Krakov, turistični dragulj, ki ga je »obrusila« bogata zgodovina

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
St. Mary's church and Cloth's Hall on Market Square of Krakow, Poland
Foto: EunikaSopotnicka iz iStock

Eno izmed največjih in najstarejših poljskih mest leži v pokrajini Malopoljska vojvodina na jugu države. Krakov šteje nekaj čez milijon prebivalcev, skozi mestno središče pod grajskim hribom Wawel pa se vije reka Visla, v kateri odsevajo podobe številnih
Mesto, katerega začetki ustanovitve segajo v 7. stoletje, je leta 1038 postalo prestolnica poljske države in ta naziv obdržalo vse do konca 16. stoletja, vseskozi pa je igralo pomembno vlogo pri političnem, gospodarskem, družbenem in umetniškem razvoju države.

Stari del mesta
Za popotnike je eden najprivlačnejših predelov Krakova staro mestno jedro, kjer se nahaja velika večina turističnih znamenitosti, ki so jim med drugo svetovno vojno na srečo uničujoči napadi nemške vojske prizanesli. Leto 1978 je postalo za Krakovčane prelomno, saj jih je UNESCO uvrstil na svoj seznam zaščite svetovne kulturne dediščine. Ob koncu osemdesetih let 20. stoletja so Krakov začeli intenzivno obnavljati, zato je danes na ogled veliko arhitekturnih posebnosti, ki dajejo prijeten občutek mešanja starih, tradicionalnih običajev in modernega načina življenja. Tako boste tu našli ogromno kulturnih institucij (muzejev, cerkva, galerij …), temu pa so se pridružile še restavracije, trgovine in lokali, ki so se v zadnjih dveh desetletjih namnožili kot gobe po dežju, vendar pa so s tem staremu delu Krakova vdihnili novo, pestrejše in živahnejše življenje. Ulice so razporejene v obliki mreže, najpomembnejše poti pa vodijo do obsežnega Rynek Glownyja, za nekatere ljudi tudi najlepšega trga na svetu. Dolgo časa je bil oz. je še vedno ta glavni trg nekakšno »družbeno srce« mesta, saj se tukaj odvijajo različni festivali, javna zborovanja in prireditve, hkrati pa je to prostor za srečevanja tako mladih kot starejših prebivalcev, za sproščeno posedanje na soncu ter opazovanje krakovskega utripa življenja, polnega uličnih umetnikov, prodajalcev rož, glasbenikov … V Ljubljani to »nalogo« opravlja Prešernov trg, tam pa namesto slovenskega največjega pesnika stoji kip Adama Mickiewiczija, ki je s svojimi pesmimi očaral mnogo poljskih deklet. Svoje najdražje lahko obdarite z lokalno posebnostjo – jantarjevo ogrlico, ki jih prodajajo v Sukennicah, veličastni zgradbi iz 16. stoletja, ki ima še vedno vlogo tržnice (tu boste našli predvsem oblačila, nakit, spominke …).
Zato vam priporočamo, da za kakšno urico ali dve pozabite na zemljevid in se prepustite toku srednjeveških ulic, če pa ste slučajno v »geografski« dilemi, se ne bojte vprašati mimoidočega za nasvet, saj so Krakovčani znani kot zelo prijazni in ustrežljivi ljudje, hkrati pa boste tako vzpostavili pristen stik z domačini ter doživeli zanimivo izkušnjo več.

Kazimierz
Zelo zanimiv je tudi ogled židovskega predela Krakova, imenovanega Kazimierz, ki je pravo nasprotje centru mesta. Zdi se namreč kot nekakšno potovanje v preteklost – tukaj stojijo nizke lesene hiše, z odpadajočim ometom, prepletene v labirint ulic, obdane z mnogimi sinagogami in pokopališči ter zakajenimi starimi gostilnami, ki dajejo občutek sveta iz predvojnega obdobja. Za razliko od ostalega dela Krakova so nacisti med 2. svetovno vojno večino tega »mesta v mestu« uničili, veliko tukajšnjih židovskih prebivalcev pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, oddaljeno le uro vožnje stran. Po teh dogodkih je bil posnet tudi film Schindlerjev seznam, pod katerega se je podpisal priznani ameriški režiser Steven Spielberg.
Vendar pa se stvari tudi tukaj premikajo v pozitivno smer, saj so že vidne nekatere spremembe – začeli so obnavljati židovsko in krščansko kulturno dediščino, svoje pa dodajo še restavracije z okusnimi židovskimi specialitetami in alternativni umetniški lokali na glavni ulici Szeroka.

Študentsko življenje
Krakov lahko na nek način primerjamo z našo prestolnico, saj je Jagiellonska univerza najstarejša na Poljskem, v mestu pa študira približno sto tisoč študentov, kar je še posebej vidno, če se odpravite raziskovat nočno življenje. Tako se mesto v večernih urah, ko se galerije in muzeji zaprejo, prelevi v pravo »žurersko meko«. Poljska je znana po svojih odlično zvarjenih oz. pripravljenih opojnih substancah, ki se kažejo predvsem v obliki okusnih hmeljevih napitkov in vodk različnih okusov, poleg tega pa so cene v primerjavi z našimi nižje (pivo v lokalu stane približno 1,5 evra, za pol litra vodke boste odšteli okoli 6 evrskih kovancev). Kot zanimivost si velja zapomniti, da je v starem mestnem jedru največ lokalov na kvadratni meter na svetu, tako da se lahko pripravite na zelo pestra, in predvsem tekoča »popotovanja« od enega do drugega točilnega pulta. Zagotovo vas bo poplava nočnih klubov premamila, da boste poiskali vašim ušesom in očem najbolj prijetno plesišče in se pozibavali v glasbenih ritmih vse do jutranjih ur, ko si boste na poti do vašega »poljskega doma« lahko privoščili katero izmed svetovnih kulinaričnih dobrot, saj boste našli skorajda vse, od japonskega sušija do mehiške tortilje.

Več predvsem nadvse uporabnih in aktualnih informacij o tem živahnem in zabavnem mestu pa dobite na spletni strani www.inyourpocket.com.

Do widzenia!
Matej Molek

 

TRENUTNO NAJBOLJ AKTUALNE PRAKSE!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

ODLOČI SE IN POJDI Z AIESEC-OM NA NEPOZABNO ŽIVLJENSKO IZKUŠNJO!

Si želiš na prakso v Rusijo, Španijo, Malezijo, Gvatemalo ali Mehiko? Ker AIESEC Ljubljana sodeluje z naštetimi državami, te njihova podjetja že nestrpno pričakujejo! Ne odlašaj z odločitvijo in doživi eno najbolj intenzivnih izkušenj!

INTERNSHIP IN RUSSIA:
Organization name: Culture.ru-3 and FLY (Financial Literacy of Youth)

INTERNSHIP IN GUATEMALA:
Organization name: ExxonMobil and Novartis

INTERNSHIP IN MEXICO
Organization name: Pricewaterhousecooper

INTERNSHIP IN SPAIN:
Organization name: Proclade bética and
Spanish Commission for Immigrant Aid

INTERSHIP IN MALAYSIA:
Organisation Name: Entrepreneurship Youth- A Learning Network (EYLN)

Za več informacij klikni na našo spletno stran
www.aiesec.org/slovenia/ljubljana

Aktiviraj sebe!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Projekt »Absolvent – aktiviraj in zaposli se!« je namenjen študentom absolventom na najmanj VII. stopnji izobraževanja oziroma na najmanj 2. bolonjski stopnji. Na razpis za omenjeni program pa se lahko prijavijo podjetja iz realnega ter javnega sektorja in pa nevladne organizacije ter društva.

Celoten projekt je sestavljen iz treh delov, in sicer:

– do 6 mesečnega USPOSABLJANJA na delovnem mestu pod mentorstvom;

– iz časa za opravljanje DIPLOME

– ter subvencionirane redne ZAPOSLITVE diplomanta, za obdobje vsaj šestih mesecev.

Več o tem ukrepu Aktivne politike zaposlovanja si preberite v tukaj ter na spletni strani www.kajpami.si, kjer se lahko tudi prijavite.

Za vsakega se pravi ritem najde!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Človeško telo naj bi porabilo za gibanje v ritmu glasbe od 8 do 12 KCal na; za eno uro (60 minut) aktivnosti to znese od 480 do 720 KCal. Za primerjavo: pri teku človek porabi od 700 do 1200 Kcal za 60 minut aktivnosti.

Za razliko od teka ima ples izjemne družbeno-socialne učinke: na plesu smo ponavadi v družbi, se pogovarjamo, smejimo, zabavamo … Ples je zato rekreacija za vse starosti ob domala vseh glasbenih zvrsteh.

Pri Zdravi zabavi si tako prizadevamo, da bi ples postal del splošne kulture in odraz kakovosti življenja. Zato se trudimo vsako študijsko leto ponuditi čim bolj pestro ponudbo plesnih tečajev: od klasičnih, standardno in latinskoameriških plesov do novejšega reggaetona. Tako se pri Zdravi zabavi za vsakega svoj ritem najde.

Standardni in latinskoameriški plesi:
Standardni plesi so plesi, ki so jih poznali že naši stari očetje in mame. So plesi, za katere je značilen urejen ritem in gibanje, posebna plesna drža, praviloma zaprta, in tehnika »zlitosti plesalca in plesalke v eno«. Standardni plesi so značilni po plavajoči breztežnosti. Prav zaradi te lahkotnosti gibanja ustvarjajo vtis lebdenja. V skupino standardnih plesov štejemo angleški ali počasni valček, dunajski ali hitri valček, slowfox, foxtrot, polko, tango, disco hustle.
Latinskoameriški plesi so se razvili s prihodom kolonialistov v Latinsko Ameriko kot mešanica ritmov in korakov iz različnih kultur: črnoafriške, južnoameriške in evropske. Značilnost teh plesov so različni ritmični instrumenti, odprta plesna drža, raznolikost ritmov in gibanj ter izrazita nabitost z energijo. Medtem ko sta plesalca pri standardnih plesih »eno«, pri LA plesih pa se plesalca »lovita«, osvajata, srečujeta in oddaljujeta … Skratka, latinskoameriški plesi razvnamejo prikrito in odkrito strast in energijo. Med te plese sodijo: samba, cha-cha-cha, rumba, merengue in jive, ki je sicer severnoameriškega izvora.

Orientalski ples:
Trebušni in/ali orientalski plesi izvirajo iz ljudskih obrednih plesov ljudstev bližnjega in srednjega vzhoda. Tega lahko plešemo kot običajno ljudski ali pa kot ples za zabavo drugih. Preteklost orientalskih plesov je izrazito povezana s poezijo in celotno kulturno bližnjega in srednjega vzhoda, za katerega so izraziti značilni ritmi.

Orientalski plesi omogočajo ženski, da sprosti svoj izvirni duh, da se počuti prijetno sama s seboj. Z osredotočanjem plesalke na sebe pridobi potrebno neodvisnost in prostost, kar ji daje vtis popolne odmaknjenosti in vzvišenosti. Osnova gibanja pri orientalskih plesih je vezana na značilen orientalski plesni korak, gibe s trebuhom, boki, medenico, gibe s trupom, z rameni oziroma rokami ter gibe z glavo.
V Sloveniji postajajo orientalski plesi vedno bolj popularna in priljubljena zvrst zaradi svojih univerzalnih kvalitet, saj je gibanje naravno in harmonično, nudi pa boljšo telesno in duševno počutje plesalk. Telo ima svoj svet, razum in dušo. Orientalski plesi so primerni za vse starosti, postave ali teže. Orientalski plesi dajejo ženski občutek popolnega sprejemanja lastnega telesa, samozavesti, odkrivanje ženskosti ter notranjega izraza in potreb.

Kubanska in portoriška salsa:
Salsa ni le trend in modna muha! Latino glasba kubanskega izvora, začinjena z mešanico različnih ritmov, osvaja srca celega sveta. Salsa je ples, ki si izposoja korake latinsko-ameriških plesov vključno z mambo in rumbo!
Po načinu plesa razlikujemo dve vrsti salse, kubansko ali drugače rečeno rueda de casino in portoriško salso. Obe sta si med seboj zelo podobni, vendar se kubanska salsa pleše v parih v širšem plesnem krogu, pri čemer plesalci ob v naprej dogovorjenih imenih figur menjavajo. Lahko jo plešemo z zelo enostavnimi plesnimi figurami, navadno pa v njej prepletamo zapletene afriške gibe. Portoriška salsa je bolj ekscentrična in zahteva večjo spretnost plesalcev, saj plesalca ne plešeta po celem plesišču, temveč izvajata plesne obrate in figure v liniji.

Swing:
Swing je predvsem glasba. Je zvrst Jazz glasbe, ki ima afriške in evropske korenine. Swing ples pa je jazz ples, pri katerem plesalci sledijo orkestru, ritmu in melodiji, pri čemer imprvizirajo in upoštevajo sinkopiranje. Swing glasba je nastala v 20. letih prejšnjega stoletja in je bila najprej popularna med temnopoltim prebivalstvom. Splošno popularsnot pa je swing dosegel 1935. Med avtentične in najbolj znane swing plese uvrščamo 8-taktni Lindy hop, 6-taktni Eastcoast swing, balboo.

LINDY HOP je avtentični afro-evropsko-ameriški swing ples. Ravno tako kot swing glasba vsebuje glasbene vplive iz Afrike in Evrope tako tudi v Lindy Hopu vidimo različne plesne vplive. Zaprta drža in obrati izhajajo iz evropskih plesov, drža telesa in figure, kjer sta partnerja ločena, pa imajo korenine v afriški plesni tradiciji. Ples se je razvijal skupaj s swing glasbo na osnovi plesov »Charleston« in »Black bottom«. Začetnike najdemo predvsem med črnskimi prebivalci Harlema.

Reggaeton ali latino hip hop:
Reggaeton ali latino hip hop je postal popularen v Latinski Ameriki v poznih 90-ih in se razširil v Severno Ameriko in v Evropo v začetku 21. stoletja. Reggaeton združuje reggae in dancehall iz Jamajke z latinsko glasbo in hip hopom. Reggaeton se lahko pleše posamezno ali v paru in takrat se imenuje perreo (=doggystyle). Gibi so zapeljivi in energični. Trenutno je t. i. perreo razširjen po vsem svetu, od Dominikanske Republike, Peruja, Venezuele, Amerike do Španije, in še pridobiva milijone ljubiteljev tovrstne glasbe. Reggeaton je v te države prinesel tudi stil oblačenja, govorjenja in plesanja. Na to glasbo se rapa večinoma v Španščini. Najbolj znani “reggeatonisti” so Daddy Yankee, Don Omar, Ivy Queen, Vico C in Wisin &Yandel. V Sloveniji pa deluje kubanski raper in latino hip hop pevec Erasmo S. Casanova. Omenjeni stil petja je tako zelo razširjen, da so leta 2005 na Grammyju odprli novo kategorijo imenovano “najboljši izvajalec urbane glasbe”, v katero uvrščajo Reggeaton.

Sodobni ples:
Sodobni ples se je razvil skozi prenovo odnosa do glasbe in gledališča. V Evropi se je sodobni ples pojavil v zadnjih desetletjih 20. stoletja. V Sloveniji se je najprej pojavilo ime PLESNO GLEDALIŠČE, šele v devetdesetih letih je prišlo do uveljavitve pojma SODOBNI PLES. Vzpostavil se je kot odprto polje raziskovanja telesnosti ter njenega razmerja do drugih umetnosti, medijev in novih tehnologij. Sodobni ples je razvil že vrsto različnih plesnih tehnik (Cunningham, Limon, Graham, Hawkins, Horton, release, body mind centering, contact improvisation, študije Labanove metode, sodoben ekspresionistični ples, tehnika Alexander, metoda Feldenkrais …). Sodobni ples je osnovno izrazno sredstvo. Telo je plesni inštrument – z njim lahko sproščamo čustva, ustvarjamo in se sporazumevamo.

Kaj ti bo torbica, če te ni bilo na IAESTE Central European Convention (CEC) v Bohinju !?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Bil je oktober, tam proti koncu, ko so se drevesa že pripravljala, da bodo odvrgla listje, ko so ježki nosili še zadnja jabolčka na svojih hrbtih in se tako vsi skupaj pripravljali na zimo.

Bil je to tudi čas, ko smo slovenski IAESTE študentje organizirali veliko konferenco v čarobnem Bohinju in nanjo povabili 160 mednarodnih študentov. Bili so iz vseh koncev Evrope in so tja prišli z namenom, da predstavijo delovanje IAESTE v njihovih državah, da izvejo kaj novega o organizaciji IAESTE, da se družijo ter da izmenjajo mnenja, napotke in ideje, kako delovati v prihodnje.
Bil je petek, bil je dež, ko so tuji študentje pričeli odkrivati prelep gorski kotiček na sončni strani Alp in ko se je zadeva tudi uradno začela. Vsaka država je pripravila kratko predstavitev svoje domovine. Da bi bila stvar bolj zanimiva, smo predstavitve med seboj pomešali, tako da so predstavniki ene države morali predstavljati značilnosti druge, kar je vodilo do premnogih komičnih situacij. Večer se je nadaljeval in nas ob zvokih D.J. Andreja povezoval ter zabaval pozno v noč.

Sobota je bila za nas, udeležence, resen delovni dan. Na voljo je bilo sedem delavnic, na katerih smo se naučili več o praktičnih vidikih delovanja društva IAESTE. Delavnice so vodili starejši, bolj izkušeni člani, ki so na ta način predali svoje izkušnje mlajšim generacijam. Poleg tega pa so se izmenjale številne izkušnje tudi med člani društev iz različnih držav.
Da bi udeležencem predstavili bogato slovensko kulturo, smo v prostem času zanje pripravili kmečke igre, ob katerih smo se zabavali vsi, poleg tega pa nas je s svojim nastopom navdušila tudi folklorna skupina Bohinj.

Nepogrešljiv del vsakega CEC-a je tudi mednarodna večerja, kjer se vsaka država udeleženka predstavi s tradicionalno hrano in pijačo. To je bil za mnoge najlepši del vikenda, saj si lahko z enim korakom prepotoval vse od Norveške pa do Grčije in okusil njihovo tradicionalno kuhinjo. Hkrati pa je to bila izjemna priložnost za druženje, dobra hrana in pijača namreč poveže še tako različne ljudi. Večerja se je nadaljevala v večerno rajanje in večerno rajanje se je spremenilo v žur do jutranjih ur.
Že je bila nedelja. Naš zadnji dan. Prenekateri smo s težkim srcem vstali po prekratkem spancu in se zavihteli proti sklepnemu dejanju. Namenjeni smo bili na zaključni del našega druženja, kjer je svoje zaključke predstavilo vseh sedem delovnih skupin, zaključni govor pa je pripravil predsednik zveze IAESTE Slovenija, David Antolinc, ki je bil tudi gonilna sila celotnega dogodka.
Glede na to, da je prejšnje dni deževalo, nam je gorski zaveznik lepega vremena podaril krasno nedeljo. Bila je jesensko obarvana, Bohinjsko jezero kot zrcalo, v njem so odsevali okoliški vrhovi … Dan je bil enostavno prelep, da bi že odšli domov, to smo občutili tako Slovenci kot tudi gostje iz tujine. Zato smo si obljubili, da se čez pol leta ponovno vidimo na naslednjem CEC-u na Češkem.

Kaj pa IAESTE sploh je? To je mednarodna organizacija, ki že več kot 60 let skrbi za izmenjavo mednarodnih praks za študente tehničnih in naravoslovnih ved. Člani društva si prizadevamo za čim boljši pretok mladih strokovnjakov po vsem svetu in skrbimo, da lahko vsako leto slovenski študentje opravljajo strokovno prakso v tujini, hkrati pa pri nas sprejmemo številne študente iz vsega sveta, ki so se odločili, da svojo prakso opravljajo prav v Sloveniji. Več o nas lahko izveš na info@iaeste.si ali pa nas obiščeš v Mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v Ljubljani, kjer smo vsak torek od 19 do 20h.

Primož Tominc

Zaščita pred prehladom in gripo

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Running nose. A dark-haired man having a flue and cleaning his nose
Foto: Zinkevych iz iStock

Čeprav prehladi in gripa niso značilni le za hladno obdobje, so takrat pogostejši. Temperaturne spremembe slabijo imunski sistem. Virusi pa imajo v zaprtih prostorih boljše pogoje za razvoj.

Simptomi
Prehlad povzročajo številni virusi, ki jih je tudi čez sto različnih vrst. Zato tudi ni možno cepljenje kot proti gripi. Največ kar lahko naredimo, je, da si redno umivamo roke. Klice se najpogosteje zadržujejo prav tam in se rade prenašajo z rokovanjem. Z rokami se je zato v času epidemij najbolje čim manj dotikati oči, nosu in ust. Simptomi prehlada so zamašen nos, suho in boleče grlo ter hripav glas, boleče mišice in glavobol.
Prehladi se razlikujejo od gripe po resnosti simptomov in trajanju bolezni. Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Lahko traja do dva tedna, pri blagih okužbah do tri dni. Lahko se razvijejo tudi okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Gripa (influenca) pa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremljajo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Antibiotiki so proti virusom brez moči, lahko pa se borijo proti bakterijam, ki vdirajo v sluznico, ki so jo poškodovali virusi.

Preventiva
Zdravila proti prehladu praktično ni. Tisti, ki želijo hitro ozdraveti, uživajo paracetamol, ki pa po drugi strani »udari« po jetrih. Pomembno je, da bolnik z virusnim obolenjem ne hodi naokrog in se ne napreza, saj s tem dodatno obremenjuje organizem, čemur ponavadi sledi ponovna infekcija. Najboljša preventiva je močan imunski sistem. To dosežemo z uživanjem kvalitetne hrane, z veliko svežega sadja in zelenjave.
Klasične tehnike domačega zdravljenja, samopomoč:
– predvsem počitek, ležanje v postelji, po možnosti pri odprtem oknu,
– pitje večjih količin vode, vitaminskih sokov, čajev; vlažna sluznica se lažje brani pred vdorom virusov in bakterij kot izsušena,
– uživanje sadja in ostale hrane, ki vsebuje veliko vitaminov; hrana naj bo lahko prebavljiva, da ne obremenjujete prebavnega trakta,
– zračenje zaprtih prostorov, krajši sprehod po svežem zraku, izogibanje zaprtih prostorom s suhim zrakom,
– uživanje naravnega vitamina C, ki pomaga telesu v boju proti okužbam,
– hladni obkladki, če vam dobro denejo seveda,
– inhaliranje kamiličnega ali žajbljevega čaja za odprtje dihalnih poti.
Zdravilne rastline, ki pomagajo pri prehladu
– škrlatni ameriški slamnik, ki modulira lastno obrambo telesa in lajša simptome prehladov,
– bezeg, cvetovi vsebujejo flavonoide, eterična olja, rastlinske kisline, sluzi in čreslovino; bezgov čaj se uporablja kot sredstvo za potenje pri vročinskih prehladnih obolenjih in za povečanje bronhialne sluzi pri suhem kašlju,
– vrtni timijan, uporabljajo se listi in cvetovi, čaj in izvleček iz timijana sproščata sluz in pomirjata krče ter pospešujeta izkašljevanje sluzi, uporablja se tudi za lajšanje napadov dražečega in oslovskega kašlja, eterično olje rastline deluje kot antioksidant ter zavira rast glivic, bakterij in virusov, zunanje se uporablja za grgranje pri vnetju žrela in ustne sluznice.

Zanimivo:
– v življenju prebolimo povprečno 200 prehladov,
– prehlad povzroča pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj,
– vsako leto zboli v Sloveniji za gripo približno 60.000 ljudi,
– odrasli prebolijo povprečno 2 do 4 prehlade letno, otroci pa 6 do 8.
»Prehlad traja 7 dni, če ga ne zdravimo, in teden dni, če ga zdravimo.«

Ksenija Gider

Nosečnost v času študija

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Small girl with laptop learning through internet indoors at home, Corona virus and quarantine concept.
Foto: Halfpoint iz iStock

Vedno več študentk v času študija postane mamic. Kakšne so ugodnosti in prednosti študent mamic, nam je povedala Anja Kozina, Klub študentskih družin Slovenije.

Kakšne ugodnosti imajo študentke, ki v času študija postanejo mame?
Študentke, ki v času študija postanejo mame, imajo naslednje ugodnosti:
– 100 dodatnih točk za sprejem v študentski dom
– 10 dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec na vsakega otroka
– možnost podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka
– pri vlogi za državno štipendijo se ne upošteva več dohodek njihovih staršev, ampak samo njen dohodek in dohodek partnerja (če ga ima)
– pridobi starševski dodatek, ki v letu 2009 znaša 193,24 evrov
– upravičena je do otroškega dodatka in enkratne pomoči ob rojstvu otroka
– zaprosi lahko za denarno socialno pomoč
– pridobi eno leto pokojninske dobe

Ali se lahko študentka mama dogovarja za izpite?
Načeloma zanjo veljajo enaki izpitni roki kot za ostale študente. Je pa od posameznega profesorja odvisno, kako in koliko se bo s študentko mamico pripravljen dogovarjati o posamezni izpitni obveznosti in ji pomagati, če ne bo mogla opraviti določenega izpita, ker ji bo npr. ravno takrat zbolel otrok.

Kako je z vrtcem za otroka, kjer sta mama in oče študenta? Kaj pa v primeru, da je samo eden študent?
Največ točk za sprejem v vrtec prinese h končnemu rezultatu stalno prebivališče. Večina študentov staršev pa ima svoje stalno prebivališče zunaj univerzitetnih središč, kar pomeni, da zaradi tega zberejo tudi po 40 točk manj od ostalih kandidatov. Sicer dobijo nekaj več točk na podlagi potrdila pristojnega centra za socialno delo o tem, da živijo v težkih socialnih okoliščinah, kar pa ni dovolj. V zadnjih treh letih je vrtec velik problem za otroke staršev študentov, saj je otrok na splošno veliko, starši študentje pa imajo glede na prej opisano problematiko precej manj možnosti, da dobijo za svojega otroka mesto v vrtcu v univerzitetnem središču, kjer študirajo.

Za kakšno pomoč lahko zaprosi oziroma pripada mami študentki?
Mamica študentka lahko po naših informacijah zaprosi za naslednje oblike pomoči:
– enkratno denarno pomoč Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani
– zaprosi lahko za denarno socialno pomoč ali pa za izredno enkratno denarno socialno pomoč
– na Karitasu lahko dobi mesečni paket osnovnih živil in otroške hrane, oblačila za otroka in starše
– enkratno pomoč ob rojstvu otroka (Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka.)

Kaj pa pomeni mirovanje statusa?
Do mirovanja statusa je upravičena tista študentka, ki v skladu z zakonom izpolnjuje pogoje do koriščenja starševskega dopusta in tak dopust tudi dejansko koristi. Mirovanje traja od dneva nastopa starševskega dopusta do njegovega prenehanja v skladu z zakonom. Da lahko študentka uveljavlja tak status, mora biti članica (fakulteta), na kateri študira, o tem predhodno obveščena. Študentka ima v času mirovanja statusa status študenta, kar pomeni, da lahko koristi pravice, ki izhajajo iz tega statusa.

Kaj pa v primeru, da študentka zanosi v času absolventa? Ali lahko zaprosi za podaljšanje?
Po 70. členu Zakona o visokem šolstvu imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. To po interpretaciji Univerze v Ljubljani velja predvsem za podaljšanje absolventa.

Mojca Buh

 

Nepričakovani večer

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pretekli teden smo s prijateljicami bolj pogosto hodile v razne lokale na pijačo ali dve. Vsi dnevi so bili čisto običajni za ženske izhode.
Povedale smo si trače vsega sveta in se veliko smejale. Zadnji dan našega pohajkovanja pa je bil malce drugačen. Med našimi vročimi pogovori sem zaslišala znan glas, ki nas je vse skupaj nagovoril s prijaznim pozdravom. Bil je moj bivši fant. Pred kakšnim letom sva se razšla in od takrat se nisva videla. Ne vem zakaj, ampak ko sem ga zagledala, mi je telo kar vztrepetalo. Nenehno sem ga gledala, opazovala, v čem se je spremenil in ga resnično požirala z očmi. V meni so se očitno prebudile stare strasti, saj sva imela zelo pestro razmerje. Ko smo s prijateljicami odšle, sva se drug drugemu lepo nasmejala in si rekla adijo. Odšla sem domov in priznam, da sem še kar nekajkrat pomislila na njega. Včeraj zvečer pa sem dobila nepričakovano sms sporočilo. Bil je on. Prijazno me je povabil na pijačo. Seveda sem povabilo takoj sprejela. Na samem začetku pa sem vedela, da najina pijača ne bo tako nedolžna. Takoj sem se začela pripravljati za najino srečanje in se uredila od glave do pet. Dogovorjena sva bila ob osmi uri in bila sem točna kot ura. Prišel je pome in odpeljala sva se v zelo lep in miren lokal. Pila sva kuhano vino in se pogovarjala o najini preteklosti. Večer je bil zelo romantičen in nabit z vročimi erotičnimi zgodbami. Vsak po svoje sva z različnimi komentarji namigovala na najine vroče urice, ki sva jih doživela pred letom dni. Seveda sva namigovala tudi na to, da bi jih lahko vsaj še enkrat doživela. Zaradi vsebine najinih pogovorov sva bila že oba precej vzburjena. Popila sva vino in odšla na samoten kraj, da sva imela malo zasebnosti. Že med vožnjo se mi je povečal utrip. Bila sem nestrpna in polna pričakovanj. Očitno se je tudi njemu povečal utrip in se ni mogel zadržati. Takoj, ko sva prispela, mi je začel grizljati ustnice in me poljubljati po celem obrazu. Tudi sama se nisem mogla upreti njegovim spolzkim besedam in sem mu začela trgati obleke z njegovega telesa. V trenutku sva bila oba gola. Začel me je počasi božati in poljubljati po vratu, prsih, popku in po moji muci. Za muco si je vzel veliko časa in jo začel grobo obdelovati. S svojimi prstki me je s hitrimi gibi dražil po ščegetavčku. Seveda si je pomagal tudi s svojim porednim jezičkom. Po celem telesu sem imela čudovit občutek. Oblivali so me hladni valovi poželenja in v trebuhu sem čutila, kako me zvija od samega užitka. Počasi se je začel približevati mojim joškicam. Nežno jih je dražil z jezičkom in jih masiral z rokami. Nato sem na vrsto prišla še sama. Spustila sem se do njegovega korenjaka in ga začela s konico jezička počasi lizati po glavici. Ker je bil takoj zelo trd, sem ga dala v usta in ga močno sesala. Postajalo je vse bolj vroče. Čutila sem, kako je vzburjen, kako mu telo trepeta in kako zelo si želi svojega korenjaka vtakniti vame. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo in da je bilo najino poželenje še večje, sva imela zelo dolgo predigro. Še kar nekaj časa sva se božala, drgnila drug ob drugega in se strastno poljubljala. Ko res nisva več zdržala, me je grobo prijel za lase ter jih vlekel k sebi. To me je še bolj vzburilo. Prešla sva na bistvo in z močnim sunkom ga je porinil vame. Občutek je bil tako dober, da sem glasno zastokala. Močno me je porival in že na začetku sem doživela orgazem. Vajeti sem prevzela v svoje roke. Odrinila sem ga s sebe in ga zajahala. Po celem telesu sem ga začela poljubljati in grobo praskati z dolgimi nohti. Spet sem mu z rokami začela obdelovati tička in ga še bolj vzburjati. Namestila sem ga v svojo luknjico in noro začela skakati po njem. Začel je hitro dihati in stokati. Še hitreje in še močneje sem skakala po njem. Začel me je grobo praskati po hrbtu in glasno stokati. Spet me je zgrabil za lase in me močno potegnil k sebi. Kar na enkrat sva bila na vrhuncu. Oba sva se potila in bila čisto mokra po vsem telesu. Začela sva glasno stokati in istočasno nama je prišlo. Bila sva tako zadovoljena, da sva bila nekaj trenutkov čisto brez moči. Tiho sem ležala na njem in v glavi premlevala vse občutke, ki sem jih doživela. Močno me je stisnil in poskušal priti do zraka zaradi močnega orgazma. Ko sva prišla k sebi, sva se drug drugega zadovoljno pogledala in se začela počasi oblačiti. Med tem sva se nenehno spogledovala in se smehljala. Ko sva bila oblečena, sva se stisnila drug k drugemu in nekaj časa ostala objeta. Ker je bila že pozna ura, sva krenila proti domu. Med potjo me je nenehno božal po stegnu in me vsako sekundo poljubil. Pripeljal me je pred moje stanovanje, a se nikakor nisva mogla ločiti drug od drugega. Še zmeraj sva si izmenjavala sladke poljubčke in si govorila lepe besede. Drug drugemu sva priznala, da je bila to zelo zanimiva pijača in da bi jo bilo lepo ponoviti. Še zadnjič sem ga poljubila in srečna odšla domov. Še preden sem dobro vstopila v stanovanje, pa sem dobila sms sporočilo. Bil je on. Prijazno me je povabil na kavo in le predstavljati si lahko, kako zanimiva bo danes ta kava.

Emanuela

Svetovni pohod za mir in nenasilje je tukaj

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

V Ljubljani se bo 6. novembra ustavila delegacija t.i. Balkanske poti pohoda, ki se je začel na Novi Zelandiji 2. oktobra na mednarodni dan nenasilja in obenem na dan obletnice Gandijevega rojstva.

V petek 6. novembra 2009, se bo osrednji spremljevalni dogodek pričel ob 11:00 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prihod delegacije Svetovnega pohoda za mir in nenasilje bo združen s kratko slovesnostjo v počastitev uradnega začetka praznovanja 90 – letnice fakultete. Uvodnemu delu bo ob 11:30 sledil slavnostni sprejem delegacije s slavnostnima govornikoma dr. Valentinom Bucikom, dekanom Filozofske fakultete in g. Zoranom Jankovičem, županom Mestne občine Ljubljana.

Po zaključku slovesnosti bo ob 12:30 sledil začetek 2,5 urnega pohoda po delu Večne poti, za Slovence simbolnemu prikazu pomena miru in nenasilja (začetek na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Prešernova cesta, Moderna galerija, Tivoli, Cesta 27. aprila, Večna pot in nadaljevanje okoli Rožnika, zaključek na Prešernovem trgu). Pohod se bo predvidoma ob 15. uri zaključil na Prešernovem trgu. Celotno dogajanje bo popestril večerni kulturni program – koncert v Tovarni Rog z pričetkom ob 22. uri.

Nevladna organizacija, Društvo za civilno družbo Slovenije – LOM, je skupaj s partnerji – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mirovni inštitut in Zavod Voluntariat – v mesecu pred prihodom delegacije organizirala spremljevalne dejavnosti na temo mirovniških akcij in boja proti nasilju.

Z namenom, da se pohod predstavi in napove širši javnosti je bil v sredo, 21. oktobra 2009, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru tiskovne konference predstavljen Svetovni pohod za mir in nenasilje, z namenom povabiti k udeležbi tudi širšo javnost.

Po tiskovni konferenci je bila kot ena osrednjih aktivnosti ob podpori pohoda izpeljana še okrogla miza na temo mirovniških akcij, aktivizma, političnih sistemov, globalizacije, multikulturalizma, geopolitike in boja proti vsem oblikam nasilja. Okroglo mizo je povezoval v svojem značilnem provokativno – dinamičnem slogu mag. Marcel Štefančič jr.. Poleg njega so o omenjeni problematiki spregovorili tudi, prof. dr. Rudi Rizman in prof. dr. Milica Antić Gaber, s Filozofske fakultete, dr. Vladimir Prebilič s Fakultete za družbene vede, Anej Korsika, politolog, doktorski študent teoretske psihoanalize, urednik Tribune in aktivist ter Tomo Križnar, aktivist in mirovnik.

V sredo, 28. oktobra 2009, je bilo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru predpriprav na glavni dogodek organizirano tudi predavanje na temo: Iskanje notranjega miru skozi borilne veščine. Predavanje oz. udeleženci, sensei Roman Leohar, ki je predstavil svojstven AiKiDo stil DAIKUKAN AIKIDO, Dušan Osojnik, BOMPU ZEN učitelj, Shifu Shi Hengdao (Milan Kapetan) iz Shaolin tempelj Slovenija ter Žiga Tršar ( Zeng Xigua), učitelj na Taiji inštitutu, so vsak na svoj način prikazali eno od možnih poti, ki peljejo posameznika v globlji stik s samim seboj.

Simbolično lahko pohod podpre VSAKDO oz. celotna civilna družba ter dobrodošli, da na kakršenkoli način prispevate k temu dogodku.

Pohod podpira tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Namen pohoda pa je ustvariti globalno zavedanje o potrebi po obsojanju nasilja.

Koncert zdravnikov

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Društvo študentov medicine Slovenije in Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher že četrto leto zapored organizirata tradicionalni koncert študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Na njem bodo študentje predstavili svojo glasbeno nadarjenost in znanje ter pokazali, da se bodoči zdravniki ne posvečajo le svojemu poklicu, ampak so ljudje mnogih talentov, ki se udejstvujejo tudi na glasbenem področju. Koncert bo potekal v sredo, 11. novembra 2009, ob 19.30 v Slovenski filharmoniji (dvorana Marjana Kozine), Kongresni trg 10, Ljubljana.
Čeprav je koncert v prvi vrsti posvečen klasični glasbi v izvedbi solistov ali manjših zasedb, bodo nastopajoči izvajali tudi skladbe drugih glasbenih zvrsti, nastopila pa bosta tudi big band in, prvič doslej, veliki komorni orkester.

1...2.0412.0422.043...2.145Stran 2.042 od 2.145