Mednarodna organizacija HAKES

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ustvari svojo prihodnost je slogan mlade mednarodne organizacije HAKES, ki študentom omogoča hitrejši in lažji proces pri prijavi na študij v tujini in od leta 2006 deluje tudi pri nas. Vizija pa – razpresti svojo mrežo sodelujočih visokošolskih institucij na ves svet!

Začelo se je leta 2004
HAKESovo zgodbo je začel sedanji predsednik upravnega odbora HAKES International, Märt Aro, ki je v vzpostavitvi sistema, ki bi študentom približal in olajšal študij v tujini, videl realizacijo svojih sanj. Prvi koraki so bili storjeni leta 2005, ko so lahko štirje estonski študentje pričeli s študijem na danski fakulteti Aarhus Business College. Ta je bila tudi prva, s katero je bilo sklenjeno tovrstno sodelovanje – da si poišče mednarodnega partnerja, se je odločila že leta 2004 – kmalu pa so se mreži pridružile še druge šole in tako je HAKES, ustanovljen v Estoniji, svoje delovanje razširil na vse tri baltske države. V letu 2006 se je v šolanje preko HAKESa vključilo že 85 študentov, v lanskem letu pa se je ta številka celo potrojila.

Pestra izbira, katere vodilo je kakovost
Danska, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija (Anglija, Škotska in Wales) – izbira je precejšnja in menda bo iz leta v leto večja! Pestrost programov (tudi magistrskih, ne le podiplomskih) sega od študija psihoterapije, vseh vrst managementa, inženiringa, pa do gledališke igre. Nove šole so Groupe ESIAME in ESSCA v Franciji, Saxion University in HZ University na Nizozemskem, Adam Smith College na Škotskem, Swansea Institution of Higher Education in Aberystwyth University v Walesu v Veliki Britaniji. Za kakovost izobraževanja pa je tudi poskrbljeno, saj se predstavniki HAKESa s študijskimi programi in pogoji tujih univerz in visokošolskih zavodov natančno seznanijo, preden organizacija z njimi podpiše kakršenkoli sporazum o sodelovanju.

Vse se uredi od doma
Za študente je ključna prednost organizacije HAKES ta, da vse v zvezi s prijavo na tujo visokošolsko institucijo uredijo doma in s tem prihranijo veliko časa in denarja. Niti dragih jezikovnih preizkusov jim ni treba opravljati, saj imajo na HAKESu svoj brezplačni test. Predstavniki HAKESa jim pomagajo pri iskanju nastanitve, povežejo jih s starejšimi kolegi, in jim, po želji, celo pomagajo najti plačano delo.

HAKES Slovenija
V Sloveniji je HAKES zaživel januarja 2007 in v študijskem letu 2007/2008 je pet študentov odšlo na Dansko in pet v Anglijo. Lani sta bili ti dve državi tudi edini, s katerima so sodelovali. Letos se je število udeleženih študentov povzpelo na 14. Držav na voljo je trenutno osem, programov pa že okrog 800. Monika Bizjak, vodja projekta HAKES pri nas, pojasnjuje, da se v veliki večini bodoči študentje odločajo za Dansko, saj je edina država, ki omogoča brezplačno šolanje. Tam je zelo razširjen dizajn, sicer pa so najbolj priljubljeni multimedijski študijski programi ter študij ekonomije, managementa in poslovnih ved, te pa nudijo šole praktično po vsej Evropski Uniji. Ker pa HAKES sodeluje zgolj s šolami, ki nudijo veliko programov tudi v angleščini, žal v Sloveniji še ni šole, ki bi lahko sodelovala in zato tudi ne študentov, ki bi preko HAKESa študirali v Sloveniji.

Postopek prijave
Prijava poteka v treh fazah. Izbiro za skupinski intervju, ki predstavlja drugo fazo, na HAKESu naredijo na podlagi prispelih prijavnic, osnovnih informacij in motivacijskega pisma. Popolne prijave morajo vsebovati kopijo spričevala zadnjih treh opravljenih letnikov, kopijo potnega lista, priporočilo šole oziroma razrednika v angleškem jeziku, ter morebitna dodatna priporočila v angleškem jeziku, ki prinašajo “dodatne točke”. Posebej pomembno je motivacijsko pismo, v katerem mora kandidat navesti vsaj eno življenjsko izkušnjo ali cilj, ki ga povezuje s študijskim programom, za katerega kandidira. Priporočljiva pa je sočasna prijava na več študijskih programov, saj zaradi omejitev razpisanih mest ni vedno mogoče ugoditi kandidatovi prvi želji. Prijavnino se tudi v tem primeru plača le enkrat.

Skupinski in osebni intervju
“Najprej imamo skupinski intervju z vsemi, ki so se prijavili,” pravi Bizjakova, “pogovarjamo se o njihovi motiviranosti za progam, kamor so se prijavili, in na sploh jih soočimo z vsem, na kar lahko v tujini naletijo. Individualni razgovori pa so s šolskimi predstavniki, ki pridejo v Slovenijo, da se pogovorijo z bodočimi študenti. Kandidati so zavrnjeni zgolj v primeru, če vidimo, da njihovo znanje angleščine ni zadovoljivo za življenje in šolanje v tujini, ali pa če sploh ne vidimo kakršnekoli motiviranosti za program, kamor so se prijavili.” Tako je zlasti v primerih prijav za študij na Danskem, kjer ni šolnine, ko si nekateri želijo tja bolj zaradi zabave kot samega študija.

Kako pa kaj nostrifikacije?
Študij v tujini je po vrnitvi v Slovenijo potrebno še nostrificirati, zato, da je pridobljena stopnja izobrazbe priznana tudi pri nas. Bizjakova poudarja, da glede tega pri HAKESu na težave še niso naleteli, saj so z delovanjem začeli šele lani, in njihovi študentje šele zaključujejo prvi letnik. Verjame pa, da “bi moralo biti vse urejeno, saj smo vsi v EU, in velja Bolonjski sistem tako pri nas v Sloveniji, kot v državah na šolah, ki sodelujejo s HAKESom”.

Martina Srblin

Čez 400-odstotne prijave na oblikovanje in slikarstvo!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Trilogijo intervjujev z dekani umetniških akademij zaključujemo pri pisani paleti sanjskih študijskih programov ALUO…

Za začetek eno povsem praktično vprašanje – kako je z “zaposljivostjo” diplomantov posameznih smeri ALUO?
Glede na zaposljivost in način dela obstajajo na ALUO tri vrste diplomantov: likovni umetniki (slikarstvo, grafika, novomedijska umetnost, konceptualna umetnost, kiparstvo); oblikovalci (vizualne komunikacije, uporabna umetnost, industrijsko oblikovanje) in restavratorji. Za likovne umetnike velja, da je njihova “prava” zaposlitev samostojni poklic, vendar pa jih večje število kasneje poučuje likovni pouk ali pa delajo tudi še kaj drugega (recimo kot scenografi, pri filmu, kot kustosi, organizatorji razstav itn.). Oblikovalci se že zelo zgodaj zaposlujejo v oblikovalskih studiih, sodelujejo pri različnih projektih in razpisih ter se tudi odločajo za samostojni poklic. Tudi oni delujejo na zelo širokem področju oblikovanja, od fotografije do internetnega oblikovanja in od unikatnega do industrijskega oblikovanja. Restavratorji se zaposlujejo v restavratorskih zavodih po Sloveniji oziroma se samozaposlujejo. Ponavadi se specializirajo za restavriranje in konzerviranje slikarskih oziroma kiparskih del, na naši šoli pa se odpirajo tudi vsebine, ki jim bodo omogočale restavriranje knjig in del iz papirja ter tudi modernih likovnih del.

Med podiplomskimi magistrskimi programi ponuja ALUO tako magisterij znanosti z dvema kot magisterij umetnosti z devetimi smermi. Koliko je zanimanja za podiplomski študij in kateri od teh programov so najbolj “oblegani”?
Zanimanja za podiplomski študij (magisterij) je zelo veliko, saj imamo ves čas preko 100 podiplomskih študentov. Največ zanimanja je za podiplomski študij na oddelku za slikarstvo (slikarstvo ter video in novi mediji).

Kolikšno pa je sicer zanimanje za študij na vaši akademiji? Verjetno vsako leto število prijav krepko presega število prostih mest. Bi bilo slednjih razpisanih več, če bi imeli več sredstev in kadrov?
Največ zanimanja je za dodiplomski študij oblikovanja, sledi pa mu študij slikarstva. Oba dobivata letno čez 400 % prijav. Čez 300 % je prijav za študij restavratorstva, najmanj pa za študij kiparstva. Točno je, da je največja ovira za sprejem večjega števila študentov pomanjkanje prostorov za delo in kadrovska podhranjenost – to je pomanjkanje denarja. Na podlagi analize zaposljivosti diplomantov in ob sistemski skrbi za razvoj umetnostnih zvrsti v Republiki Sloveniji bi se lahko odločili za povečanje števila študentov, če bi bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

Sicer pa ALUO izvaja tečaje risanja, kiparstva, risanja in slikanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter industrijskega oblikovanja, tudi kot pripravo na zahtevne sprejemne izpite. Kolikokrat letno potekajo in kolikšna je udeležba? Verjetno so vsi polno zasedeni?
Ker se tudi na tem področju razvija svobodna konkurenca, bodo tečaji in različne umetniške delavnice ter druge oblike izobraževanja v prihodnje še bolj pomembne, saj so tudi del promocije akademije širši javnosti. Začeli smo že z aktivnostmi za obširno predstavitev novih bolonjskih programov, ki bo vsebovala tudi predstavitveni zbornik in alumne. Letos so tečaji na ALUO zelo dobro obiskani.

Kako pa je z razstavami del študentov in diplomantov ALUO, sodelovanju na natečajih, projektih, potegovanjih za nagrade?
Posebej podiplomski študenti že razstavljajo na selekcioniranih razstavah, oblikovalci uspešno sodelujejo pri razpisih in natečajih, podobno uspešni so restavratorji. Naši diplomanti na umetniškem področju pravzaprav vzpostavljajo celoten korpus sodobne slovenske likovne umetnosti (razen izjem), se v nekaj letih prebijejo v nacionalne in mednarodne izbore ter zastopajo slovensko umetnost na velikih prireditvah (na Beneškem likovnem bienalu na primer).

Kdaj pa pričakujete selitev na novo lokacijo na Roški cesti, kjer bo novi dom vseh treh akademij? Se bo gradnja letos res končno začela?
Začetek gradnje je obljubljen za konec leta 2009, ostaja pa še veliko neznank. Selitev akademij na novo lokacijo bo pomenila vzpostavitev novega kulturnega centra v naši prestolnici s precejšnjim vplivom na prihodnji razvoj slovenske umetnosti in kulture. Poleg tega bo skupna lokacija omogočila še večje sodelovanje (in sinergijo) med različnimi umetniškimi zvrstmi, kar je danes v času prepletanja žanrskih pristopov zelo pomembno, da ne govorim o tem, kako bodo akademije lahko izvajale svoje študijske programe in obštudijske dejavnosti v neprimerljivo bolj ugodnih pogojih.

Kakšna je vizija ALUO? V študijskem letu 2008/2009 boste zadnjič razpisali štiriletne študijske programe. Kako bo izgledal bolonjski študij – boste sledili formuli 3 + 2? Kaj bo s sedanjimi podiplomskimi programi?
Struktura programov bo 3 (BA) + 2 (MA), tako kot velja za praktično vse likovne akademije v Evropi. Prvostopenjski programi so že napisani in so v postopku akreditacije, drugostopenjski so v delu, pripravljamo pa tudi koncept za novi tretjestopenjski program (doktorat), posebej glede na to, da sta prvi dve stopnji namenjeni za strokovni študij in ne bo več starega magisterija kot umetniško-raziskovalnega študija. Prehodi s starih na nove programe na višjih stopnjah še niso dorečeni.

Martina Srblin

Center za študij V ZDA tudi v Ljubljani

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Študentje imajo od sedaj naprej v Ljubljani svetovalni center EducationUSA , ki so ga odprli ne dolgo nazaj. Namenjen je vse študentom, oziroma pomoči študentom, ki želijo na študij v ZDA. Ste vedeli, da v ZDA vsako leto gostijo več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? In tudi iz Slovenije se študentje odpravijo na študij v ZDA, zato je pav, da imamo tak center tudi pri nas.

EducationUSA je globalna mreža. V njo je vključenih preko 450 svetovalnih centrov. Naloga teh centrov je predstavljanje visokošolsko izobraževanje v ZDA po celem svetu. Poleg predstavitve študija v ZDA pa ta globalna mreža nudi tudi informacije o izobraževalnih priložnostih v ZDA ter navodila usposobljenim posameznikom, kako najbolje izkoristiti te priložnosti.

Naloga centra
Svetovalni center EducationUSA bo deloval v okviru Informacijskega centra Ad futura pri javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. V centru lahko študentje izveste vse o možnostih študija in štipendiranja v ZDA. Poleg tega pa imate na razpolago tudi svetovalca centra, ki vam bo pri vseh vprašanjih pomagal in vam skušal na nje odgovoriti. Lahko pa si boste prebrali tudi gradivo, literaturo o študiju v ZDA. To pa še ni vse, kar lahko izveste v centru. Svetovali vam bodo, kako pripraviti prijavo za študij v ZDA. Postopek in način  odločanja o izbiri študentov je drugačen kot pri nas v Sloveniji. Dobili pa boste tudi vse potrebne informacije o  štipendijah. Vsi pa vemo, da so najboljše informacije tiste, ki jih izveš iz prve roke. V centru imate možnost, da se povežete s slovenskimi študenti, ki so ali pa študirajo sedaj v ZDA. Ti vam bodo znali podati najprimernejše informacije.

ZDA kot gostiteljica tujih študentov
Ste vedeli, da se v ZDA vsako leto odpravi več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? Število tujih študentov pa se vsako leto veča, v letošnjem študijskem letu se je to število povečalo za 3,2 odstotka. In od kje prihaja največ študentov na študij v ZDA? Še vedno je v samem vrhu, oziroma iz te države prihaja največ študentov in to je Indija. Poleg nje pa iz azijskih držav prihaja v ZDA na študij kar 60 odstotkov vseh tujih študentov v ZDA.

Slovenski študentje v ZDA
In kako je s slovenskimi študenti? Ali tudi slovenski študenti odhajajo na študij v ZDA? Na to vprašanje je odgovor vsekakor Da. Število slovenskih študentov, ki se odločajo za študij v ZDA je iz leta v leto večje. Študente na študij v ZDA privablja predvsem kakovost izobraževanja.

Mojca Polc

Ustanavlja se evro-sredozemska univerza

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Naša država si v zadnjih letih prizadeva za ustanovitev evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Ta naj bi postala stičišče evropske, islamske in drugih kultur v sredozemskem prostoru…

Svečani podpis Listine za ustanovitev 9. junija
Podlage za ustanovitev univerze, ena od njih je tudi Listina za ustanovitev, ki jo bodo 9. junija letos podpisovale univerze, ki želijo soustanoviti evro-mediteransko univerzo, pripravlja Center EMUNI, Univerzitetni center za evro-sredozemske študije. Na svečani junijski dogodek, ki bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Janše, bodo povabljeni visoki predstavniki političnega in akademskega sveta evro-sredozemskega partnerstva, kar nekaj evropskih komisarjev, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ter vodja arabske lige Amre M. Moussa. To bo prva faza, kasneje se bodo pripravile ustrezne pravne podlage, da bo univerza postala subjekt mednarodnega prava. Drugi ustanovitveni del – sprejetje statuta – pa naj bi se odvil v naslednjih šestih mesecih. Pri tem je po besedah Nade Trunk Širca, direktorice centra EMUNI, sedež univerze predviden v občini Piran, v Portorožu, in sicer v prostorih sedanjega Dijaškega doma, dislocirana enota pa v Novi Gorici, v Vili Rafut, ki je edina stavba v tem delu Evrope, ki je zgrajena v arabskem stilu.

V prvem letu trije ali štirje študijski programi
V študijskem letu 2008/09 naj bi študentom ponudili tri do štiri študijske programe, ki so že akreditirani na obstoječih domačih oziroma tujih univerzah. Kateri programi se bodo izvajali, bo znano do konca junija 2008. Vsi se bodo vsaj v 40 % izvajali v Sloveniji, pri vsakem programu pa bodo sodelovale vsaj tri univerze, od tega vsaj ena iz držav južnega partnerstva.

Sodelovanja in preimenovanja
Govora je bilo tudi o tem, da naj bi se Univerza na Primorskem preimenovala v Evro-sredozemsko univerzo, EMUNI pa bi postal njena članica, in sicer fakulteta za evro-sredozemske študije, pod okriljem katere bi se izvajali tudi vsi podiplomski študijski programi UP. Trunk Širčeva, ki meni, da je projekt EMUNI zelo dober in da lahko pomembno prispeva k uveljavljanju Slovenije v evro-mediteranskem prostoru in tudi v internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva, pojasnjuje, da bi o preimenovanju Univerze na Primorskem morali odločati njeni organi. Center EMUNI je ustanovila Vlada RS z namenom, da vzpostavi podlage za ustanovitev mednarodne evro-sredozemske univerze in da zagotovi začetek delovanja te univerze. O kakršnemkoli drugačnem položaju Centra EMUNI bi torej morala odločati vlada RS. Trenutno pa EMUNI preko začetih projektov sodeluje z vsemi univerzami v Sloveniji, razen z Univerzo v Ljubljani. Predstavniki slovenskih visokošolskih in raziskovalnih zavodov so celo člani njegovih organov.

Martina Srblin

Tek na grad

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Zavod ŠOU šport je ob podpori Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Mestne občine Ljubljana (MOL) danes zvečer v Ljubljani izvedel že 15. Študentski tek na grad, ki ga študentje Univerze v Ljubljani vsako leto podarijo prestolnici in njenim meščanom kot prispevek k športnemu utripu. Udeležilo se ga je 1235 tekačic in tekačev. Najhitrejša med študentkami je bila Jana Bratina (11:25), najhitrejši med študenti Peter Kastelic (8:53), najhitrejša občanka Cita Cvirn (11:37) in najhitrejši občan Cene Šubic (9:00).
Tekači in tekačice so se na teku na 2,4-kilometrski progi od Prešernovega spomenika do Ljubljanskega gradu pomerili v štirih kategorijah, in sicer študentke, študentje, občanke in občani. Startni strel je ob 19. uri sprožil predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe,  najhitreje pa so na cilj pritekli študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Jana Bratina s časom 11 minut in 25 sekund,  študent Ekonomske fakultete Peter Kastelic s časom 8 minut in 53 sekund, občanka Cita Cvirn s časom 11 minut in 37 sekund ter občan Cene Šubic s časom 9 minut.

Digitalna knjižnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Predstavili so portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago Univerzi v Ljubljani, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL ob upoštevanju vseh licenčnih posebnosti. To mu omogoča združevalni iskalnik, s pomočjo katerega uporabniki na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. OpenURL povezovalnik omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. V okviru portala so na voljo Katalog informacijskih virov UL, Katalog elektronskih revij UL, že predhodno omenjena Dela Univerze, možnost oblikovanja lastnega profila, RSS obveščanje in blog.

Potep po Sloveniji

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Lep sončen dan, ptički žvrgolijo, cvetlice že poganjajo in narava se zopet “oblači” v svežo zeleno odejo. Je tudi vas zamikalo, da bi kam šli? Ste pomislili, da bi vse knjige zabrisali v kot in se odšli vsaj za en dan predajat prvim spomladanskim žarkom. Zares mamljivo … potem pa se pojavi vprašanje – kam? Bolj kot premišljujete vse bolj vam je jasno, da ste najbližji park že neštetokrat prehodili, najbližjo vzpetino že poznate kot lastno pest in v mestu zares ne čutite tiste topline, ki jo prikličejo prvi spomladanski dnevi. Možnosti je veliko, ogromno … naša mala Slovenija pa nam ponuja vse odgovore na vaša vprašanja.

TEKST
Gorenjska
Če si želite na potep, ki ne bo daleč proč iz mesta in vas nebo docela udaril po žepu – saj veste bencin je drag – zato je Gorenjska vaša sanjska rešitev. Usedite se v avto in se odpeljite novim dogodivščinam naproti. Prva aktualna destinacija je Bled. Če ste ljubitelj hoje, se sprehodite okoli lesketajočega Blejskega jezera, se nadihajte svežega zraka in dekleta- na koncu si lahko brez slabe vesti privoščite pravo Blejsko “kremšnito.” Če pa to za vas ni nova nedeljska alternativa, pa pot nadaljujte naprej proti soteski Vintgar. Očarala vas bo divja Radovna, ki je s svojim tokom vrezala pot med Pokljuko in Mežaklo. Nastala je ozka soteska, kjer boste lahko uživali v neokrnjeni naravi. Soteska, ki je dolga kar 16 metrov se na koncu vaše poti konča s slikovitim 16 metrskim slapom, ki bo navdušil tudi najbolj zahtevne.
Mogoče pa še niste videli vseh lepot, ki jih ponuja Triglavski narodni park. Je edini narodni park v Sloveniji, ime pa je dobil po naši najvišji gori- Triglavu. V okviru TNP-JA imajo različne programe v katere se vključujejo mladi. Velikokrat sodelujejo z različnimi društvi tudi na delavnicah, ki jih vodijo predvsem študentje. To so delavnice v sklopu Triglavske tržnice. Imajo tudi različne programe vodenega pohodništva, strokovnih predavanj, razstav, popoldnevom za družine, vse dogodke in prireditve v letu 2008 pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani. Mladi si lahko poiščete dodatnih informacij v njihovem info središču -Triglavska roža na Bledu in Dom Trenta v Trenti ali pa na novi internetni stran www.tnp.si.. Prav vsem študentom priporočajo obisk TNP-ja.
V zimskem času pa je še kako aktualna prav Planica. Ljubitelji skokov ste že imeli priložnost videti najboljše skakalce sveta, sedaj pa lahko na račun pridejo še ljubitelji hoje. Od Planice vas vodi prekrasna, ne prezahtevna pot do čudovitega Tamarja. Dekleta prepričajte svojega dragega in se skupaj odpravita v zares prelepo okolico, kjer imata možnost rekreacije, sprostitve, pogovora in s tem lepo preživetega nedeljskega dneva.

Primorska
Če ste večji “avanturist” vas pot lahko popelje prav na Primorsko. Tudi tam je bila narava radodarna in lahko vidimo veliko zanimivih stvari. Če vas pot popelje proti severni primorski, ne smete zamuditi pogleda na dolino Trente. V znameniti podkvasti obliki je dolina Trente vrezana med gore in zgornjim tokom reke Soče. Ledeniki in znamenita Soča so izoblikovali zares prelepo dolino z ozkimi prehodi, visokimi stenami in prečudovitimi slapovi. Najbolj zagretim in vztrajnim pohodnikom pa bo na koncu vse poplačal pogled na najvišji slap TNP, ki ga ne smete zamuditi. Dom Trenta je informacijsko središče TNP-ja, obiščete pa lahko tudi muzej v Trenti, ki predstavlja etnološko dediščino in izrazito zgodovino in kulturo Trente.
Pot pa vas lahko zavede naprej do južne Primorske. Portorož ni znan samo po norem nočnem življenju, lepo mesto skriva še marsikaj. Prav tu si lahko ogledate Sečoveljske soline, ki nam s svojo zakladnico rastlinja in živali predstavlja eno izmed pomembnejših naravnih dediščin naše Slovenije. To območje je zanimivo predvsem zaradi bogastva slanuš in številnih ptic, ki so si prav tu uredili domovanje. Posebnost med pticami pa je etruščanska rovka, najmanjši sesalec na svetu. Soline so zavarovane kot krajinski park in vpisane v UNESCO.  
Ko pa ste že enkrat v primorskem svetu ne smete spregledati Škocjanskih jam. Prav tako gre za eno od znamenitosti, ki s svojimi “čari” sodijo v svet svetovne in naravne dediščine. Škocjanske jame se lahko pohvalijo z največjim podzemnim kanjonom na svetu. Značilni so tudi t.i. orjaški kapniki in številne druge kapniške tvorbe kot so ponvice in zavese. Čudovit kraški svet pa je zaznamovan tudi z bujnim rastlinstvom in živalstvom.

Štajerska
Štajersko prestolnico pa obdaja čudovito Pohorje. V slovenskem gorskem svetu je Pohorje posebnost, saj gre za edino silikatno gorovje. Na tem območju najdemo edino kamnino- čizlakit na svetu, marmor, ki je prav tako ena od znamenitosti na tem območju pa so izkoriščali že Rimljani. Ker pa je površje oz. zemeljska zgradba nepropustna pa je vodna mreža z najrazličnejšimi potoki, izviri in rekami oblikovala posebne oblike površja. Znamenita so tudi jezera med katerimi velja še posebej omeniti Lovrenško, Črno in Ribniško jezero. Videli pa boste tudi ogromne planinske trate, zelo raznolike in pestre gozdne sestave, ogromna drevesa in t.i. nočnega pavlinčka, ki je največji metulj v Evropi.
Tudi Krajinski park Drava je eno zmed znamenitosti, s katerimi se lahko pohvalijo Štajerci. Obsega kar precejšnje območje, in sicer poteka preko stare-še naravne struge Drave, pokrajinsko gledano med Mariborom in Ptujem. Park varuje najpomembnejše značilnosti kot so poplavni gozdovi, stara struga, studenci z izviri in logi. Posebno varstvo na tem območju je namenjeno predvsem rastišču Rakitovca in naravnega parka Zlatoličje. Predel Drave pa je uvrščen tudi med najpomembnejše območje za ptice.
V podravski regiji pa si lahko ogledamo in raziščemo tudi Naravni rezervat Boč. Le- ta zajema izredno pestro strukturo, od naravne dediščine gozdov, geomorfološke, botanične in dendrološke znamenitosti vse do tipične kulture in stavbarstva. Gozdovi spominjajo na Pragozd, tipična značilnost pa je ostrolistni javor. Največja znamenitost je prav gotovo velikonočnica (Pulsatillia grandis), ki je ena od najredkejših in posledično tudi najbolj zaščitenih rastlin. Če pa si jo želite na blizu ogledati pa jo iščite okoli cerkve Sv. Miklavža. Njeni cvetovi “prikukajo” na plan zgodaj spomladi, zato kar hitro, saj mora biti že pravi čas. Poleg te cvetlice pa boste lahko videli tudi dišeči volčin in avrikelj.

Osrednja Slovenija
Tudi osrednja Slovenija ponuja številne zanimivosti. Arboretum Volčji potok je že ena izmed njih. Arboretum Volčji Potok večkrat obiščejo mladi- študentje. Organizirano prihajajo skupine študentov z Biotehniške fakultete (agronomi, krajinarji, gozdarji, biologi). Za raziskovalne naloge pa se na njih obračajo tudi študentje drugih fakultet (študenti arhitekture, turizma …). Beseda arboretum pomeni zbirka lesnatih rastlin – njihovo poslanstvo-kot pravi ga. Cuder- je izobraževanje in seznanjanje z drevninami, vendar, kot veliko večino njihovih obiskovalcev, tudi mlade pritegne možica cvetočih čebulnic, enoletnic in trajnic. Seveda se njihovo delovno področje dotika vsega, kar je povezano z naravo. Kogar to področje zanima vedno najde kaj zase. Le za raziskovanje si je treba vzeti čas. V okviru dogajanj vsako leto poskrbijo za zanimiva predavanja z različnih področij naravoslovja. Organizirajo predavanja in praktične prikaze ter delavnice, ki so primerni za vse generacije, torej tudi radovedni študent najde marsikaj zanimivega. Največ obiskovalcev je spomladi, zlasti v času spomladanske razstave, ko cvetijo tulipani. Ker pa je arboretum za radovedne vedno zanimiv imajo vsakodnevne obiskovalce v vseh letnih časih. V Arboretumu Volčji Potok skrbijo za vsakomesečna dogajanja, ki so prilagojena letnemu času. Seznam prireditev je objavljen na njihovi spletni strani, obiskovalci pa ga dobijo ob vstopu. O dogajanjih obiskovalce, ki to želijo, obveščajo tudi preko e-pošte, dogodke objavlja tudi več časopisov in revij. Vsekakor si vsak sam izbere, katera tema mu leži oz. kaj ga zanima. Študente pa seveda najbolj zanima cena, saj je študentski žep velikokrat prazen … Že pri vstopnini so študentje deležni popusta, ob predložitvi študentske izkaznice ali indeksa, seveda. Dan odprtih vrat pa je 3. decembra, ko je Dan kulture. Kot že rečeno, jih najpogosteje obiščejo organizirane skupine študentov Biotehniške fakultete. O tem, katere fakultete jih še obiskujejo, ne vodijo posebne evidence. Vsekakor pa so dobrodošli vsi vedoželjni, kot tudi tisti, ki po napornem študiju potrebujejo nekaj uric miru in sprostitve.

ZAKLJUČEK
Pozor- to je le nekaj znamenitosti, ki nam jih ponuja naša dežela. Torej počakajte na lep sončen dan in se odpravite novim dogodivščinam nasproti- izbira je zares pestra in za vsakogar se najde kakšen zanimiv kotiček, ki ga še ni videl.
                                                                                                                                                                                        Tjaša Kržišnik

S sadjem in zelenjavo v boj proti bolezni

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

“Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.” In res je temu tako. Jabolko je bogat vir vitaminov in drugih snovi, ki so potrebni za vas, še posebno za mlade- študente, ki pozabljate na pomembnost vašega zdravja in dobrega počutja. Ne samo jabolka, prav vsak sadež, ki nam ga ponuja narava, je vir najrazličnejših vitaminov, mineralov in navsezadnje tudi vode, ki je zelo pomembna za človeško življenje. Prav za vsak človeški organizem pa je potrebna tudi zadostna zaužita dnevna količina zelenjave, ki je prav tako bogata s potrebnimi življenjskimi sestavinami.

SADJE
Sadež je plod najrazličnejših dreves in grmičevja. Večinoma ga lahko uživamo brez večje predhodne priprave- olupimo ga, narežemo ali pa celo pečemo kot dodatek k sladicam. Sadje je bogato z vitaminom C, vlakninami in beta-karotenom. Pomembno je uživati čim več svežega sadja, saj vsebuje veliko več potrebnih snovi kot pa sokovi, ki nimajo toliko vlaknin. Pozor – sadje, bogato s C vitaminom: predvsem vsi agrumi (limone, pomaranče, grenivke, …) pa tudi lubenice in jagode so bogat vir C vitamina.

SESTAVA SADJA
Sadje je sestavljeno večinoma iz vode, ki se od sadeža do sadeža razlikuje. Vsebuje od 75 do 95 % vode. Takoj za tem so ogljikovo hidrati (5-20 %), kjer gre večinoma za fruktozo, celulozo, glukozo in prektinske snovi. Vsebuje tudi sadne kisline, in sicer v majhni količini (0,1-5 %). Poznamo akorbinske, citronske in jabolčne kisline. Esencialne aminokisline so gradniki beljakovin in prav tako sestavljajo sadje. V njem pa najdemo tudi lupide (03-1 %), v lupinastem sadju pa do 64 %. Zelo pomembni so tudi vitamini- v sadju najdemo predvsem C, A in vitamine B2 kompleksa. Vsebuje pa tudi zdravju koristne minerale; Ce, F, Pe, Al, Ka, Ca, Na, K Mg.

ZELENJAVA
Zelenjava je ena izmed najpomembnejših sestavin v prehrani. Pod zelenjavo lahko štejemo vse dele rastlinskih zelišč, celo trave, ki jih ljudje zaužijemo. Pozor! Gobe niso zelenjava, temveč spadajo v kraljestvo gliv. Z izjemami kot povsod je zelenjava okusna in ni sladka. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Zelo pomembna je za vegetarijance, ki se prehranjujejo večinoma s to vrsto hrane.

Prav z naslednjimi besedami “Ključ do zdravja: jejte sadje in zelenjavo vsak dan” pa je potekal tudi teden boja proti raku v državah EU. Med 10. in 16. oktobrom so s tem programom tako kot vsako leto svetovali kako se izogniti tej smrtno nevarni bolezni. Tudi pri nas je med 3. in 8. marcem potekal teden boja proti raku, kjer so strokovnjaki poudarjali pomen zdrave prehrane na naše zdravje.

ZAKAJ SADJE, ZAKAJ ZELENJAVA IN ZAKAJ NE VITAMINSKI TABLETI?
Danes je vse več hudih in težkih bolezni, ki prizadenejo vsakega človeka, še posebej pa mlade. Ni res da zbolijo samo starejši ljudje, vsak dan je več tudi mladih, ki podležejo najrazličnejšim boleznim, nemalokrat s tragičnim koncem. Celo otrokom ni prizaneseno s to “kalvarijo”, zato uživajte čim več sadja ter zelenjave. Znanstveniki trdijo, da zelenjava in sadje varujejo človeka pred raki na prebavilih in dihalih. Samo sveža zelenjava pa tudi pred raki povezanimi s hormoni. Dekleta pozor! Predvsem pred rakom na dojkah in maternici. In fantje, ja res je, tudi pred rakom na prostati vas varuje sadje in zelenjava. Vitamini C, E, selen in beta karoten so antioksidanti, ki jih vsebuje tako sadje kot zelenjava. S kisikom v celicah in s tem tudi nastankom nestabilnih molekul in prostih radikalov se kvarijo celice in zmanjšujejo zmožnost, da se branijo pred nastankom raka. Z drugega stališča pa govorimo o celicah, ki imajo sisteme, ki zmanjšujejo nastanek prostih radikalov. Ti sistemi potrebujejo prav antioksidante, ki nastajajo v celicah oz. jih zaužijemo s hrano.
In zakaj niso dovolj le vitaminski tableti? Odgovor je preprost! Do danes na tržišču še ni mogoče dobiti tovrstnih tablet s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili sadje in zelenjavo. Preprosto ne vsebujejo vseh potrebnih in zadostnih snovi kot jih sadje in zelenjava. Veliko se je tudi pričakovalo od zadnjih aktualnih raziskav na Finskem. Kadilci- na žalost cigarete so še vedno škodljive in smrtno nevarne! Tam so namreč skušali ugotoviti ali lahko zaščitijo človeka samo z nekaterimi vitamini. V raziskavo so vključili kar 30.000 moških srednjih let, ki so kadili v povprečju 35 let, in sicer po 20 cigaret dnevno. 5 do 8 let so jim dajali vitamin A (beta karoten) in vitamin E (alfa toko ferol). Niti v eni skupini se umrljivost za rakom na pljučih ni zmanjšala. Po vsej verjetnosti ni dovolj le nekaj vitaminov za organizem s takšno vsebino nikotina, katrana in ogljikovega monoksida. Še bolj verjetno pa po tolikih letih kajenja nobena zdrava prehrana ni “kos” nevarnostim kot so rakova obolenja.     

ZAKLJUČEK
Ključ do dobrega počutja je torej prav v paleti barv, ki nam jo prinaša različno sadje in zelenjava. Zanimiv je tudi podatek- bolj kot je zelenjava temna bolj je bogata z vitamini in minerali oz. sestavinami, ki so ključne za naše zdravje. Nikoli pa ne pozabite- pri vsaki stvari je potrebna zmernost, saj pretiravanje z zelenjavo in sadjem lahko prav tako negativno vpliva na vaše zdravje in s tem tudi vaše dobro počutje.
                                                                                               
Tjaša Kržišnik

Odnosi s potrošniki

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Uspešno podjetje je danes zmožno vsakega potrošnika obravnavati individualno in edinstveno. Pozna potrošnikove želje in zna osvojiti njegovo srce, ne le denarnice. Za okolje, v katerem živimo, so značilne hitre tržne spremembe, pojavljajo se nove gospodarske velesile, hiter razvoj informacijske tehnologije itd., ki so jim podvržena tudi podjetja in pomembno je, da se v poplavi novosti znajdejo in pravilno nastopijo, ko gre za vprašanja odnosov s potrošniki.

Podjetja si danes vsekakor želijo zadovoljne kupce, ki se vračajo, hkrati pa širijo dober glas o podjetju med prijatelji. Naloga vseh organizacij, ki so prisotne na trgu je, da potrošnikom pokažejo, da cenijo odločitve o nakupu v njihovem podjetju. Tako za najbolj zveste kupce ustanovijo klube, v katerih so člani deležni različnih popustov in ugodnosti, oblikujejo posebne ponudbe, svoje najbolj zveste kupce obdarijo ali jim pošljejo voščilnico ob rojstnem dnevu.

Vendar pa se morajo podjetja zavedati, da je potrošnikom najprej treba ponuditi kakovostno storitev ali izdelek, saj je ta pravzaprav osnova in obenem tudi že učinkovito marketinško orodje, kar se pokaže ob vzpodbudi kupca k širjenju dobrega glasu o podjetju. Priporočilo zadovoljnega kupca je namreč za podjetje najcenejša in hkrati najučinkovitejša pot do novih kupcev.

Zadovoljstvo potrošnika in s tem povezana lojalnost sta izjemno pomembna dejavnika v tržnem okolju. Raziskave kažejo, da se kar 96 % nezadovoljnih strank ne pritoži, pač pa svoje nezadovoljstvo izrazijo na dva načina: večji del se jih ne vrne več, hkrati pa o svoji slabi izkušnji seznanijo v povprečju devet oseb, manjšina nezadovoljnih strank pa o slabi izkušnji obvesti celo dvajset ali več oseb. Na drugi strani pa zadovoljni potrošniki svoje mnenje o izdelku ali storitvi delijo v povprečju s tremi ljudmi. Na žalost pa zadovoljstvo potrošnikov ne vodi vedno k zvestobi potrošnika. Čeprav so potrošniki z izdelki in storitvami zadovoljni, jih vseeno 40 % odide h konkurenci. 40 % mogoče ni veliko, je pa vsekakor velik strošek za podjetje. Privabljanje novih kupcev namreč stane dvakrat toliko, kot stane privabljanje k ponovnemu nakupu že obstoječih kupcev.

Vzrok, zakaj potrošniki odhajajo h konkurenci ni samo nezadovoljstvo z izdelkom ali storitvijo, večinoma so razočarani nad neresnim in neprimernim odnosom zaposlenih in odzivom na potrošnikove težave. Če bi bile pritožbe v korist potrošnika rešene hitro, bi jih več kot polovica še vedno ostala zvesta podjetju. Zato je pomembno, da podjetja vsakega posameznika obravnavajo individualno ter z njim vzpostavijo poseben in iskren odnos. Odnosi, ki temeljijo na soodvisnosti, zaupanju in zadovoljstvu v daljšem časovnem obdobju, prinašajo podjetju konkurenčne prednosti.

Korak do zadovoljnih kupcev so vsekakor tudi zadovoljni zaposleni. Menedžerji morajo veliko mero pozornosti posvečati svojim internim javnostim; nuditi jim morajo izobraževanje, tako da so seznanjeni z novostmi, jih motivirati jih nagraditi za dobro delo, skrbeti pa morajo tudi za pozitivno klimo v delovnem okolju.

Podjetja bodo v prihodnosti morala iskati svoje prednosti z graditvijo superiornih povezav s svojimi potrošniki, ki bodo postali središče uspešnega podjetja – zadovoljevanje njegovih želja in pričakovanj. Vzpostavljanje dolgoročnih odnosov bo najpomembnejša točka strateškega načrta. Podjetja se morajo zavedati, da je vsak stik, ki ga imajo s potrošnikom, nova priložnost, da povečajo njegovo zadovoljstvo in ga navežejo nase. In ne pozabite: “Najboljši kupec je zadovoljen kupec!”

Petra Škerlj
članica Študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na http://www.kiberpipa.org/~prss/. PReveri!

Sanjski svet

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Srce mi utripa. Potim se. Rekla bi, da pretirano. V želodcu me črviči. Mislim, da mi je tudi malo slabo. Bojim se. Ne vem točno česa, samo neprijeten občutek imam v telesu. Pogledam okoli sebe in ugotovim, da ura stoji postrani in, da je slika na steni že zelo stara. Poskušam preusmeriti pozornost. Gledam to sliko do potankosti. Do zdaj sploh nisem opazila, da je prevladujoča barva na tej sliki rjava. Ne tista čokoladna lepa, ampak zamorjena rjava. Ni mi všeč. Spet pogledam na uro. Še pet minut. Še samo pet minut pa bo napočil trenutek, pomislim. Spet me stisne v želodcu. Ne maram čakati. Najraje bi pobegnila. Ne morem, ker ni izhoda. Še 3 minute. Srce mi še močneje razbija, roke se mi potijo. Tajnica odpre vrata in me pokliče. Zdaj lahko stopim naprej. Ne morem vstati. Občutek imam, da me noge ne bodo držale, a mi le uspe. Vstanem in stopim proti pisarni. Primem za kljuko vrat … v tistem zazvoni ura! Oh, še dobro, da so bile samo sanje, pomislim. Hkrati čutim razočaranje in zadovoljstvo. Bilo je res grozno doživeti vse to. Hkrati sem pa razočarana, da nisem videla, kako se bo končalo. Poskušam zaspati nazaj, vsaj za 5 minut. A nič ne sanjam naprej. Prepotena ležim na postelji in si pravim, da me vse to še čaka “in vivo”. Ob tej misli me malo zmrazi, ampak hitro vstanem in si grem skuhat kavo. Ko se urejam v kopalnici mi po glavi švigajo misli: “spet sem utrujena od spanja”,”kdaj bo že enkrat tega konec”. Te sanje mi res ne dajo miru. Drugo noč spet sanjam. Tokrat malo drugače. Vse se je nekako hitreje odvijalo, pridem spet do vrat, primem za kljuko, le ta se odprejo in stopim noter …, in spet ura. To se ponavlja že nekaj noči zapored.

Ničkolikokrat se nam zgodi, da ko smo v osebni stiski nimamo mirnega spanca. Kaj nam takrat sanje sporočajo? Ponavadi je najbolje, da si sami, individualno interpretiramo. Po mojem mnenju vsak sam najbolje ve, kakšno simboliko naj bi imele njegove sanje. Sanje so povezane tako s čustvi kot razumom. Človeški razum, njegova čustva in podzavest so lahko ogromna vrzel, katero lahko bolj ali manj razumemo. O tem kako bogata je naša podzavest, nam povedo sanje, ki se jih zavemo v trenutku, ko se prebudimo. Čemu pa sploh služijo? O tem je napisanih nešteto razlag, meni je ena najbolj domača. Prvič, naši možgani povzročajo številne, naključne povezave, ljudi, dogodke, ki nimajo nobene logične povezave. Tako se neštetokrat zbudimo zmedeni ali zgroženi, in si rečemo ?oh, kakšne nesmiselne sanje sem imel'. Drugič pa je pomembna tudi čustvena plat. Da bi zaščitili sami sebe, velikokrat na nek način potlačimo nekatera močna čustva, zlasti če so negativna. Vendar naši možgani potem v spanju na nek način ta čustva predelujejo. Sanjamo vsako noč. Vseh sanj pa se ne spomnimo. Še dobro. A si predstvaljate kako bi bili obremenjeni, če bi vsakodnevno razbijali glavo z njihovim pomenom? Vsak jutro nova zgodba.

Včasih se pa res zgodi, da se jih zjutraj spomnimo do potankosti in nas čez dan matrajo in si želimo, da bi nam jih kdo interpretiral in nas rešil mučnega premišljevanja. Marsikdaj se tudi sami poglobimo v njihov pomen in ugotovimo, da je nekaj na tej podzavesti. V prej omenjenem primeru je vedno šlo za zelo podobne sanje, nekaj noči, ne zapored, z nekaj različnih odtenkov. Moram priznati, da so me spravljale v stisko. Na koncu sem ugotovila, da je to na nek način predpriprava na velik dogodek. Pred menoj je bila ena težka, zoprna zadeva, katero bi morala izpeljati. Če sem iskrena najraje bi jo kar preskočila in se potem spet vrnila, ko bi jo že zdavnaj pustila za sabo. Žal to ni bilo možno. Ker sem se tega dobro zavedala, sem bila v čustveni stiski, ki se je odražala tudi v mojih sanjah.

Marsikdaj sanje niso tako logične, kot so bile moje takrat. Ne dajo nam miru. Nekatere imajo težko vsebino. Grozljivo. Teh nas je strah. Jih želimo hitro pozabiti. Ko nas pa mučijo kot nekakšna nočna mora, je pa smiselno tudi poiskati strokovno pomoč.

Jaz sem mnenja, da pri razlagi sanj ni najpomembnejše vprašanje kaj simbolično pomenijo, ampak kaj pomenijo nami! Naj bodo čim lepše.

1...2.0682.0692.070...2.144Stran 2.069 od 2.144