ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Gimnazijci se ob koncu šolanja srečajo z zrelostnim izpitom – maturo – na katero se pripravljajo skozi vsa leta šolanja in je pogoj za nadaljevanje študija na univerzitetnih programih.
Ravno tako lahko, poleg teh, ki so uspešno končali gimnazijo ali maturitetni tečaj, maturo opravljajo tudi »21-letniki«, to so kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev za pristop k splošni maturi in so ali bodo v letu, v katerem opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let.

Roki
Splošna matura vsako leto poteka v dveh rokih, prvi je spomladanski, v maju in juniju, drugi je jesenski, avgusta in septembra. V marcu dijaki četrtih letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus, šole morajo obvezno izvesti PMP iz enega predmeta skupnega dela splošne mature, ki ga vsako leto določi državna komisija za splošno maturo. 13. marca 2010 bo potekal PMP iz tujega jezika. Kandidati se k opravljanju splošne mature in k izpitu iz maturitetnega predmeta v spomladanskem izpitnem roku prijavijo na svoji šoli do 27. marca 2010.

Kandidati opravljajo maturo v enem izpitnem roku. Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, lahko opravljajo le kandidati s posebnimi potrebami, »21-letniki«, udeleženci izobraževanja odraslih ter kandidati, ki jim opravljanje mature v dveh delih na podlagi utemeljene vloge dovoli državna komisija za splošno maturo (športniki, kandidati, ki opravljajo sprejemne izpite na univerze v tujini).

Matura se opravlja iz petih predmetov, skupni, obvezni del sestavljajo materinščina, matematika in tuji jezik. V izbirnem delu kandidati izberejo dva predmeta, lahko pa izberejo še tretji izbirni predmet (šesti predmet). Matematiko, angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino kot tuji ali drugi jezik, španščino, ruščino, latinščino in grščino je mogoče opravljati na osnovni ali višji ravni zahtevnosti, na višji ravni se lahko opravlja največ dva predmeta.

Do 26. aprila 2010 je možno zamenjati izbirni predmet ali raven zahtevnosti. Pri nekaterih predmetih je treba na šoli oddati tudi seminarsko nalogo ali vaje, rok za to je 19. april 2010.

Kdaj je kaj …
4. maja 2010 se začne pisni del mature, in sicer z esejem iz materinščine. Od 18. junija do vključno 24. junija 2010 poteka ustni del mature. 14. julija 2010 se kandidati seznanijo z uspehom pri splošni maturi, od 20. julija do 7. avgusta 2010 pa imajo možnost vpogleda v izpitno dokumentacijo. V primeru, da maturantje niso uspešno opravili mature, jo lahko ponovno opravljajo v jesenskem roku, prijava kandidatov k splošni maturi in k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku na šoli je možna do 15. julija 2010 oz. poznejša prijava iz upravičenih razlogov do 15. avgusta 2010.

Sanda Gajsar

V soboto, 6. februarja 2010, bo Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj prizorišče največjega
neformalnega informativnega dneva Študenti dijakom, ki bo dijakom zadnjih letnikov pred odločitvijo o
izbiri pravega študija pomagal z nasveti iz prve roke. Projekt vsako leto obišče skoraj 1.000 dijakov.
Študenti dijakom, projekt v organizaciji Kluba študentov Kranj, bo na prvo februarsko soboto dijakom zaključnih letnikov na enem mestu ponudil informacije o veliki večini slovenskih študijskih programov. Na vprašanja maturantov, za katere ponavadi na uradnih predstavitvah študijskih programov ni časa, bodo odgovarjali študentje izbranih smeri.

Lani so predstavili prek 30 fakultet, poleg osnovnih informacij o programih pa bodo študentje z bodočimi bruci delili svoje študijske izkušnje, razkrili, kateri profesor je najbolj zahteven, koliko casa preždijo za knjigami oziroma koliko prostega casa jim ostaja, ali je prisotnost obvezna, kakšne so novosti bolonjske reforme in kakšne so njihove zaposlitvene možnosti. Predavanja bodo zgošcena v dopoldanskem delu dneva, urnik predavanj bo kmalu objavljen na spletni strani www.ksk.si/sd.

Poleg neformalnega informativnega dneva bodo maturantje vseh gorenjskih in ljubljanskih srednjih šol konec januarja na šoli prejeli barvno vpisno publikacijo Napotnik, ki odgovarja na najpogostejša vprašanja dijakov ob prijavi na študijske programe in zaobjema vse pomembne informacije o vpisu, kot so roki za prijavo, izračun točk in razpisi. Publikacija bo hkrati dosegljiva na informativnih tockah domacih študentskih klubov, nekaterih drugih informacijskih mestih in prireditvi sami.

Čeprav se bodoci študentje lahko udeležijo uradnega informativnega dneva, organiziranega s strani univerz, jim tovrstne predstavitve ponujajo zgolj uradne podatke in številke, omejen casovni okvir pa navadno ne dopušča obiska vec fakultet na razlicnih lokacijah. Prav te vrzeli zapolni neformalni informativni dan Študenti dijakom, ki vse pomembne podatke o veliki vecini slovenskih študijskih programih podaja na eni lokaciji in iz prve roke.

V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru študentje tudi danes, 22. januarja 2010, brezplačno odstranjujejo zapadli sneg izpred domov invalidov ter ostarelih občanov univerzitetnega mesta Maribor. Projekt izvajajo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Danes bodo študentje očistili sneg na devetih različnih lokacijah po Mariboru. Pri odstranjevanju snega prostovoljno pomagajo predvsem sodelavci ŠOUM in tudi ostali študentje.

V petek, 29. in v soboto, 30. januarja bo na Gospodarskem razstavišču že drugo leto zapored potekal največji vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa 10. Na dogodku bosta kot partnerja sodelovali Študentska organizacij
Na vseslovenskem predinformativnem dnevu bodo obiskovalci spoznali različne študijske programe doma in v tujini, veščine pisanja dobrih življenjepisov, vrste štipendij, preverili svoje znanje iz angleščine, spoznali različna javna in strokovna združenja, ki jim bodo pomagala pri iskanju primernih finančnih rešitev in jim svetovala pri izbiri poklica oz. možnostih oblikovanja kariere.

Na dogodku bosta kot partnerja prireditve sodelovali ŠOS in DOS, ki bosta predstavljala naslednje teme:
• Pomembnost študentskega organiziranja in delovanje študentskih organizacij;
• Zaposlovanje mladih – predstavitev Strategije zaposlovanja mladih v družbi znanja;
• Pripravljene bodo vsebine, s katerimi bo predstavljen pomen dodatnega neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj preko študentskega dela. Dogodek bo priložnost, da obiskovalci rešijo test zaposljivosti, osebno spoznajo Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja in nam zaupajo svoje izkušnje;
• Vsebinska predstavitev sistema visokega šolstva v Sloveniji, predstavitev bolonjske reforme ter njene najpomembnejše spremembe (učni dosežki, priloga k diplomi, ECTS obremenitev…);
• Vsebinska predstavitev vprašanj glede študentskega bivanja, štipendijske politike, zaposlovanja mladih, študentske prehrane, problematike študentskih družin in študentov invalidov in študentsko delo.
• Predstavitev varuha dijakovih pravic in njegovega dela.

Informativa v sodelovanju s ŠOS in DOS v dveh dneh ponuja mladim in drugim iskalcem informacij ogromno priložnosti, da spoznajo nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje njihovih kariernih ciljev.

V odprtem pismu, ki smo ga študenti poslali ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, so napisali:

“Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ogorčeni nad potezami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kot smo že večkrat poudarili, izhodišča Zakona o malem delo v celoti zavračamo, saj so pripravljena ne nerealnih, celo zlaganih temeljih. Ker na MDDSZ na naša opozorila niste reagirali, smo se obrnili na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ob tem jasno povedali, da dokler se študentska problematika ne prične reševat celostno, nikakor ne moremo pristopiti k pogovorih o malem delu, ki bo po naši analizi izjemno poslabšal socialni položaj študentov. Predsednik Vlade RS je prepoznal pomembnost naših prizadevanj in nas 27. januarja 2010 tudi povabil na pogovor.
Poziv generalne direktorice MDDSZ Damjane Košir k imenovanju predstavnikov ŠOS v medresorsko delovno komisijo za pripravo Zakona o malem delu, pred sestankom s predsednikom Vlade RS, zato razumemo kot podlo politično potezo. S tem dejanjem želite ŠOS prisiliti k pogovorom o zakonu, katerega izhodišča smo z jasnimi argumenti že v celoti zavrnili. Zavedamo se tudi cilja, ki ga s to potezo zasledujete, saj v kolikor se na ta politični manever ne odzovemo, nas boste označili za nekonstruktivne. Takšen način delovanja nas spominja na represivne čase in nima nikakršne zveze z demokratičnim socialnim dialogom.

Na koncu bi želeli poudariti, da s tem političnim manevrom ter z zavajajočimi, zlaganimi in žaljivimi izjavami, ki jih je Damjana Košir izrekla v oddaji Odmevi, dne 18. januarja 2010, zgolj potrjujete naše ugotovitve, da nimate iskrenih namer. Najbolj žalostno pri celotnem delovanju vašega ministrstva pa je, da študentsko delo predstavlja zgolj 3,7 odstotka trga dela in represivni ukrepi, pri tako malem odstotku nikakor ne bodo rešili problema 100.000 brezposelnih, temveč bodo ustvarili še več problemov. Namesto, da bi se lotili zagotavljanja novih delovnih mest in povečanja števila štipendij, ste se brez celostne rešitve in podrobnih analiz, z jasnim ciljem krpanja proračunske luknje in zagotavljanja sredstev političnim podmladkom, spravili na najšibkejši sloj prebivalstva. Ob predpostavki, da je prag revščine 562 evra in da štipendije v povprečni višini 180 evrov prejema zgolj petina študentov, je vsakomur jasno, da bomo ob implementaciji represivnega Zakona o malem delu, vsi študenti, sploh pa tisti, katerih starši so brezposelni ali zaslužijo manj kot 753 evrov, reveži (ob predpostavki enega otroka, je izračun potrebnih sredstev na meji revščine: 562 x 3 = 1.686 evrov – 180 evrov štipendije = 1.506 evrov, ki jih morajo zaslužiti starši). “

Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani za vse študente organizira dogodek: TE MIKA TUJINA? EVROPA TE ČAKA!
Informativne stojnice, delavnice, predavanja, nagradna igra…vse to in še več na temo ŠTUDENTSKIH IZMENJAV v družbi mednarodnih študentov. Na Gospodarskem razstavišču te čakajo z goro informacij o študijskih izmenjavah!

Te zanima, kam vse se lahko odpraviš? Kje, kdaj in kako se prijaviti? Kaj vse potrebuješ s sabo? Kakšni so stroški bivanja in študija v tujini?
…obišči jih v sredo, 20.1.2010, in v četrtek, 21.1.2010, med 14.00 in 19.00 v dvorani Urška!!

Program dogodka:
Sreda, 20.1.2010
14:00 Začetek dogodka
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
17:00-18:00 Predstavitev CMEPIUS-a
19:00 Žreb nagrade

Četrtek, 21.1.2010
14:00 Začetek dogodka
15:00-16:00 Bibi Ovaska Presetnik (Predstavitev Erasmusa in koristni napotki) in Urška Ravnik (Predstavitev Erasmus praks)
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
19:00 Žreb nagrade

Kakšna zdravstvena zavarovanja morajo študentje imeti in kako se lahko zavarujejo? Kje dobijo osnovno zdravstveno oskrbo?

Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Študent je lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član otrok, če se šola in ima status, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta. Zavarovani so tudi izredni študenti, če niso zaposleni in ne prejemajo nadomestila od Zavoda za zaposlovanje. Študentom s statusom do dopolnjenega 26. leta ni treba plačevati tudi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Vključitev v zdravstveno zavarovanje je obvezno, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost. Če nimaš osnove za zavarovanje, nikogar, ki bi te bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, te mora zavarovati občina, kjer stalno prebivaš. To velja tudi za tistega, ki izgubi status študenta. Pogoj je, da nisi zaposlen, nimaš lastnega premoženja, si državljan Republike Slovenije in imaš urejeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Zdravstveno zavarovanje si urediš na pristojni upravni enoti, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje bo v tem primeru plačala občina. Za doplačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa bo taka oseba samoplačnik ali pa bo sklenila prostovoljno zavarovanje, ki pa ga bo morala plačati sama.

Zdravstveni dom za študente se nahaja na Aškerčevi ulici
Študenti, ki študirajo v Ljubljani, imajo zagotovljeno celostno zdravstveno oskrbo na enem mestu v okviru zdravstvenega doma za študente. Ta pokriva področje preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative, nadalje področje splošnega zdravstvenega varstva, zobozdravstvenega varstva ter dve ambulanti specialistične dejavnosti (ginekologije in psihiatrije). Študent, ki študira na kateri koli visokošolski ali univerzitetni ustanovi v Ljubljani, mora sam poskrbeti za ureditev zdravstvenega zavarovanja. Nato pa se lahko opredeli za svojega osebnega zdravnika (zobozdravnika, ginekologa) v ZDŠ. Tisti, ki ima izbranega osebnega zdravnika v domačem kraju, dobi tu le nujno pomoč v primeru nenadne obolelosti ali sveže poškodbe, kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa opravi pri osebnem zdravniku.

Glavna enota se nahaja na Aškerčevi 4 v Ljubljani, v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani pa je dislocirana enota. 

Ksenija Gider

Na izbor poklica in študijske smeri vpliva veliko različnih dejavnikov. Tako ti na primer eni svetujejo, da si izberi poklic, v katerem boš užival, spet drugi, da se je treba prilagoditi spreminjajoči se naravi dela in gospodarskim razmeram.

Kako perspektiven je poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni potrebe? Zanimivo je tudi dejstvo, da za mnogo poklicev prihodnosti sploh ne obstaja formalna kvalifikacija.

Kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani
Zaposlitvene in kadrovske agencije navajajo za najbolj perspektivne panoge informatiko, zdravstvo in nego, farmacijo, varovanje oseb in premoženja, elektroniko, telekomunikacije, gradbeništvo in strojništvo, varstvo okolja, izobraževanje.
Na prvem mestu se povsod pojavlja zdravstvo, v smislu zdravstvene nege ter skrbi za zdravo življenje in osebno nego (zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, poklici v domovih za ostarele, wellness strokovnjaki, psihologi, farmacevti). Zaradi globalizacije in vse večje mobilnosti je perspektiva v jezikih (jezikovni prevajalci) in poklicih, ki so povezani z mobilnostjo (vozniki, piloti, poklici v prometu, transportu in turizmu).
Še naprej bodo potrebe po odličnih kadrih s področja trženja, financ in računovodstva ter vrhunskih menedžerjih. Po koncu krize naj bi se povečalo povpraševanje po poklicih s področja energetike, lesarstva, strojništva, mehatronike, gradbeništva ter računalništva in informatike.

Nekateri poklici bodo izumrli
Globalne spremembe in napredek so povzročili, da nekateri poklici izumirajo. To velja predvsem za razne obrtnike. V najboljšem primeru se bo njihov obseg zelo zmanjšal. To so čevljarji, drvarji, urarji, konstrukcijski mehaniki, blagajniki, strojepisci, cariniki, poštni uradniki, rudarski inženirji itd. Zaradi prehoda iz industrijske v storitveno družbo se je zmanjšalo tudi povpraševanje po kovinarjih, tesarjih, kleparjih ključavničarjih in lesarjih.

Torej, družboslovje ali naravoslovje?
Že dalj časa beležimo v Sloveniji prevlado in večjo priljubljenost družboslovnih smeri, kljub vse večjim potrebam gospodarstva po naravoslovnih in tehničnih usmeritvah. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju v primerjavi z razvitejšimi državami EU. Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov, saj je za uspeh v vse bolj globaliziranem svetu treba biti vsestranski in odprt za nove ideje.

Ksenija Gider

Študijsko leto in izpitni roki
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Deli se na zimski in poletni semester. V obeh je za organizacijo pedagoškega dela zagotovljenih 15 delovnih tednov. Zagotovljena so tri izpitna obdobja, v okviru katerih naj bi študentje imeli možnost trikratnega opravljanja izpita pred vpisom v višji letnik. Izpitni roki so konec januarja do sredine februarja, poletni od začetka junija do začetka julija in jesenski od konca avgusta do konca septembra.

Preverjanje uspešnosti
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za napredovanje v višji letnik. S kolokviji se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra ali le določenega dela predmeta. Ob koncu izobraževanja morajo študentje določenih fakultet opraviti še diplomski izpit, to je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.
Rezultati in ocene se objavijo ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov na oglasni deski univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat pozitiven, se ocena vpiše v uradno evidenco (indeks).

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,
9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
8 – prav dobro: solidni rezultati,
7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem,
5 – 1 nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno do odlično.

Napredovanje v višji letnik
Če opraviš vse s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti, se lahko vpišeš v višji letnik. Izjemoma lahko fakulteta odobri vpis v višji letnik le, če imaš izpolnjenih več kot polovico obveznosti, vseh pa nisi mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, in če je za pričakovati, da boš obveznosti izpolnil do roka, ki ti ga določi za to pristojna komisija.

Ponavljanje ali zamenjava študijskega programa oziroma pavziranje
Če vseh obveznosti ne opraviš, lahko v času študija enkrat letnik ponavljaš. Fakulteta lahko določi tudi izpolnjene minimalne pogoje za ponavljanje. V času ponavljanja ohraniš vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Vsak študent ima tudi pravico, da enkrat zamenja študijski program oziroma se prepiše na drugo fakulteto. Tako ima v resnici vsak študent možnost do dveh rednih vpisov (v smislu prepisa oziroma zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa in enega ponavljanja. Zatem ti ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa »pavziranje«.
Pavziranje pomeni, da si vpisan na fakulteto, vendar brez statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo. To se zgodi, ko ne izpolnjuješ pogojev za ponavljanje ali pa če si že ponavljal. Če pavziraš več kot dve leti zapored, ti visokošolski zavod, na katerem študiraš, lahko naloži dodatne študijske obveznosti, diferencialne izpite, z utemeljitvijo, da se je v tem času študijski program spremenil.

Izjemni vpis v višji letnik
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze). O tem odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, lahko pa tudi drug organ, določen s pravili članice.

Ksenija Gider