Novogoriški študentje so tudi letos poskrbeli, da je bil prvi teden aprila v znamenju Mortadeljade 07. V sredo 4. aprila je namreč Gospodarsko razstavišče zavzela večtisočglava množica mladih iz vse Slovenije, ki so prišli okusit pravo goriško zabavo v Ljubljani, in ni jim bilo žal. Čeprav je bil prvotni namen Mortadeljade za eno noč združiti Novogoričane, ki študirajo v Ljubljani, so organizatorji to že zdavnaj presegli in letos na prireditev povabili mlade iz vse Slovenije.
Tradicionalna prireditev Kluba goriških študentov je letos potekala že trinajstič zapored in navdušila vse obiskovalce s kakovostno glasbo, slastno goriško posebnostjo – mortadelo in zabavnimi nagradnimi igrami. Sedemdesetkilogramska mortadela je bila pomembna atrakcija večera, saj se je okoli nje venomer vrtelo lepo število lačnih študentov.
Odrsko dogajanje so popestrili odštekani Primorci skupine Zmelkoow, simpatična in energična blondinka Alya, stari rokerski mački zasedbe Šank Rock in velika hrvaška ekipa, ki sliši na ime Soulfingers. Seveda pa tudi letos ni manjkalo težko pričakovano presenečenje. Letos je bila to skupina Dej še’n litro, številčna zasedba mladih slovenskih trubačev, ki vedno poskrbi za dobro zabavo. Da med odmori študentom ni bilo dolgčas, so pripravili tudi nekaj animacij in nagradnih iger. Da je bilo prostora dovolj za vse druženja željne, pa so organizatorji ob razstavišče postavili še dodaten šotor. V njem je bilo vseskozi živahno, saj je mladi, a izkušeni DJ Josha poskrbel, da so zasrbele pete prav vse, tudi tiste, ki običajno ne plešejo. Mortadeljada je navduševala do zgodnjih jutranjih ur in obiskovalcem pustila kopico lepih spominov in novih prijateljstev, kar je bil tudi cilj njenih organizatorjev – Kluba goriških študentov.
Mortadeljado lahko ponovno obiščete naslednje leto, ko bodo novogoriški študentje pripravili že 14. prireditev zapored. Njihovo geslo se glasi Vedno večji, vedno boljši, zato se lahko že pričnete pripravljati na naslednjo Mortadeljado, ki bo še presegla letošnjo in v Ljubljani ponovno navdušila mlade.
Neja Škrinjar
Mortadeljada 07 je navdušila
Ohcet bo … In pika! [Because I Said So]
Žanr: romantična komedija
Dolžina: 102 min
Režija: Michael Lehmann
Scenarij: Karen Leigh Hopkins in Jessie Nelson
Igrajo: Diane Keaton, Mandy Moore, Gabriel Macht, Tom Everett Scott, Lauren Graham, Piper Parabo, Stephen Collins idr.
Daphne Wilder (odigrala jo je Diane Keaton) velja za mater, katere ljubezen ne pozna omejitev in ovir. Je ponosna mati treh hčera: psihologinje Maggie (v telesu Lauren Graham), seksi in nespoštljive Mae (Piper Perabo) ter nezaupljive, a srčkane Milly (Mandy Moore) – ki je, ko je govora o moških, popolna razvalina. Da bi mati svoji najmlajši hčerki preprečila napake, ki jih je sama delala v otroštvu, se Daphne odloči, da bo Milly poiskala popolnega mladeniča. A Milly se še svita ne, da je mati v njenem imenu oddala oglas na splet. Komični zapleti v nadaljevanju kar dežujejo, saj se Daphne na vse pretege trudi, da bi storila vse narobe, a z dobrim razlogom, kakopak vse v imenu ljubezni. V spopadu dveh svetov je odnos mati-hči preizkušen do skrajnosti. Hčere skušajo materi dokazati meje materine ljubezni, kje naj se ta začne in konča. A ljubezen je v zraku …
Sončna svetloba [Sunshine]
Žanr: znanstveno-fantastični triler
Režija: Danny Boyle
Scenarij: Alex Garland
Igrajo: Cillian Murphy, Rose Byrne, Chris Evans, Michelle Yeoh, Mark Strong, Cliff Curtis, Troy Garity, Hiroyuki Sanada idr.
Piše se leto 2057. Sonce umira in človeštvu grozi izumrtje. Zadnje upanje Zemlje je Ikar 2, vesoljska ladja z osemčlansko posadko, ki jo vodi kapitan Kaneda. Njihova misija: dostaviti jedrsko napravo, oblikovano, da bo ponovno vžgala ugašajoče sonce. Ko so že precej časa na potovanju in brez radijske zveze z Zemljo, posadka prejme klic v sili z Ikarja 1, ki je na enaki misiji izginil pred sedmimi leti. Zaradi grozljive nesreče je misija ogrožena in kaj kmalu se posadka bori ne le za lastna življenja in razsodnost, ampak tudi za prihodnost vseh nas.
Strelec [Shooter]
Žanr: akcijski triler
Režija: Antoine Fuqua
Scenarij: Jonathan Lemkin po romanu Stephena Hunterja
Igrajo: Mark Wahlberg, Danny Glover, Michael Pena, Kate Mara, Elias Koteas, Rhona Mitra, Rade Šerbedžija, Ned Beatty idr.
Nekdanji ostrostrelec Bob se po tragičnih dogodkih med vojaško operacijo opravi živet v osamo divjine, a ga kmalu poišče polkovnik Isaac in mu razloži, da nekdo grozi z atentatom na predsednika ZDA. Bob se odloči pomagati, a ko se na enem od predsednikovih zborovanj zares zgodi umor, vsi osumijo prav njega. Na begu pred policijo in negativci se Bob zateče k mladi vdovi pokojnega prijatelja. Čeprav je najbolj iskana oseba v državi, se odloči razkriti prevaro in na lastno pest obračunati s kriminalci, njegovo ostrostrelsko znanje pa je zagotovilo, da sovražnike čaka zelo neprijeten konec. Akcija.
Ne prenesem stavka: »Ti pa tega ne boš zmogla!«
Z nahrbtnikom na rami. V njem, jasno, klarinet. “Zelo dober je, predvsem to,” se namuzne. Nadja je študentka 2. letnika Akademije za glasbo, pri prof. Alojzu Zupanu.
Na obramboslovju pa ji do diplome manjkajo še štirje izpiti.
Je slabovidna. “Prirojena siva mrena; pri enem letu so mi jo odstranili. In zraven očesno lečo. Nosila sem očala, pri štirih letih so me začeli navajati na leče. Do sedmega nosila t.i. trde leče, od devetega do devetnajstega pa mehke. Brez njih nisem mogla funkcionirati, a so mi še dodatno uničevale vid. Pri devetnajstih operacija, IOL leče. Zdaj je OK, vsaj nimam več dela z dajanjem leč noter in ven, z vnetimi očmi zaradi njih – oči me skoraj nikoli več ne pečejo, prej so me skoraj vsak dan.”
Ostalo ji je 10 odstotkov vida.
“Na blizu za svoje razmere vidim dobro, na daleč pa – katastrofa!”
Strokovnjaki so menili, da bi bila zanjo najboljša oblika izobraževanja v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Mami je vztrajala, naj gre Nadja na redno osnovno šolo. “Če bo izdelala prvi razred …” je dvomila pedagoška delavka na šoli.
Prvi razred je izdelala. Vseh osem. Z odliko.
Potem so “pametne glave” menile, da bi bilo dobro, da bi šla na neko srednjo poklicno šolo. “… punca je zelo slabovidna …” Pa je vztrajala pri gimnaziji in bila tam štiri leta prav dobra. Zraven je vpisala še srednjo glasbeno: “Spet so imeli en kup pripomb, češ da mi ne bo šlo…”
“FDV … bila sem “firbčna”, OK je; hotela sem sicer študirati meteorologijo, ali pa seizmologijo. A sem zaradi mojega defekta skregana z zemljevidi …”
Ampak muzika, muziko ima pa v duši. “Največ od vsega! Je moj način izpovedovanja, izražanja!” Prof. Zupan ni imel nobenih predsodkov, nikoli, nikoli ni dejal: “Saj ne boš zmogla” ali pa “Punca, jemlji to z rezervo, tako ali tako ne bo nič iz vsega.” Tega namreč ne prenese: “Kako boš lahko, ko vendar…?”
“Lahko si slep, gluh, na vozičku, če imaš zdrav um, zmoreš.” In kaj je zanjo “zdrav um”? “Da veš, kaj hočeš. Da maš svojo smer.”
Sošolci?
“Osnovna šola – katastrofa! “U ibr” sem se trudila, a sem se počutila izločeno! Kasneje pa – OK!”
Nikoli se ne počuti oškodovano, saj je vedno živela in se izobraževala v normalnih okoliščinah. Žal pa ji je, ker ne more voziti avta … “Vem tudi, da se mi pozna pri igranju klarineta. Ko dobim note predse, ne sledim, katastrofalno berem, zato skladbe sestavljam po delih. Zanašam se na posluh, spomin, občutek, ki mi ostane v prstih.”
Na horizontu jo vabi tujina: “Sama hočem iti, potem bomo pa videli, ali me bodo hoteli ali ne.”
Nepoboljšljiva optimistka.
“Nekako mi bo uspelo. No, malo me skrbi, kako se bom znašla, lahko se izgubim … Npr. ko prideš na letališče; no, saj jezik, angleški, mi gre … bolj bodo problematični napisi, nepoznavanje okolja.”
In kako je bilo, ko je prišla študirat v Ljubljano?
“Čudno. Nisem znala priti od železniške postaje do srednje glasbene … A počasi sem se navadila; zapomnila sem si frančiškansko cerkev, tako fino je rdeča, pa večje vizualne stvari sem si zapomnila, objekte, park; zdaj nimam več nobenih težav.”
Ne mara pripomočkov za slabovidne, ker ji delo le otežujejo. “Berem normalne knjige. Samo malo bolj počasi.” Smuča, rola, kolesari. “Le malo bolj počasi in skoncentrirano to počnem, da lahko hkrati čim bolj natančno opazujem okolico … Vedno sem bila malo bolj počasna, nikdar pa nisem ostajala zadaj.”
Nina Kokelj
Čas nas vsakdanji …
Upravljanje s časom. In ne pustiti času, da on upravlja s tabo. Izziv današnjega časa. Organizirati si čas tako, da iz njega “iztisneš maksimalno”, je v današnji družbi neizbežna usoda vseh, ki težijo k uspehu in hkrati želijo ob koncu dneva biti zadovoljni s svojim delom ter ne postati živčne razvaline že pred dopolnjenim 30. letom. Tempo življenja nam narekuje neizprosen ritem, ki ne čaka nikogar. Melje tisti, ki pravočasno poseje.
Niti študentje dandanes nismo več imuni na ta ritem in se mu, hočeš-nočeš, moramo podrediti. Vse več imamo obveznosti, nalog, projektov, ki jih je potrebno opraviti v določenem terminu. Pa ni važno, ali te je med tem časom ujela angina, da nisi bil sposoben požirati, kaj šele, da si je tvoj ptič zlomil krilce in se je bilo potrebno dodatno ukvarjati z njim ves teden, ali se je nato v sosednje stanovanje preselil še simpatičen dečko in je bilo seveda s cimrami potrebno narediti celotno strategijo opazovanja. In če to ni bilo dovolj, so se še na faksu in v raznih študentskih sekcijah spomnili, da bodo organizirali kopico zanimivih predavanj in dejavnosti, ki jih seveda ne moreš zamuditi. Hkrati pa je treba tu in tam tudi ‘prečekirati’, kaj se dogaja na nočni sceni. Ob vsem tem je treba postoriti še vsakodnevne obveznosti in rok oddaje za določene projekte se neizbežno približuje. Zaključen projekt bo potrebno oddati, ne glede na okoliščine, ki so ti majale osredotočenost nanj …
Kako, ko pa ima dan le 24 ur!? Kljub temu le ni vse tako črno. Ob pravilni organiziranosti svojega časa je mogoče tudi tisto, kar sprva izgleda kot misija nemogoče. Seveda v tej misiji glavne vloge ne igra nanovo pečeni gospod očka Cruise, ampak vloga glavnega protagonista pripada prav tebi.
Vsak posameznik se mora sam soočiti in analizirati svoje obveznosti, definirati mora svoje dolgoročne in kratkoročne cilje v določenem časovnem obdobju, prepoznati mora, kdo so “tatovi” njegovega časa, in najti način, kako minimalizirati njihov vpliv. To delo terja veliko samodiscipline, odrekanja in načrtovanja. Na spletu lahko najdemo veliko nasvetov, kako upravljati s svojim časom (in s sabo). Strokovnjaki na tem področju poudarjajo predvsem pomembnost pravilnega postavljanja ciljev in sprotnih nalog ter upoštevanja lastnih načrtov.
Svetujejo, da naj si vsak, ki želi čim bolj izkoristiti svoj čas, v začetni fazi postavi dolgoročne cilje, ki jih nato razdeli na časovno bolj dosegljive kratkoročne cilje in naloge. V naslednji fazi mora vsak ugotoviti, kdo so zapravljivci njegovega časa, in poskuša najti način, da čim bolj omili njihov vpliv. Kajti dejstvo je, da ti ob nepričakovani prekinitvi miselnega toka koncentracija pade in te nehote potegne v drug tok razmišljanja. In vsi vemo, kako težko se je ponovno vrniti na točko, kjer si bil pred prekinitvijo. Takšne prekinitve je skoraj nemogoče popolnoma zreducirati, kajti okoliščine se nenehno spreminjajo in za uspešno delo je potrebno tudi veliko prilagajanja in fleksibilnosti. Vendar je ob pravilni organizaciji možno prekinitve in predvsem njihov vpliv nate dokaj uspešno nadzorovati in jim ne prepustiti končne prevlade nad tvojo koncentracijo. Obstaja tudi nekaj učinkovitih metod, s katerimi lahko presežeš odlaganje neljubih, a pomembnih nalog in si oblikuješ učinkovit dnevni načrt.
Vem, da se vse skupaj sliši prav optimistično in da je realnost marsikdaj vse kaj drugega kot idealno razporejen čas, v katerem se za vsako dejavnost najde ravno dovolj časa in energije. Vendar poskusiti ni greh. Zavedam se, da to ni enostavna naloga, pa vendar mislim, da se mora dandanes vsak potruditi, da si zna čas razporediti, da postane gospodar svojega časa ter zna z njim ravnati gospodarno.
Sprejmem izziv! In z njim se bom spopadla tako, da se bom za začetek udeležila motivacijskega vikenda, ki ga med 11. in 13. majem pri Kočevju organizirata Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi in Študentska sekcija Slovenskega društva za marketing, na katerem bo govora med drugim tudi o upravljanju časa.
Več informacij o MOTIVACIJSKEM VIKENDU, na katerem bomo obravnavali teme, kot so upravljanje s časom, priprava strategije komuniciranja, pogajalske veščine, internet kot nova oblika komuniciranja ter delavnica priprave strategije komuniciranja za čisto pravi projekt, zabave pa tudi ne bo manjkalo, dobiš na masa.solinc@gmail.com. Vikend bo potekal od 11. do 13. maja pri Kočevju, kotizacija zanj pa znaša 30 € (zgolj pokritje stroškov bivanja in polnega penziona).
Kaj pa vem … morda mi predavanje na to temo prinese dodatno motivacijo za organiziranje svojega časa ter s tem še dodatnih nekaj efektivnih ur dnevno in se bo tako “izguba časa”, ki ga bom porabila za ta motivacijski vikend, na koncu vendarle obrestovala. Sprejmeš izziv tudi ti?
Mateja Šoštarič,
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
Naslednji korak – virtualni svet
Na konferenci Cisco Expo 2007 smo dobili priložnost poklepetati z Istvanom Pappom, ki je pri Ciscu odgovoren za zdravo poslovanje jadranske regije in Madžarske. Zaupal nam je naslednje odgovore na naša vprašanja.
Na vaši predstavitvi ste govorili o novem spletu (Web 2.0) ter novih storitvah. Bi to krajše povzeli za naše bralce?
Novi splet bo uporabnikom ponudil povsem novo izkušnjo in nove možnosti. Že sedaj smo lahko priča revolucionarnim novostim, kot so virtualni svetovi in okolja, med njimi eden najbolj znanih Second Life. V virtualnem svetu si lahko ustvarite svoj lik po svojem okusu in željah, z njim živite, uživate, celo zaslužite. Še več, dejstvo, da se vse velike svetovne korporacije tovrstnih projektov aktivno udeležujejo, pove, da gre zares. Ščasoma bo meja med realnim in virtualnim svetom vse bolj zabrisana.
Kaj menite o spletni strani You Tube?
You Tube je hitro postal zelo pomembna institucija na spletu. Uporabniki želijo sodelovati pri kreiranju vsebin ter spremljati nekomercialne vsebine in prav tu so jim to možnost ponudili.
Kaj pa ostale podobne novodobne rešitve?
Med zanimivejšimi je tu še Flickr, spletna stran, ki jo je ustanovil islandski študent umetnosti. Študent iz države, ki premore vsega 300.000 prebivalcev, je tako začel objavljati svoje kakovostne digitalne fotografije, stvar pa se je razvila do te mere, da danes z njegove spletne strani fotografije prenaša kar 4 milijone ljudi, nekateri pa tudi prispevajo svoja dela. Seveda je tu še ogromno podobnih spletnih strani, a le nekaj deset res uspešnih. Je pa lepo videti, da z dobro idejo ter pomočjo spleta in uporabnikov lahko kaj hitro uspeš tudi v svetovnem merilu.
Kaj pa vse pravne omejitve – intelektualne pravice, distribucija vsebin itd.?
Tudi pravo ne more ustaviti želja uporabnikov. Ponudniki so tisti, ki morajo najti pravi način, kako uporabnikom želene vsebine ponuditi na enostaven in cenovno ugoden način.
Spletne uporabnike čedalje bolj moti dejstvo, da se jih izkorišča tudi v komercialne namene – zvečine nam hočejo nekaj prodati. Je tu sploh možna drugačna interakcija?
Podjetja se bodo morala do spletnih uporabnikov začeti obnašati drugače. Uporabniki želijo biti del nečesa, želijo sodelovati, ustvarjati … Lep primer je avtomobilski proizvajalec Toyota, ki je fotografije svojega novega modela javno objavila na spletu in pozvala uporabnike, naj jim pomagajo pri kreiranju nove oglaševalske akcije. In so uspeli. Bržkone najboljši svetovni primer pa je rudnik zlata, ki je na spletu objavil vse ključne podatke o svojih zemljiščih ter ponudil več sto tisoč dolarjev nagrade uporabniku, ki jih bo pripeljal do zlata. Konkurenca je menila, da gre za poslovni samomor. A poteza se je izkazala za več kot uspešno. Tekmovanja se je udeležilo veliko poznavalcev s celega sveta, kar 80 odstotkov predlogov pa je rudarje resnično pripeljalo do kep žlahtne kovine. Rudnik je svoje prihodke podvajseteril.
Za konec še nekaj vprašanj o vas. Imate naporen urnik? Koliko ur na dan delate?
Delam praktično cel dan od jutra do večera, seveda s krajšimi in daljšimi odmori, med katerimi se ukvarjam z družino. Sicer pa v povprečju delam 13 ur dnevno.
Katere tehnologije uporabljate pri svojem delu?
Prenosnik je osnovno orodje, prav tako dlančnik.
Koliko GSM aparatov in mobilnih številk imate?
Tale napravica (pokaže na dlančnik, op. p.) služi kot mobilnik, zna pa še marsikaj drugega. Imam pa le eno mobilno številko.
Brez česa ne morete?
Hmm. Dostopa do omrežja. Brez tega ne bi mogel biti produktiven. Še več, če bi mi Cisco jutri sporočil, da bom moral za vse storitve in dostop do njih odšteti npr. 10 evrov dnevno, bi jih odštel.
Gre za neke vrste zasvojenost?
Bo držalo, ko se enkrat navadiš, da imaš dostop do vseh informacij in vsebin kadarkoli in kjerkoli, je res težko pomisliti, kako bi lahko shajal brez tega.
Najlepša hvala za odgovore.
Miran Varga.
Skozi kakšna očala gledaš nase?
Ste že kdaj naleteli na ljudi, za katere ste rekli, ta pa sploh ne spoštuje samega sebe? Jaz že velikokrat. Ali ste kdaj sami sebi rekli, da bi lahko bili bolj samozavestni? Ali se vam zdi, da se, če si samozavesten, lažje spopadaš z vsakdanjimi težavami, dosegaš zastavljene cilje in živiš življenje, kot se ti zdi, da je najbolje zate? Meni se zdi, da se.
Ime ji je Sonja. Stara je trideset let. Poznava se že dolgo. Je zelo komunikativna, odprta, vesele narave, zabavna, inteligentna, lepa in še mnogo drugih kvalitet ima. Diplomo “piše” že nekaj let. Piše je v navednicah z razlogom. V glavnem ne piše. Samo išče izgovore, zakaj je ne bi pisala. Ne razumem dejstva, da je naredila vse izpite, opravila vse obveznosti, samo še diplomska naloga ji je ostala. Tukaj se je ustavilo. Rada bi jo napisala, a se ne usede in ne začne. Zakaj se je žejna pripeljala do mrzlega studenca in potem ne pije? Kakšen pomen ima diploma zanjo, ki je po trnovi poti prilezla tako daleč in se tik pred koncem ustavila? Ali gre resnično za nepremostljivo oviro, zid, čez katerega ne zmore ali ne upa pogledati? Negotova je, ne ve, kaj jo čaka za zidom, in ne ve, ali si zasluži to, kar je na drugi strani.
Zidove si velikokrat ustvarimo sami. Sonja se je sama zabarikadirala in ne upa pokukati čez. Strah jo je nečesa, čeprav ne zna točno opredeliti, česa. Mislim, da se boji lastnega uspeha. Ko človek končuje fakulteto, lahko občuti tesnobo kot posledico ocene, da ni dovolj pripravljen in pristojen za “odraslo dobo”, ki je pred njim. Ali da si je ne zasluži. V ozadju tiči njegova samopodoba, kako vidi samega sebe in kaj verjame o sebi, svojih lastnostih.
Vsak od nas ima svoja prepričanja, ki odločno vplivajo na naše dosežke in so najpogosteje povezana s tem, kaj verjameš o sebi ali kako vidiš samega sebe. Pozitivna samopodoba pomeni, da znaš sprejeti samega sebe z vsemi svojim dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Veliko ljudi, ki so zelo uspešni v svojem življenju, poudarja, kako lahko naša samopodoba pomembno vpliva na prav vse, kar počnemo v življenju. Velja tudi obratno. Ljudje, ki ne spoštujejo samih sebe, imajo občutek, da nekaj v njihovem življenju ne deluje. Takšni ljudje imajo v sebi negativna prepričanja. Prepričani so, da niso sposobni doseči uspeha in da si ne zaslužijo veliko dobrega v življenju.
Gre za dokaj preprost mehanizem. Ker verjameš, da nečesa nisi zmožen narediti, si sam zapreš poti do cilja; ko naletiš na ovire, se ne boriš, da bi jih premagal. S tem si potrdiš, da zastavljenega res ne zmoreš. Namesto da bi se brez pomislekov lotila diplome, se Sonja obotavlja dokončati študij in postati “nekdo”. Šele ko bo doumela, da se boji lastnega uspeha, si bo dovolila diplomirati in doseči, kar si je zastavila.
Zdrava samopodoba vključuje realistično sliko o sebi in pozitivno vredotenje sebe kot celote. Zavedamo se svojih pozitivnih lastnosti oziroma kvalitet, nevtralnih lastnosti in negativnih lastnosti. Ne glede na to, da poznamo svoje slabe lastnosti, se zaradi tega ne podcenjujemo ali ponižujemo. Počutimo se vredne in pomembne.
Ali ste kdaj trčili ob zid, ko ste poskušali nekomu, ki ga sami zelo spoštujete, to tudi (do)povedati? Naleteli ste na ostro zavrnitev in zanikanje vsega lepega, kar pri njem vidite in spoštujete. Prav to me pri Sonji zelo teži. Sprašujem se, ali je možno nekomu “odpreti oči” in mu kot prijatelj pomagati, da sprevidi lastne kvalitete in se začne bolj ceniti?
Samospoštovanje (samovrednotenje) je občutek, da si vreden vseh dobrih stvari v življenju, kot so sreča, zdravje, izpolnjujoči medosebni odnosi itd. Hkrati si prepričan, da ti bo uspelo narediti vse, za kar se boš zares odločil. V življenju funkcioniramo tako, da si prepričanja in zaključke o sebi vedno znova potrjujemo. Zato so osebe z zdravo samopodobo uspešnejše, saj v svoj uspeh verjamejo. Osebe z negativno samopodobo ne verjamejo vase, mislijo, da niso dovolj močne, da bi premagale ovire, na katere lahko naletijo, in jih zato dejansko ne premostijo.
Sonja ne zaupa vase, ne verjame v svoj uspeh. Verjetno se ga boji. Mogoče zato, ker ta prinaša nekaj nepredvidljivega, nove odgovornosti in obveznosti, za katere meni, da jim ne bo kos, in se jih zato sploh ne loti, ker ji je “usojen” neuspeh. Demotivira se, še preden je poskusila in se prepričala, kako ji gre.
Vprašanje je, v kakšni meri se ponavadi zavedamo, kako pomembno je, skozi kakšna očala gledamo nase, siva ali barvna. S tem si odpremo poti ali jih vnaprej zapremo. Razvijanje samozavesti je notranji proces, ki zahteva postopnost. Potrebno se je lotiti vzroka, da bi preprečili posledice. Začeti drevo zdraviti pri koreninah, ne pri listju. Ni nemogoče, potreben je trud, a splača se!
Svetovalnica ŠOU
Pozdravljeni!
Zanima me, ali z vpisom v izobraževanje odraslih res dobiš pravico do dela prek študentskega servisa in druge pravice, ki jih imajo študentje?
Hvala za odgovor.
Andrej
Živjo!
Ne, udeleženec izobraževanja odraslih (v nadaljevanju udeleženec) nima enakega položaja in pravic, kot jih ima študent. Izobraževanje odraslih ureja Zakon o izobraževanju odraslih (v nadaljevanju ZIO), ki ureja pravice udeležencev izobraževanja odraslih v 4. clenu.
Preden ti razložim, kakšne pravice ima tak udeleženec, moram pojasniti, pod katerimi pogoji te pravice veljajo. Zakon doloca, da ima pravice, dolocene v 4. clenu, posameznik:
1. ki se izobražuje po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih,
2. ki ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje in ni v delovnem razmerju
3. do dopolnjenega 27. leta starosti, to je, do 27. rojstnega dne
4. ki ima status udeleženca izobraževanja odraslih
ZIO doloca, da ima oseba s statusom udeleženca pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To pomeni, da so udeleženci glede zdravstvenega zavarovanja izenaceni s študenti, ki imajo status. Tako si lahko udeleženci, enako kot študentje s statusom študenta, uredijo zavarovanje kot družinski clani prek enega od staršev oziroma njegovega delodajalca.
Nadalje ZIO v 4. clenu doloca, da imajo osebe s statusom udeleženca druge pravice in ugodnosti v skladu s posebnimi predpisi, ce so v teh posebnih predpisih kot imetniki pravic/ugodnosti tudi izrecno doloceni. Zaenkrat so izrecno omenjeni zgolj v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB).
Ta v 6.b clenu podeljuje pravico do dela prek napotnice agencij za zaposlovanje oziroma t.i. študentskih servisov tudi udeležencem, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih. Vendar pa obstajajo pomembne razlike med študentskim delom udeležencev in študentov.
ZZZPB doloca, da lahko dela prek študentskega servisa udeleženec, mlajši od 26 let, torej do 26. rojstnega dne. Udeleženec nima posebne dohodninske olajšave za dohodek iz dela prek študentskega servisa, prav tako pa se od vsakega nakazila za delo prek napotnice, ne glede na znesek nakazila, udeležencu kot akontacija odvede 25% zneska nakazila.
Razen ZZZPB noben drug predpis na drugih podrocjih ne omenja udeležencev kot imetnikov pravic oz. ugodnosti. Ce bo prišlo do sprememb, bomo nanje opozorili na spletni strani svetovalnice www.svetovalnica.com.
Za vec informacij o izobraževanju odraslih se lahko obrneš neposredno na Andragoški center Slovenije ( telefonska številka 01/58-42-560 ali http://isio.acs.si/ ali na enega od 11 izobraževalnih središc za izobraževanje odraslih; seznam najdeš na spletni strani http://isio.acs.si/sredisca/. Na spletnem naslovu http://www.acs.si/pregled/ lahko po razlicnih parametrih išceš programe izobraževanja odraslih oz. izvajalce v posebni bazi Andragoškega centra. Po informacije glede izobraževanja pa se lahko obrneš tudi na nas, in sicer se lahko osebno oglasiš v svetovalnici na Kersnikovi 4, pokliceš, pošlješ e-mail ali pa postaviš vprašanje na forumu svetovalnice na zgoraj omenjeni spletni strani. Tam se nahaja tudi nekaj prispevkov o izobraževanju odraslih, ki bodo koristili vsem, ki jih tema zanima.
Ce se odlociš ali pa si se že odlocil za izobraževanje, ti želim cim vec uspeha.
Lep pozdrav,
Luka, pravno svetovanje
Ojla!
Sem študentka cetrtega letnika filozofske fakultete. Avgusta bom dopolnila 26 let; slišala sem, da se bo s tem moj položaj študentke precej spremenil. Ali bom sploh še lahko imela status študenta? Kako pa je z zdravstvenim zavarovanjem? Hvala za odgovor!
Špela
Pozdravljena!
Res je, da mejo 26 let omenja kar nekaj aktov, ki obravnavajo študentsko problematiko, vendar stvari niso tako crne.
Glede statusa študenta Statut Univerze v Ljubljani v 237. clenu doloca: Študent po tem statutu je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani. Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik. Prenehanje statusa študenta pa ureja v 239. clenu: Študent izgubi status študenta, ce uspešno konca študij, mu potece absolventski staž, se izpiše, se v casu študija ne vpiše v višji ali isti letnik, je izkljucen iz univerze. Iz navedenega izhaja, da status študenta ni starostno omejen. Tudi ce si starejša kot 26 let, imaš torej lahko status rednega študenta.
Tudi glede zdravstvenega zavarovanja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne omenja meje 26 let, temvec v 22. clenu doloca: Otrok je zdravstveno zavarovan kot družinski clan do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, ce ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, ce se šola, in sicer do konca rednega šolanja.
Stvar je nekoliko bolj zapletena pri republiški štipendiji. Pravilnik o štipendiranju doloca pogoje za pridobitev štipendije; eden izmed njih je tudi ta, da ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole osebe niso starejše od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejše od 26 let.
Podobno je tudi glede posebne osebne olajšave za študente, ki jo ureja Zakon o dohodnini: Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davcne osnove od dohodka za opravljeno zacasno ali obcasno delo na podlagi napotnice pooblašcene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s podrocja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, ce se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo najvec šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za najvec štiri leta od dneva vpisa.
Opozoriti velja še na to, da te po 26. letu starši ne morejo vec uveljavljati kot vzdrževanega družinskega clana in tudi pravico do otroškega dodatka lahko, ce se redno šolaš, uveljavljajo le do 26. leta starosti.
Veliko uspeha pri zakljucku študija ti želim!
Uroš, pravno svetovanje
20 let študentske mobilnosti
Erasmus, program Evropske unije, ki pokriva področje visokega šolstva, letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. Vsa ta leta Erasmus omogoča študentom doživeti neprecenljivo izkušnjo v drugi državi, drugi kulturi, spoznati nove prijatelje iz celega sveta in okusiti delček svobode, ki jo prinaša bivanje tako daleč od doma.
Kaj je Erasmus?
Program Erasmus omogoča izmenjavo študentov, mobilnost profesorjev in različne vrste skupnih projektov. Organiziranje izmenjave študentov v okviru priznanih študijskih obdobij pomeni, da lahko študentje opravijo del svojega rednega študija ali študijsko prakso na instituciji ene od držav članic Evropske unije. Obdobje študija je časovno omejeno, študij na partnerski instituciji traja od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev. Izmenjava preko tega programa vam zagotavlja, da boste na partnerski ustanovi opravičeni plačila šolnine, prejemali pa boste tudi Erasmus štipendijo.
ESN – Erasmus student Network
Erasmus Student Network je evropska študentska mreža, katere namen je podpirati in razvijati mednarodne študentske izmenjave. Sestavlja jo več kot 2500 članov iz 200 lokalnih sekcij v 28 evropskih državah, ki delujejo na visokošolskih institucijah na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Glavno delovanje vseh sekcij je usmerjeno v izmenjave v okviru programov EU (Socrates/Erasmus) in ostale programe izmenjav na področju visokega šolstva. Sekcije, članice ESN, logistično podpirajo program, hkrati pa skrbijo za socialno in kulturno integracijo gostujočih študentov. ESN pomaga in svetuje študentom s praktičnimi nasveti, saj je potrebnega kar nekaj časa, da se tuji študent znajde v novem okolju. Najboljši vodič in svetovalec tujemu študentu je domač študent, ki v okviru ESN lokalne sekcije pomaga tujemu študentu pri urejanju vseh potrebnih birokratskih zadev in pri spoznavanju slovenske kulture in tradicije.
Praznovanje rojstnega dneva
Erasmusovci so se odločili, da bodo svojo dvajseto obletnico obeležili na prav poseben način. S tako imenovanim Erasmus-kombijem namreč potujejo po Evropi in obiskujejo mesta, ki sodelujejo v programu Erasmus. V začetku aprila so nas obiskali v Ljubljani, kjer je AEGEE-Ljubljana v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani poskrbel, da so pri nas preživeli nekaj prijetnih dni in nepozabnih noči. Erasmusovci sedaj nadaljujejo svoje potovanje proti jugu, mi pa jim želimo srečno pot, obilo zabave in seveda vse najboljše za rojstni dan!
Veronika Žagar
Hamburg na obisku
Konec marca nas je v Ljubljani obiskalo osem članov AEGEE-Hamburg. Pri nas so preživeli pet dni, ki smo jih izkoristili za predstavitev naše male države, sklepanje novih prijateljstev in nepozabna doživetja. Dnevi, zapolnjeni z raznimi aktivnostmi, in neprespane noči so zagotovilo, da so se Hamburžani domov vrnili z lepimi spomini – in da se bodo, kot so sami povedali, še zagotovo vrnili. In kako je potekal teden?
Srečanje s starimi prijatelji
Tokratna izmenjava je bila za nas nekaj posebnega: ni bila le spoznavanje številnih novih obrazov, mnoge od njih smo spoznali že prej. Izmenjava je bila namreč povratna – skupina Ljubljančanov je že lani aprila obiskala Hamburg, tam preživela šest nepozabnih dni in nestrpno pričakovala, da nam naši prijatelji iz Hamburga vrnejo obisk. Obujanja spominov seveda ni manjkalo … vsi pa smo prepričani, da naših srečanj še ni konec.
Neprespan teden
Za spanje sploh ni bilo časa … Čez dan smo skupaj s Hamburžani odkrivali lepote Slovenije, noči pa so bile namenjene spoznavanju nočnega življenja v Ljubljani. V petih dneh smo dodobra spoznali Ljubljano, se odpravili na morje, po poti obiskali še Škocjanske jame in se v Piranu nastavljali prvim sončnim žarkom letošnje pomladi. Obiskali smo tudi Gorenjsko, kjer smo si ogledali Bled in Bohinj ter seveda Hamburžanom predstavili našo kulinarično specialiteto: kremšnito.
Tudi ponoči nam ni bilo dolgčas: poleg klasičnih destinacij nočnega življenja v Ljubljani smo Hamburžanom pripravili še posebno poslastico: pub crawling. Vsaka skupina je morala obiskati štiri različne lokale, v vsakem pa jih je čakala posebna naloga … Prepevanje zdravljice, pomoč natakarjem (ki pomoči pravzaprav spoloh niso želeli), zbiranje telefonskih številk … Žiriji, ki je v vsakem lokalu ocenjevala izvirnost in uspešnost posamezne naloge, zagotovo ni bilo dolgčas, naključnim gostom v lokalu pa tudi ne.
Zadnji dan smo našim gostom privoščili malo počitka, da so nekako preživeli pot domov. Po malo daljšem spancu smo se napotili v vodni park, kjer smo uživali v vodnih masažah, toboganih, nekateri pa so se odločili, da bodo svojo energijo obnovili kar s spancem na ležalnikih. Po dobrem kosilu smo se odpravili še na bowling.
Ponovno slovo …
… je bilo “kruto”: po poslovilnem žuru, ki je potekal ob zvokih kitare in malem privatnem koncertu ter se je seveda zavlekel pozno v noč, so imeli naši Hamburžani naslednje jutro že navsezgodaj zjutraj vlak. Ob šestih zjutraj smo se torej zbrali na železniški postaji in se še napol v spancu poslovili … po izkušnjah sodeč, ne za dolgo!
Naslednjič se nam pridruži!
Tudi tokrat se nam je na izmenjavi pridružilo nekaj novih članov, ki so sodelovali pri organizaciji, spoznali nove prijatelje, izboljšali svojo nemščino in angleščino in preživeli super teden – bodi naslednjič zraven tudi ti! Za vse informacije se obrni na spletno stran http://www.aegee-ljubljana.org, za vprašanja pa smo vam vedno na voljo na e-mailu aegee.ljubljana@gmail.com. In nikar ne pozabi: še vedno se zbirajo prijave za poletne šole!
Veronika Žagar
AIESEC EnPro Konferenca
V organizaciji AIESEC Ljubljana je med 28. in 30. marcem v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o podjetništvu EnPro. Konferenca je bila namenjena vsem mladim, ki jih zanima podjetništvo in se odločajo o ustanovitvi svojega podjetja.
Prvi dan konference je bil namenjen tujim udeležencem. Prišli so iz Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Udeleženci so predstavili svoje države na Global Village, ki je potekal na ploščadi pred pedagoško fakulteto. Obiskali so Tehnološki park v Ljubljani in spoznali lepote prestolnice. Po večerji je sledila še zabava, kjer smo se udeleženci konference spoznali tudi v bolj sproščenem vzdušju.
Drugi dan je minil v znamenju predavanj. V četrtek dopoldne je konferenco z uvodnim nagovorom odprl g. Maks Tajnikar. Sledili sta predstavitvi prof. dr. Aleša Štrancarja iz podjetja BIA Separations in ge. Nine Božič, CEED (Center for Entrepreneurship and Executive Development) Slovenija. Prvo predavanje je vodil prof. dr. Jaka Vadnjal, ki nam je predstavil različne načine, kako unikatno idejo spremenimo v posel, pri čemer je zelo pomembno, da ne pozabimo na raziskave in razvoj. V popoldanskem času smo spoznavali, kako pomembna, a žal velikokrat zanemarjena je politika človeških virov v podjetju. Zanimivo je bilo tudi predavanje gospe Špele Redjko iz Prve pokojninske družbe ter AIESEC Alumni. Izpostavljena je bila pomembna funkcija trženja storitev in produktov v podjetju. Še tako dobra ideja bo namreč težko realizirana brez dobre reklame. Naporen večer se je končal s cocktail zabavo.
Zadnji dan konference je bil poudarek na praktičnem delu. Dopoldne smo preživeli ob sestavljanju poslovnega načrta, kjer smo vključili čim več znanja, pridobljenega prejšnji dan. V skupinah po štiri smo dokazali, da smo sposobni razmišljati inovativno, iskati tržne niše ter jih udejanjiti v podjetju. Eden najbolj zanimivih dogodkov konference se je zvrstil prav na koncu. Z uspešnimi slovenskimi podjetniki (dr. Jordan Berginc, Gea College; Sebastijan Lorger, Invind Tech; Klemen Simonič (17-letni podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo računalniških igric); Valentina Lozar, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI); Boštjan Kozole, Evrosad; Maja Hawlina, Avanta) smo razvili zanimivo debato o problemih podjetništva v Sloveniji na institucionalni ravni, o uresničevanju poslovnih idej, iskanju prvih investitorjev, osebnostnih uspehih ter številnih drugih temah. Moderatorka okrogle mize je bila Katja Bizjak (Peskovnik in zunanja sodelavka Sociusa). Konferenco je slavnostno zaključil prof. dr. Jordan Berginc ki nas je motiviral, naj zberemo dovolj poguma za ustanovitev lastnega podjetja. Zadnji dan smo zaključili tudi v sproščenem vzdušju v enem izmed ljubljanskih nočnih klubov.
Celotna konferenca je bila izvrstno organizirana. Dobili smo ogromno podatkov in informacij iz prve roke o stanju podjetništva v naši državi. Poleg tega je bil dogodek odlična priložnost za navezovanje stikov z uglednimi in vplivnimi slovenskimi direktorji.
Petar Pavlič in Nena Cvetkovska
AIESEC Ljubljana