseca se glasi Sociala ozdravlja. Kaj ste z njim imeli v mislih?
Študentje se tako ali drugače srečujemo s tema dvema temama. Preden se lahko posvetimo kvalitetnemu študiju, se moramo spopasti z vprašanji, kot so kje bom spal med študijem, kako si bom plačal stroške bivanja, kje in kako bom jedel, kaj narediti, če zbolim … S tradicionalnim mesecem sociale in zdravstva na ŠOU v Ljubljani smo želeli poudariti ti dve dimenziji ter študente povabiti k razvijanju socialnih veščin in ozaveščenosti o zdravem življenju. Hkrati pa želimo še posebej naglasiti pomen preseganja skrbi zase ter odpiranja k našim soštudentom in vsem drugim. Skozi prave odnose in druženje lahko dosežemo še globlji učinek v družbi, presegamo predsodke in pomagamo soustvarjati našo skupno družbo.

Odkriti želite, kako še kakovostneje živeti študentsko življenje, kako narediti nekaj zase in za drugega. Kako ocenjuješ raven kakovosti študentskega življenja pri nas?
Nahajam se v položaju, ko moram vedno stremeti k izboljševanju položaja in kvalitete študentskega življenja. Na splošno je večina študentov verjetno zadovoljna s svojim položajem, to pa še ne pomeni, da je vse v redu. Tako imamo veliko skupin študentov, ki nimajo enakih ali vsaj podobnih pogojev za življenje. Nekateri prihajajo iz socialno šibkejših družin in okolij, nekateri morajo poleg študija še skrbeti za svoje otroke, nekateri se morajo vsak dan soočati s svojo invalidnostjo. Poleg vsega tega menim, da bi se lahko še veliko naredilo pri zdravstveni oskrbi študentov v Ljubljani.

Koliko denarja je bilo namenjenega za dogodke in prireditve, ki se bodo odvili v okviru tega meseca?
Točnih izračunov še nimamo, ker smo sredi dogajanja, predvidenih sredstev za april, mesec sociale in zdravstva, in november, mesec zaposlovanja študentov, pa je za 25.000 €.
 
V sicer pestrem programu vlada praznina na področju dogodkov za študente invalide. Gre za področje sociale. Zakaj ste nanje “pozabili”?
Z njimi smo se dogovarjali o sodelovanju in jim ponudili vso podoporo pri organiziranju dogodkov, vendar je na njihovi strani potem zmanjkalo prave motivacije za sodelovanje.  Mogoče bomo lahko kakšen dogodek organizirali v naslednjem letu, prepričan pa sem, da bomo že prej uspeli sodelovati v okviru kake druge priložnosti.

Nekaj prostora ste namenili tudi pereči problematiki zaposlovanja diplomantov in delavnicam za iskanje službe. Povezava podjetij, ustanov in drugih organizacij s študenti je tako rekoč nujna. Slovenija zaenkrat ne blesti v tovrstnem povezovanju …Ravno zato so okrogle mize na tako in podobno tematiko še kako potrebne, da izpostavijo ta problem. Nujna je povezava med fakultetami in podjetji, organizacijami, saj bo le tako država dobila diplomante, ki so svoje teoretično znanje že med študijem povezovali s prakso in bodo kot diplomanti poznali smernice trga in potrebe družbe. Ta vsebina že napoveduje mesec zaposlovanja študentov, ki ga organiziramo v novembru. Takrat se bomo še posebej posvetili tej problematiki.

Namen meseca sociale in zdravstva je, kot ste med drugim zapisali, prisluhniti potrebam sočloveka. Tudi med študenti so taki, ki imajo posebne potrebe. Kaj resor za socialo in zdravstvo skozi leto stori za njih?
Na resorju za socialo in zdravstvo ima dvojno možnost dela za posebne skupine. Na eni strani se za njih “borimo” na ravni države pri oblikovanju zanje relevantnih zakonov, na drugi strani s posameznimi projekti skušamo opozarjati ali neposredno vplivati na razreševanje določene problematike. Kar nekaj denarja nakažemo za delovanje študentskih družin, prispevamo sredstva za fundacijo Študentski tolar, ki jih nato porabi za razpise za socialno ogrožene študente. Letos smo poleg tega vzpostavili še delovne skupine za posamezna področja študentske sociale ali zdravstva. Za študente, ki bi jih tovrstna problematika zanimala, smo na naših spletnih straneh objavili razpis. Delovne skupine še niso zapolnjene, tako da vse študente, ki bi jih delo v teh delovnih skupinah zanimalo, pozivam, naj mi pišejo na mail david.bozic@sou-lj.si. Delovne skupine obravnavajo področja študentske neenakosti, dostopnosti do študija, zdravstva, študentskih družin, prehrane, štipendiranja, študentskega dela in zaposlovanja. Velik del naše dejavnosti pa se je v zadnjih letih preselil na študentsko svetovalnico, na katero se lahko študentje obrnejo s kakršno koli težavo in jim bodo pomagali.

Stres, depresija in samomori so poleg alkohola nekakšne slovenske nacionalne bolezni, ki se kruto in naglo širijo. Jih je zaznati tudi med študentsko populacijo?
Zaradi teh dejstev smo v mesecu sociale in zdravstva organizirali tudi številne psihološke delavnice, kjer lahko študentje prepoznavajo simptome določenih psiholoških obolenj in izvejo, kako z njimi postopati, kam se obrniti po pomoč. Organiziramo tudi zanimivo predavanje z naslovom Samomor in mi doc. dr. Andreja Marušiča, dr. med., ki se bo v predavanju posvetil vedno aktualni temi samomora v Sloveniji.

Področje sociale velja za eno najobčutljivejših na državnem nivoju. Kateri problemi, nanašajoči se na socialni status študenta, so trenutno aktualni pri nas?
Veseli smo, da nam je uspelo uspešno zaključiti proces usklajevanja zakonodaje pri študentski subvencionirani prehrani, vendar pa obstaja še kar nekaj drugih področij, ki so odprta ali pa s procesom usklajevanja nismo zadovoljni. Tako imamo še nekaj pripomb na zakon o štipendijah, pravilnik o subvencioniranem bivanju še vedno stoji kljub stalnim pozivom ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ocenjujem, da je poleg zakonodaje največji problem študenta v Ljubljani poiskati si posteljo. Gre za velike razlike v kvaliteti bivanja, cenah pri zasebnikih in  pravnem varstvu študentov.

Tadej Buzeti

Študentje so ministra seznanili s predlogi, za katere želijo, da bi jih ministrstvo upoštevalo pri oblikovanju novega skupnega visokošolskega in raziskovalnega zakona. V veljavnem Zakonu o visokem šolstvu  namrec pogrešajo opredelitev, kdo so študentje invalidi. Zakon naj opredeli tudi, kako se pridobi ta status ter opozorili, da so fakultete premalo ozavešcene o tem, kakšne so potrebe študentov invalidov. Njihov predlog je bil, da naj bodo študijski programi že ob akreditaciji taki, da jih za študente invalide ne bi bilo potrebno dodatno prilagajati. Študentje so opozorili tudi na problem grajenih in drugih ovir na nekaterih visokošolskih inštitucijah. Težave imajo tudi pri zagotavljanju tehnicnih pripomockov za izvajanje študijskih programov. Minister je pojasnil, da lahko vsaka fakulteta  kandidira na razpisih za razvojne naloge, iz katerih lahko pridobi tudi sredstva za izboljšavo študijskega procesa v smeri, ki omogoca študij in vaje prilagojene potrebam invalidov . Na sestanku so se z ministrom dr. Juretom Zupanom dogovorili, da se status študentov invalidov opredeli v zakonu in zagotovi, da bodo študentje imeli dejansko enake možnosti kot drugi. MVZT pa bo naslovilo pobudo na vse univerze, da apelirajo na visokošolske zavode, ki izvajajo študijske programe  s podrocij medicine, zdravstvene nege in socialnega dela, naj omogocijo priznavanje študijske prakse študentom, ki bi se odlocili za spremljevalca študentom invalidom.

Univerzitetna športna zveza Primorske v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem pripravlja nadaljevanje serije športno-družabnih tradicionalnih ČISTIH DESETK, tokrat glede na vreme in razmere CVETOČO čisto desetko 007, ki se bo odvijala v Bohinju, tik ob jezeru v osrcju Triglavskega narodnega parka od petka, 13. aprila do nedelje, 15. aprila 2007. V okviru športno-družabnega dela se bodo udeleženci pomerili v desetih disciplinah: tekma s kanuji po bohinjskem jezeru,  adrenalinski park, nogomet na travi, lokostrelstvo, med dvema ognjema, hitrostna vožnja z velikim kanujem (8 oseb), gasilska igra, metanje podkev, pretakanje bevande in paralelni slalom – bordanje. V sobotnem dopoldnevu bodo na voljo tudi rekviziti in oprema za prosto?asne športne aktivnosti na prostem, organizatorji pa so poskrbeli tudi za obujanje iger na prostem iz otroških dni, izdelovanje lovilcev sanj ter izlet na Slap Savico.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru je za študente Univerze v Mariboru pripravila portal študentske subvencionirane prehrane www.soum.si/studentskaprehrana, kjer bodo odslej na voljo vse aktualne informacije o restavracijah,  dnevni in stalni ponudbi študentskih kosil, cenah in prodajnih mestih bonov, študentom pa je na voljo tudi kalkulator, kjer si bodo lahko izracunali vrednost nakupa bonov. Tako imajo odslej študentje na enem mestu zbrane tudi informacije o casu nudenja študentskih kosil, informacije o restavracijah s celiakiji prijazno ponudbo, o možnostih sestavljanja obrokov zaradi posebnih prehranskih zahtev, o možnosti dostopa za invalide, pa tudi informacije o restavracijah, ki imajo solatni bar. ŠOUM želi na ta nacin mariborskim študentom še poenostaviti in omogociti enostaven dostop do informacij o ponudbi študentskih kosil in celotni študentski subvencionirani prehrani.

Letos bo v idiličnem okolju slovenske neokrnjene narave potekal že drugi festival Samoreggaestan. To poletje bo veliki reggae festival pod geslom “Z glasbo proti nasilju” osveščal in zabaval mlade ljudi s podobnim mišljenjem 16., 17., in 18. avgusta v letovišču Trije kralji nad Slovensko Bistrico. Tema letošnjega festivala je Eksodus, eden izmed močnejših motivov reggae glasbe. V sodobnem jeziku predstavlja migracije, strukturno nasilje proti tujcem in vsem drugačnim, vprašanja integracijskih politik ter identitete. O vsem tem bo tekla beseda v različnih delavnicah, predavali bodo nekateri ugledni strokovnjaki, postavljena bo razstava, svoj nastop pa je že zagotovila gledališka skupina Zlati Kastrioti. Vzporedno s festivalom Samoreggaestan bo pripravljena tudi filmska produkcija ShortCUT07, za katero je svoje kratke filme prispevalo že več avtorjev iz vse Evrope.