»NINČ, JUTR' 'MAM PREMIERO!«

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

… mi mlada igralka Maja Martina Merljak, absolventka AGRFT, reče skoraj vsakič, ko jo pokličem. Kličem pa jo, ker sem rada v njeni družbi; na obeh straneh žametne zavese. Na klepetu, zelenem čaju v Loggi, skoraj tik zraven Gledališča Koper, kjer trenutno (fantastično) igra v Plenu, v slačilnici lokalnega, na čase socializma spominjajočega kulturnega doma, tik preden z Janom odigramo Krokodilčka Kikija za malčke …

Majo Martino Merljak poznam kot sleparko, množično morilko, ukročeno trmoglavko, histerično razbolelo dekle, spogledljivko in fatalko.

Predvsem pa jo poznam kot punco, ki ima Srce na pravem mestu in ki ji uspeh in v meglicah prihajajočega časa jasno napovedujoča se slava nista stopila v glavo. Ki resnično, zelo iskreno ljubi svoj poklic.

Še malo, pa ne boš več študentka. Kaj vidiš, če se ozreš nazaj? In kaj, ko zreš v daljavo, naprej?
Akademija je super izkušnja. Obrnila mi je življenje za 360 stopinj z nesluteno hitrostjo, si nekje na poti premislila in mi ga začela obračati v drugo smer. Centrifuga. Spominjam se, kako sem cel drugi letnik jokala. Ker sem se izgubila, kot človek in kot igralka. Ko narediš sprejemce, si car, kmalu pa ugotoviš, da si samo navaden pozer. Kar naenkrat ne znaš več hoditi, govoriti, razmišljati, se obnašati, nič ne znaš, ne veš, kdo si. Vsega se učiš na novo, kot otrok. Je težko, ampak tudi lepo. Spoznala sem ljudi, moj razred, ki bodo v mojem srcu za vedno. So moja družina, pred njimi nimam ne sramu ne skrivnosti. Rada jih imam. Ko zrem v daljavo, vidim svoje upe, želje, da bom nekoč velika, pogumna, vsestranska, iskrena igralka. Da se bom pripravljena učiti celo življenje. Da se mi odprejo vrata v širni svet. Muzikal, film, teater.

Umetnica si. Kakšen je tvoj odnos do čarne svetlobe artizma?
Na živce mi gre, ker v Sloveniji večkrat velja za pravo umetnost tisto, kar je arty, boemsko,  kar ni pop, večkrat, kar je nerazumljeno … “Niti slučajno ne vem, kaj so hoteli povedati s predstavo, performansom, razstavo, ampak sigurno je kul, sigurno je to umetnost.” Bullshit, če mene vprašate. Z enako iskrenostjo, kreativnostjo sem se lotila predstave v Špas Teatru, ki je pop, kot katerekoli resne predstave. Umetnost je oboje, da ljudi nasmeješ in ganeš do solz, jih kaj naučiš,  spodbudiš njihovo domišljijo … 

Znanje: kaj je naučeno, kaj pa pridobljeno?
Igre se ne moreš naučiti. Akademija te nauči obrti govora, giba, nauči te prožnosti, nauči te razmišljati kot igralec. In te pripravi na kruti svet.

Mustang. Ni tvoj konj. Čeprav jih boš nekoč (menda) imela.
Mustang je knjiga … To je knjiga, ki sva jo napisala z Lenartom Zajcem, roman, stkan iz kratkih zgodb; vanj sem zapisala svoje vsebine, jih vtkala v lik Marjetke, samosvoje, nekoliko čudaške, osamljene, tihe fatalke, ob kateri se ti ježijo dlake, pa sploh ne veš, zakaj … Ko se takole pogovarjam s tabo, pravo, veliko pisateljico, me je sram, da bi sebe poimenovala enako. Lenart je bil moj učitelj, zelo potrpežljiv in dober učitelj, ko pa bom sama samcata napisala svoj prvi roman, si bom morda lahko rekla pisateljica. Zaenkrat sem igralka, ki je  prispevala svoj delež pri romanu Mustang.

Idealna publika?
Verjetno sem še premlada za ta odgovor, pa vseeno. Najbolj zahtevna, pa tudi nadvse pozitivna publika so gotovo otroci. Ko jih nasmeješ, ko se imajo lepo, je to super občutek. Ne maram pa nekulturnih ljudi, ki se med predstavo brez sramu pogovarjajo po telefonu ali pa naglas med sabo. Če koga kdo sili, da je v teatru, njemu pa dol visi za vse skupaj, zakaj nimajo ljudje toliko jajc, da bi šli protestno iz dvorane?! Vsak lahko počne, mara, ne mara – kar hoče, jaz ne bom nikogar sodila. Biti iskren sam s sabo pa bi bilo dobro. To manjka tudi našim politikom – da bi pogledali sami sebi v oči in iskreno, konstruktivno in aktivno reševali štale, ki jih zakuhajo, ker ne razmišljajo vnaprej. Ampak od zla imajo ljudje koristi, zato ga nikoli ne bomo pregnali. Žal.

Pojavljaš se v medijih. Tvoje fotografije zrejo s plakatov. Kako sprejemaš javnost; kaj ohranjaš izključno zasebno?
Zdi se mi katastrofalno, da rumeni mediji pozivajo ljudi, naj pošljejo domače fotografije znanih ljudi, da jih bodo ob prijetno začinjeni zgodbi objavili. Najhuje pri tem pa je, da se ljudje sploh ne zavedajo, da lahko morda njihovo početje koga prizadene, boli!! To ni OK … Meja privatnega? Ne bom pošiljala fotografov za mano. Ne želim povzročati medijskih škandalov.  

Na vidiku (spet) premiera?
Tako nerada govorim o projektih, če jih ne snujem sama, dokler nimam pogodbe podpisane. Ravnokar sem imela premiero v Kopru, super predstava (Plen), super ekipa, Boris Cavazza, režiser, človek akcije, res super … Prav tako smo končali snemanje filma Francija Slaka Kakor v nebesih, tako na zemlji, izredno lepa izkušnja … Franci je ob sebi zbral ekipo, s katero je bilo res prijetno delati, lepe spomine imam. Trenutno urejam spomine na pretekla dva meseca, skrbim zase, se uvajam v normalno življenje, žuram, si želim in upam … Upam, da sem mi načrti in (drzne) sanje uresničijo.

Tekst: Nina Kokelj

BOOM TEATER alias KOMEDIJA JE KONČNO VSTALA OD MRTVIH

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Zato so tu, da poskrbijo za smeh in zabavo ljudi!

Izbrisani. Sosedove skrivnosti. B & B show. Miki Bubulj in Ranko Babič sta zagotovilo za smeh, dobro voljo in sproščenost. Eden redkih intervjujev, kjer kar nisem hotela iti domov. Tudi po končanem intervjuju še vedno nisem hotela domov. Najprej smo se smejali za našo mizo, kmalu se je smeh razlegel še za sosednjo in čez kakih dvajset minut se je smejala cela gostilna. Pravijo, da je vsega lepega hitro konec. V tem stilu minevajo minute z Boom teatrom. Minevajo z bliskovito hitrostjo. Na vprašanja je  pridno odgovarjal vodja Boom teatra, Miki Bubulj.

Miki, kako in kdaj je padla odločitev za ustanovitev Boom teatra?
Takoj po filmu Tu pa tam sem se udeleževal raznih seminarjev in festivalov, med drugim sem se preskusil v režiji in tako posnel svoj prvi kratki film, s katerim sem osvojil prvo mesto na festivalu DIGIČ. Zatem sem snemal dokumentarni film v ZDA in še nekaj manjših projektov, med katerimi so bili tudi video gagi oziroma mini komedije. Takrat me je prešinila misel, da bi se preskusil na odru. V glavo mi je švignila fantastična ideja o Izbrisanih in teater je bil ustanovljen. To je bilo pred natanko dvema letoma.

Koliko članov šteje ekipa Boom teatra?
Trenutno je v ekipi 8 članov, od tega 6 igralcev. Vendar se teater širi, zato verjamem, da bo število kmalu naraslo.

Kako ste se spoznali člani oziroma igralci?
Nekateri med nami se poznamo že od prej. Prijatelje ter znance sem k sodelovanju povabil na snemanja, še preden se je rodil Boom teater. Kasneje sem sodeloval še pri drugih projektih, kjer sem spoznal nove ljudi, ugotovil, da imamo isto vizijo in cilje in – evo ga, pa smo tu! Boom teater!

Ker so vaše predstave izjemno zanimive in polne humorja, me zanima, kdo izmed članov Boom teatra je študiral komedijo na AGRFT?
Nihče. Za zanimivo in humorja polno predstavo ne potrebuješ posebne elitne šole. Potrebuješ prav tisto, česar izšolani igralci pri nas nimajo: sproščenost, zabavnost, naraven smisel za humor. Teh vrlin se ne da izšolati in izučiti, imaš jih ali pa ne. Nato te v profesionalca oblikujejo samo še izkušnje.

B&B show je prvi stand up comedy show v Sloveniji. Od kod ideja za tovrstno predstavo?
B&B show je v Sloveniji res prvi stand up comedy show v pravem pomenu besede. Ideja je padla, ko sva s kolegom Rankom opazovala slovensko sceno, kjer so se nekateri izmed naših uveljavljenih humoristov imeli za stand up komedijante. Dejala sva, da bova temu naredila konec in pokazala Sloveniji, kaj je prava stand up komedija. Naredila  sva show, ki si ga lahko ogledate le še pri ameriških izvajalcih. Ne zatekava se k pripovedovanju vicev ali imitiranju katerega od politikov, čemur smo priča na naših velikih zabavnih dogodkih. Show sva že kar nekajkrat uspešno uprizorila in gledalci so bili preprosto navdušeni, saj so si ogledali nekaj povsem novega in originalnega.

V stand up comedy showu sodeluje tudi publika. Ali vaju ta kdaj neprijetno preseneti?
Publika naju vedno in vsakič preseneča. Predvsem pozitivno s svojim raznolikim smehom, pripombami, iz katerih naredimo še večjo šalo, pa tudi metali so se že po sedežu in si brisali solze. Neprijetnih občutkov se ne spominjam, saj se vsi skupaj vedno odlično zabavamo.

Kako se pripravljata na stand up comedy show, kjer se med predstavo odvijajo tudi nepredvidljivi trenutki?
Posebne priprave nanj niso možne. Izbrana so izhodišča in teme, o katerih se bo govorilo, kar oblikuješ v že naučeno šalo. Če vskoči še kaj nepredvidenega, pač improviziraš. Tega se ne da naučiti. “Al' ‘maš to v sebi al' pa samo pripoveduješ vice v družbi in upaš, da se ti bojo smejal'.”

Na čigav račun se največkrat pošalita v stand up komediji in katere tabuje največkrat razkrivata?
Največ šal nedvomno zbijava na račun seksa in razmerij, ker je to pri nas žal še vedno največji tabu. Sledijo teme o generacijah, starših, čefurjih, otroštvu, prdenju in še in še. Pravzaprav se lahko pošališ iz vsega.

Kje so meje stand up comedy showa?
Čar je prav v tem, da jih ni. Meje so zarisane pri vsakem od nastopajočih posebej. Če pogledamo nastope, ki jih izvajajo v ZDA, so nekateri za slovensko sceno že krepko čez mero dobrega okusa. Vendar se tam ljudje zabavajo, ker so sproščeni in niso zadrgnjeni kot pri nas. A tudi pri nas se situacija popravlja, saj si končno imamo možnost ogledati kaj podobno odštekanega. Tu smo zato, da poskrbimo za smeh in zabavo ljudi!

Sodelujete tudi s kakšnim znanim televizijskim slovenskim igralcem ali igralko?
Poznamo jih kar nekaj, sodelujemo pa zaenkrat še ne. Tudi nastopali smo skupaj, ampak način izražanja humorja v naši ekipi ni primeren za tipičnega slovenskega igralca ali igralko. Kar pa  nikakor ne pomeni, da si ne želimo sodelovati. Z novimi generacijami prihajajo tudi “nove face” in zagotovo bomo v bližnji prihodnosti izvedli kakšen skupen projekt – ideje nedvomno že imamo, le še na pravi čas moramo počakati.

Igrate predvsem avtorske komedije? Kdo je avtor?
Avtorji smo sami, ekipa Boom teatra. Največji delež gre pripisati Mikiju Bubulju in Ranku Babiču. Prisegamo na domače delo, ker je le to lahko pristno okolju, v katerem živimo, in s tem izrazimo svoj odziv na dogodke okoli nas. To je po mojem mnenju tudi bistvo kulture in ustvarjanja, ne pa uvažanje idej in dialogov iz tujine.

S komedijo Izbrisani ste dosegli velik uspeh. Komedijo je večkrat predvajala TV3. Kdaj lahko pričakujemo tudi predvajanje na POP tv ali RTV Slovenija?
Izbrisani so bili nekajkrat predvajani na TV3. Na žalost je Sloveniji zavist prevelika, da bi si lahko eno in isto delo ogledali na več slovenskih televizijah, razen če je izdelek tujega porekla. Ameriške filme, stare dvajset ali trideset let, si lahko večkrat ogledamo na vseh postajah, medtem ko domači humoristični proizvodi ostanejo na enem mestu. Ampak ne bojte se! Za vse, ki bi si nas radi ogledali, potujemo po Sloveniji. Bodite pozorni, kdaj gostujemo v vašem kraju, ogledali si nas boste lahko v živo brez vmesnih oglasov.

Kakšen odziv dobivate od publike?
Fantastičen! Vedno znova nad pričakovanji. Ko stopimo na oder, nas preveva poseben adrenalinski občutek, kar je samo še razlog več, da zadovoljimo gledalce in jih nasmejemo do solz.

Kakšno je življenje v svetu igralstva?
Zanimivo, zame je nekaj najlepšega. Življenje v igralstvu ni tako silno opevana slava in uspeh. To je možno v ZDA. Zame pomeni enkratno priložnost, da naenkrat nasmejem ali pa karkoli drugega sporočim 200, 300, 400 gledalcem, jih tako pozabavam ter poskrbim, da pozabijo na vsakodnevne tegobe. Največji dosežek je, ko se nasmejejo svojim resničnim težavam in problemom, ker se zamislijo in ugotovijo, da ti sploh niso tako ogromni, kot se zdijo. Preprosto nekaj čudovitega.

Kdo so sponzorji Boom teatra in katere stroške krijejo?
Do pred kratkim nismo imeli sponzorjev. Smo novoustanovljeni in nikogar nismo prosili za sredstva. Na začetku smo poskusili, a so nam takoj dali vedeti, da v teh vodah nimamo kaj iskati. Še ena tipična slovenska zgodba. Ljudje ne verjamejo v sposobnosti drugih, mlade še posebej podcenjujejo. V dveh letih smo uspeli narediti ogromen korak brez kakršnekoli pomoči, sami s svojimi sredstvi, trudom in delom. Naenkrat pa so se ušesa nekaterih kar sama odprla! Letos smo se odločili zopet poskusiti poiskati sponzorja, saj jim lahko predstavimo naše dosežke, in prvi so se že odzvali, za kar bi se jim rad zahvalil. Hvala NLB-ju in Zavarovalnici Triglav, ki sta prva in zaenkrat še edina, ki sta pokazala, da jima je mar za mlade ustvarjalce ter novosti v Sloveniji. Sponzorje želimo in potrebujemo predvsem zaradi visokih stroškov oglaševanja, ki je zelo pomemben dejavnik – še posebej za nas, ker smo nov, mlad teater in se moramo ljudem predstaviti.

Kdaj in kje se bo odvijala naslednja predstava?
Naslednja predstava je premiera naše nove komedije Sosedove skrivnosti, ki bo v sredo, 8.11.2006, v hotelu in casinoju Kongo v Grosupljem. Premiere se lahko udeleži vsak, če bo le na razpolago dovolj stolov – povpraševanje je namreč zelo veliko. Naslednja predstava po premieri bo 24.11.2006 v Prešernovem gledališču v Kranju. Za ostale natančnejše termine je na voljo program predstav na naši internetni strani www.boomteater.com.

Tekst:Maja Kranjc

In kaj je PR?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Reporter or TV journalist at news conference, holding microphone and writing notes
Foto: Mihajlo Maricic iz iStock

Ko sem začela s študijem komunikologije, se mi je od vsega najboljše zdelo to, da se bom ob koncu študija lahko zaposlila v PR-u, čeprav se mi niti sanjalo ni, kaj to sploh je. Takrat se mi je pač ta kratica zdela “full” dobra in sem bila prepričana, da me bodo tega in še mnogo več naučili v štirih letih študija. Dejstvo, da sedaj obiskujem že 3. letnik in v bistvu še vedno ne vem kaj PR je, me je pa zaskrbelo.

Ker tega do nedavnega nisem izvedela na fakulteti, sem se odločila izvedeti kaj več na kakšnih drugih predavanjih. Zato sem se včlanila v ŠSPRSS (Študentsko sekcijo Slovenskega društva za odnose z javnostmi). Ko sem tam vprašala, če mi lahko razložijo, kaj PR je, so rekli: “Najbolje, da greš kar na SKOJ!”. Seveda sem tudi za to prvič slišala in obrazložili so mi, da je to je Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi. Tam se zbere ‘vsa smetana' PR-ovcev, ki čez dan poslušajo predavanja domačih in tujih predavateljev, zvečer pa podeljujejo nagrade za dosežke na področju odnosov z javnostmi kot je Prizma in zbirajo denar za dobrodelne namene. “Aha!”, sem rekla in se odločila, da preživim tri dni med PR-ovci in tako ugotovim, kaj PR torej je.

Na SKOJ-u sem spoznala veliko zanimivih ljudi. Tudi večina predavanj, ki sem se jih udeležila, je bilo zanimivih in poučnih, vendar se mi je od vseh v spomin najbolj vtisnila predstavitev Zavarovalnice Maribor, na kateri so predstavili projekt ”Zojini zeleni zemljevidi”. Zavarovalnica Maribor je namreč razpisala natečaj za številne slovenske osnovne šole, s katerim so vzpodbujali učence, naj izdelajo ”Zojin zeleni zemljevid” za domače okolje, na katerem naj označijo vse okoljsko pomembne točke, tako okolju prijazne kot tudi problematične. Odziv je bil neverjeten in Zavarovalnica Maribor je svoje zastavljene komunikacijske cilje še presegla. Brez oglasov jim je namreč uspelo doseči širšo javnost, ki je zajemala neznansko veliko osnovnošolcev, učiteljev ter staršev, s katerimi so se otroci o projektu pogovarjali. Predstavili so se jim torej kot organizacija, ki skrbi za okolje in lahko poskrbi tudi za njih, če se bodo preko nje zavarovali. Zavarovalnica Maribor je tako uspela potrditi svoj pozitivni imidž in ugotovila sem, da se v PR vse v bistvu vrti okrog imidža.

Organizacije ali posamezniki pa pozitivni imidž dosežejo z dobro, iznajdljivo ter raznoliko komunikacijo z javnostmi. Kot smo videli to niso samo oglasi, ampak prav vsi načini predstavitve organizacije svojim ciljnim populacijam; od pojavljanja predstavnikov organizacije v medijih do dejavnosti, ki (vsaj) površinsko delujejo koristno za človeštvo. To pa še ni vse. Pomembno je tudi ocenjevanje javnega mnenja ter oblikovanje in izvajanje poslovnih načrtov glede na lastno poslovno politiko in njeno prestavitev javnosti, koordinacija programov za odnose z javnostmi, predvsem pomembno pa je razvijanje odnosov in naklonjenosti skozi proces komunikacije med organizacijo in njenimi ciljnimi javnostmi.

Če povzamem, sem PR razumela kot umetnost in tudi znanost vodenja komunikacij med organizacijo in njenimi javnostmi, ki načrtno gradi, vodi in vzdržuje podobo organizacije. Je torej zelo široko področje, ki je zaradi zasičenosti trga s komuniciranjem primorano biti vedno bolj iznajdljivo. Trenutno je dober PR-ovec tisti, ki uspe biti raziskovalec, strateg, svetovalec, oblikovalec in posrednik informacij ter še veliko več – v eni osebi.

Barbara Petovar
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Pripravite seznam želja za praznike

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Morebiti me bo kdo okrcal, da prehitevam dogodke in da se je kostanj šele dobro začel peči, jaz pa že razmišljam o praznikih in darilih. Ampak, računalnika ne kupimo vsak dan, še manj pa ga podarimo oziroma dobimo v dar. A brez kančka dvoma si upam trditi, da ima vsak izmed nas kopico prijateljev, katerim računalnik (osebni ali prenosni) ogromno pomeni. Še več, ta oseba je lahko celo naš partner. Zato bi morebiti pred prazniki malce razmislili tudi o kakšni tehnološki igrači/darilu, ki mu bo polepšala vsakdan.

Tudi računalnik ali le njegov del, je lahko lepo darilo
Seveda nimamo vsi kupa denarja, ki bi ga lahko namenili nakupu najnovejše računalniške opreme, a vendar si lahko privoščimo vsaj kak delček sodobne tehnologije, ki nam bo olajšala delo s prežvekovalcem ničel in enic.

Prvi stik
Z računalnikom komuniciramo prek tipkovnice, miške in zaslona. Zato se prvi dve komponenti ob dolgotrajnejši uporabi tudi najprej obrabita. K sreči so nove računalniške miške in tipkovnice dosegljive vsem žepom – tako plitkim kot globokim, odločitev je pač vaša. Tudi proizvajalci periferije so že dognali, da imajo tudi računalničarji izbran okus, zato ponujajo svoje izdelke v več barvnih kombinacijah, tako da jih lahko prilagodite svoji trenutni opremi. Če je vaš dragi/a zagrizen/a igričar/ka, potem bo nakup sodobne optične miške odlična izbira. Ne pozabite pa, da gre k vsaki miški tudi dobra in lepa podloga – ta lahko dela čudeže.


Sanjski računalniški sistem
Ali si sploh predstavljete kako trenutno izgleda sanjski računalniški sistem povprečnega računalničarja? Odgovoru na to vprašanje so se zelo približali pri britanskem podjetju Vadim Computers, kjer so sestavili igričarski sistem za največje sladokusce. Poganja ga štirijedrni Intel Core 2 Quad QX6700 procesor, ki ob pomoči matične plošče Asus P5N32-SLI Premium WiFi-AP ter pomnilnika Patriot DDR2-1066 (tega je kar za dva gigabajta) nudi odlično strojno podlago za igre in resno delo. Tudi pri grafični zmogljivosti snovalci niso skoparili, saj se v sistemu nahaja SLI kombinacija dveh GeForce 8800 GTX kartic, ki jima pomaga še Ageia PhysX pospeševalnik. Pri vgraejnih diskih ni nič drugače, saj za sistem skrbi RAID kombinacija dveh 150 GB Western Digital roparic (op. Raptor), za podatke pa nam je na voljo še Seagate Barracuda s 750 GB kapacitete. Skupno torej okrog terabajt prostora za naše podatke. Poleg DVD zapisovalnika, kombinirane CD-DVD enote, licenčnega Windows XP 64-bit operacijskega sistema in dodatne zvočne kartice Creative labs 7.1 X-FI Extreme Music pa celoto zaključi Lian-Li V2100B Plus ohišje in Enermax 1000W napajalnik, vse skupaj ohlajeno z vodnim hlajenjem LiquoCool Antarctic TX Extreme, ki hladi tako procesor in čipovje kot tudi obe grafični kartici. Vse lepo in prav, oglejmo si še ceno. Ta znaša preračunano z vsemi dajatvami nekaj manj kot dva milijona slovenskih tolarjev. In to brez monitorja, miške tipkovnice in zvočnikov.

Med monitorji so trenutno najbolj priljubljeni širokokotni modeli, saj je na njih gledanje filmskih posnetkov v formatu 16:10 ali 16:9 pravi užitek. Pestra ponudba na trgu je privedla tudi do padca cen, kar naredi nakup sodobnega monitorja na tekoče kristale še toliko bolj smotrno opravilo, če si lastite eno izmed starejših “škatel”.

Tekst: Miran Varga

Prija (telj) alkohol

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Tokrat je Mojca prišla na dan z osupljivo zgodbo. Bila sem čisto iz sebe, nisem vedela, kaj naj rečem. Začela je tako …

Zadnje čase veliko hodim ven. Rada imam dobro glasbo, dober žur, fino družbo, zanimiva dogajanja in Ljubljana je kot ustvarjena za to … Doma ni bilo toliko stvari na izbiro. Redko sem imela priložnost plesati. A zdaj, zdaj je drugače. Spoznala sem že veliko novih ljudi. Bila sem na različnih zabavah. Ene so mi všeč bolj, druge manj, a pomembno je, da se dogaja. Poklicala sem te, da bi se dobili, ker sem v grozni stiski in bi se želela pogovoriti.

Spremenila sem se v uho …

Prejšnji teden sem bila na rojstnodnevni zabavi prijateljice Ane, ki sem jo spoznala že v srednji šoli. Z Ano se dobro razumeva, je izredno zanimiva oseba in kar dobra prijateljica. Veselila sem se dogodka, saj smo ji pripravljali presenečenje in bila sem vsa na trnih. Končno je prišla sobota in z velikimi pričakovanji smo se odpravili v njen najljubši bar. Glasba je bila božanska, veliko ljudi, nekatere sem poznala, veliko jih nisem. Žur je bil dober! Presenečenje je uspelo, pritekla je tudi kakšna solzica, ker je bilo res ganljivo. Ljudje so bili sproščeni, plesali so, uživali. Vse je bilo v redu do nekje proti jutru, ko se je spet zgodilo!!

Od tod dalje je Mojca razlagala precej nepovezano, skakala je iz dogodka na dogodek, pripovedovala nekoliko raztreseneo, a v grobem je povedala sledeče:

V nekem trenutku je neznana punca prišla do Mojce in jo odvlekla na stranišče, kjer je na tleh klečala Ana. Vse okrog nje je bilo pobruhano. Tresla se je. Mojca jo je klicala, a se ni odzivala, govorila je le, da jo zebe. Mojca ni vedela, kaj naj naredi. Umila jo je, ji dala hladno krpo okoli vratu, a tako se je tresla. Pomagala ji je iz stranišča do klopi, kjer jo je pokrila z jaknami, da bi ji bilo bolj toplo. Ana se je še vedno tresla, a je kmalu zaspala. Mojca je stala je poleg nje. Žur se je zanjo končal. Čutila je mešanico strahu in jeze. Po eni strani jo je skrbelo, kaj bo z Ano, po drugi strani je bila jezna nanjo, ker se je spet tako napila, da ne ve zase. Tudi Mojca je na žurih spila kakšno pijačo, ampak ni pretiravala. Jezna je bila, ker je bil zanjo večer pokvarjen. Ane ni obsojala, a že prevečkrat se je napila do onemoglosti. Zadnjič je prišla domov celo vsa krvava, ker je padla in se ranila na steklu.

Naslednji dan se ji je Ana grozno opravičevala in ji razložila celo štorijo. Mojci se ni ljubilo poslušati. Preveč je bila jezna nanjo, a hkrati ni vedela, kaj naj ji reče. Zato je bila tiho. Zgodba je bila spet podobna prejšnjim. Nekdo je namešal super dobro pijačo, bila je precej močna. Potem je šla še na en “dim” s prijateljico. Nato se ne spomni ničesar več. Sledil je slavni izgovor: “Saj sploh nisem toliko spila, samo nekaj kozarcev.” Mojca ni želela več poslušati, razmišljala je, kaj naj naredi. Naj ji pove svoje mnenje ali naj bo tiho?

In mene je poklicala, da ji povem, kaj naj naredi?

Ne počutim se dobro zaradi tega. V stiski sem. Ni mi všeč, da Ana nima meje. Zdi se mi, da ne ve, kaj je zanjo dobro in kaj ne. Včasih se mi zdi tako nezrela. Vse bi naredila, da bi bila v središču pozornosti, in tako naivna je lahko. A ne vem, kako naj ji pomagam. Rada jo imam. Razumem jo. Drugače je zelo zadržana in sramežljiva. Rada se zabava, a je nesproščena. Potrebuje kar nekaj decilitrov, da se sprosti, a potem je že vsega preveč. Nepričakovano menja razpoloženja, izgubi orientacijo, gre po svoje, včasih jo popadejo nekontrolirani izbruhi čustev in jo najdem,, kako nekje joka ali se s kom prepira.

Mojca se sprašuje, kako naj ji pove, da si s takim vedenjem škoduje, kako naj ji razloži,da jo skrbi zanjo, želi ji pomagati, želi, da jo pravilno razume, a se boji, da jo bo izgubila kot prijateljico, ker je tako super punca.

Uf, težko je bilo odgovoriti. Kaj bi ji povedali vi? Nekateri izmed vas bi verjetno rekli, da je to Anina stvar in da mora sama opraviti z njo. Nekateri bi dejali, da naj jo nadere in ji pove, da pokvari vsak žur, drugi bi morda svetovali, da naj se poskuša prijateljsko pogovoriti.

Moj odgovor na zamotano vprašanje je bil približno tak. Ana zlorablja alkohol, da se otrese zadržkov, socialno pogojenih zavor, postane zgovorna in sproščena. Lahko je vesela, da ima prijateljico, kot je Mojca, ki vidi, da ji prekomerno uživanje alkohola škoduje in je pri tem ne spodbuja. Ljudje se dostikrat ne želimo ukvarjati z dejanskim problemom, ampak ga raje zamaskiramo in si nakopljemo nove, morda bolj kompleksne težave. Ali bo Ana sprejela Mojčin odkrit pogovor povsem prijateljsko in razumela, da ji želi pomagati, ali si bo vse razlagala kot poseg v njeno življenje, “soljenje pameti” in nerazumevanje, ne moremo vedeti vnaprej. Opozorila sem jo, da naj se pripravi na različne možne reakcije. Ljudje različno reagiramo, ko nekdo postavi ogledalo pred nas. Velikokrat obrambno ali napadalno. Povprašala sem jo tudi, ali bo njeno prijateljstvo z Ano še vedno tako sproščeno, če ji ničesar ne omeni. Stvari mora pretehtati. Kaj bo naredila, je njena odločitev – in nikakor ni lahka.

Kako se je Mojca odločila, vam morda razkrijem prihodnjič!

ŠOU svetovalnica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Pozdravljeni. Sem Tjaša in imam problem, ki bi sicer zadeval Pisarno za študentske domove, vendar od tam ne dobim nobenega konkretnega odgovora, zato se obračam na vas. Konec avgusta sem v roku oddala prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskih domovih, ki so jo v Pisarni za študentske domove zavrnili. Na to odločbo sem se pritožila, saj izpolnjujem vse zahtevane pogoje in menim, da so mi jo neutemeljeno zavrnili. Njihov odgovor še čakam, vendar pa se zelo bojim, da se mi bo zgodila podobna situacija kot že mnogim mojim prijateljem, ki v času študija bivajo v študentskih domovih. Splošno znano je, da Pisarna za študentske domove in tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (kot drugostopenjski organ za odločanje o pritožbah) potrebujeta tudi po pol leta ali več, da ti odgovorita. Največja težava je, ker študentje v tem času mislimo, da upravičeno bivamo v študentskem domu, na koncu pa dobiš od Ministrstva en teden časa, da se izseliš, poleg tega pa moraš za pretekle mesece plačati ekonomsko stanarino, ki znaša (vsaj zame) nepredstavljive zneske. Ker se bojim, da se mi bo zgodilo enako kot mojim prijateljem, me zanima, kaj naj storim, da se izognem tej situaciji. Obstaja kakšen pravni akt, ki preprečuje Ministrstvu tako dolgotrajno odločanje o naših pritožbah?  Poleg tega me zanima, če poznate kakšna ugodna posojila, kredite ali pomoči za študente, s katerimi bi lahko (če me to doleti) plačala ta ogromni znesek ekonomske stanarine? Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Pozdravljena, Tjaša!
Razmerje med Javnim zavodom Študentski domovi in študentom so v celoti pogodbene narave, kjer gre za najemno razmerje. Na tvoji nastanitveni pogodbi piše, da velja do 30. 9. 2006. To pomeni, da bi se praviloma morala do izteka roka iz doma izseliti in se po morebitni ugodni odločbi znova vseliti – to je možnost, da se izogneš neprijetni situaciji. Znano je, da vsi tisti, ki se tako izselijo, ponovno čakajo neskončno dolgo, da spet dobijo prosto sobo. Zaradi te nepraktičnosti se študentje iz doma praviloma kljub preteku nastanitvene pogodbe ne izseljujejo. Z drugimi besedami, od 1. 10. 2006 dalje v domu bivaš nezakonito. Po pravilniku se subvencije vežejo na študijsko leto in se iztečejo s 30. septembrom tekočega leta. To pomeni, da je zahteva za plačilo polne ekonomske stanarine povsem legitimna in v skladu z zakonom.

Sporno je predvsem naslednje. S spoštovanjem pravice do pravnega varstva in rokov, določenih v Zakonu o splošnem  upravnem postopku (ZUP), bi tako pisarna morala odločiti na prvi stopnji do 30. septembra. Ministrstvo kot drugostopenjski, torej pritožbeni organ pa je v skladu z 256. členom ZUP-a dolžan izdati odločbo, brž ko je to mogoče, najkasneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. V nasprotnem primeru ima študent možnost sprožiti upravni spor zaradi molka pritožbenega organa. Upravni spor je poseben sodni postopek pred upravnim sodiščem, kar seveda že samo po sebi stane, običajno pa terja tudi strokovno pomoč pravnika, kar največkrat prav tako ni zastonj. Druga je možnost delovanja upravne inšpekcije. Bistvo vsega tega je, da bi v primeru spoštovanja zakonsko določenih rokov študenta ob pogoju, da odloči Pisarna do 30. septembra, bremenili bistveno manjši zneski ekonomske stanarine (le za dva meseca). Znano je, da sedanja praksa nalaga študentom plačilo stanarine celo za osem ali več mesecev.

Kako odplačati polno ekonomsko stanarino? Ena možnost je, da se s Pisarno za študentske domove dogovoriš za obročno odplačevanje dolga ali za odlog plačila. Če redno delaš preko napotnic študentskega servisa in dobivaš mesečni priliv na račun, lahko na tej podlagi pri banki zaprosiš za kredit oziroma posojilo. Če tega ni, rabiš za odobritev kredita poroka. Možnosti kreditiranja, obrestne mere, in pogoje vračanja določajo same banke. Dostikrat ponujajo ugodne študentske kredite. Pogoje pozorno preberi, saj se je že večkrat izkazalo, da ti krediti niso med najbolj ugodnimi! NLB ponuja tako študentski kredit kot kredit za študij. Najbolje, da se pozanimaš na banki, kjer imaš odprt račun. Veliko sreče!
Špela, pravno svetovanje

Pozdravljeni. Zanima me, kako je s pavziranjem – ali moraš na faksu povedati, da pavziraš, ali se preprosto ne vpišeš v višji letnik? Koliko let zaporedoma sploh lahko pavziraš? Ali je treba izpite plačevati? Kako je potem s statusom in zavarovanjem?
Hvala za odgovor. Nejc


Pozdravljen.
Ko se odločiš, da boš pavziral, se ne vpišeš v višji letnik. Fakulteta ti izda potrdilo, da si pavzer (vrsta potrdila je odvisna od fakultete).
Zakonsko ni omejeno, kolikokrat in kako dolgo lahko pavziraš. Statut Univerze v Ljubljani določa, da če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu. Če pa sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice, ki določi, če mora študent zaradi morebitne spremembe študijskega programa opraviti diferencialne izpite ali druge obveznosti.
Glede opravljanja in plačevanja izpitov se pozanimaj na referatu svoje fakultete. 
Ko pavziraš, nimaš statusa študenta, kar pomeni, da nisi več vzdrževan družinski član in si moraš zdravstveno zavarovanje urediti sam. Obvezno zdravstveno zavarovanje si urediš na občini, kjer imaš prijavljeno stalno bivališče, dodatno zdravstveno zavarovanje pa na eni izmed zavarovalnic.
V času, ko pavziraš, nisi upravičen ne do subvencionirane prehrane na študentske bone ne do bivanja v študentskem domu in ostalih “bonitet”. Lahko pa enkrat v času študija eno leto delaš kot pavzer preko študentskega servisa. Pri tem ti študentski servis zaračuna 25-odstotno akontacijo dohodnine za vsako izdano napotnico. Lep pozdrav.

Maja Koren, socialno svetovanje

Bolonjski proces: Kaj prinaša reforma visokega šolstva delodajalcem?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Val evropsko usklajenih reform visokega šolstva je pred dobrima letoma zajel tudi Slovenijo. Uvajanje sestavin bolonjskega procesa postopoma občutimo tudi študentje visokošolskih zavodov v Sloveniji. Najbolj prepoznavne novosti so med drugim nova struktura diplomskih stopenj (3+2 ali 4+1), priloga k diplomi, ECTS točkovanje študentovega dela, prenova programov in načina poučevanja s poudarkom na kompetencah diplomanta itn. Veliko reformnih prvin izhaja iz spremenjenih razmer na trgu delovne sile, zato je smotrno ugotoviti, kaj pričakujejo delodajalci od visokošolskega izobraževanja, ali poznajo novosti, ki jih prinaša bolonjski proces, in predvsem kaj se bo spremenilo pri zaposlovanju diplomantov, ki bodo študirali po novih bolonjskih študijih.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je izvedla raziskavo, ki naj bi odgovorila na navedena vprašanja. V sodelovanju z Zvezo društev za kadrovsko dejavnost Slovenije in Univerzo v Ljubljani se je projektna skupina ŠOU v Ljubljani podala med delodajalce in se poglobila v spreminjajoče se odnose med visokim šolstvom in svetom dela. Zaključki raziskave so bili predstavljeni in z velikim zanimanjem sprejeti na mednarodni konferenci strokovnjakov s področja trga dela in visokega šolstva z naslovom “European Labour Market for academic graduates”, ki je potekala med 19. in 21. oktobrom 2006 na  Univerzi v Maastrichtu (www.unimaas.nl/elm).  Rezultati raziskave so zbrani v članku “Bolonjski proces: med delodajalci in visokim šolstvom” , ki je v teh dneh predstavljen tudi slovenski javnosti.


Delodajalci dokaj dobro poznajo prenovo visokega šolstva. Ko pa smo preverjali njihovo poznavanje priloge k diplomi – kot enega pomembnejših orodij bolonjskega procesa, predvsem za delodajalce – pa smo spoznali, da prilogo k diplomi poznajo zelo slabo, kar kaže, da delodajalci poznajo reformo visokega šolstva predvsem po zvenečem imenu, manj pa so seznanjeni z njeno vsebino.

Čeprav slovenski delodajalci slabo poznajo bolonjski proces, pa od prenove pričakujejo predvsem večjo mobilnost študentov, izbirnost študijskih programov – torej fleksibilnost študija. Poleg mobilnosti diplomantov je pomemben motiv vključevanja delodajalcev v bolonjski proces tudi zaposljivost diplomantov.
Razlog za slabo poznavanje bolonjskega procesa tiči v neustreznem informiranju s strani države, kar je potrdila slaba polovica anketiranih. Delodajalci gledajo na državo oz. vlado kot pomembno posredniško institucijo med visokim šolstvom in gospodarstvom, sledi pa ji sama univerza s svojimi članicami.

Ker bolonjski proces med drugim predvideva tudi večjo relevantnost kvalifikacij po prvi stopnji študija za trg dela, smo delodajalce vprašali, kako ocenjujejo dosedanje povezave med visokim šolstvom in gospodarstvom. V povprečju delodajalci ocenjujejo povezavo med področjema visokega šolstva in dela kot slabo. Kljub temu pa obstajajo določene oblike sodelovanja. Izstopajo zlasti omogočanje opravljanja obvezne prakse študentom, pomoč pri izdelavi diplomskih, magistrskih in doktorskih ter raziskovalnih nalog, omogočanje ogleda delovnega procesa, organiziranje strokovnih ekskurzij ter podelitev štipendij. Oblik sodelovanja, kot so predavanja/gostovanja strokovnjakov iz organizacije na fakultetah, izdelava skupnih raziskovalnih projektov s fakultetami, vključitev strokovnjakov univerz v organizacijo, sponzoriranje študentskih projektov, sofinanciranje gradnje fakultet, posodobitev prostorov in tehnične opreme na fakultetah ter možnost vplivanja podjetij na oblikovanje predmetnika, slovenska podjetja še ne uporabljajo. Čeprav si delodajalci želijo nekoliko neposredneje vplivati na kurikulum, pa ni zaznane občutne nevarnosti ogrožanja avtonomije univerz in stopnje akademske svobode.


S podobnim vprašanjem se je pod okriljem Coimbra Group Office iz Belgije ukvarjala tudi skupina raziskovalcev iz Francije, Velike Britanije, Finske in Italije in v svoji raziskavi “Raising Employer's Awareness about Bologna Process” prišla do podobnih ugotovitev kot naša skupina; to je dokaj slabo poznavanje bolonjskega procesa in priloge k diplomi ter želja delodajalcev po boljšem sodelovanju med visokim šolstvom in gospodarstvom.

Raziskava je privedla do ugotovitve, da je reforma visokega šolstva v skladu z bolonjskim procesom uspešna le, če so k temu zavezani vsi glavni akterji, ki so zainteresirani za kakovostno in dostopno visoko šolstvo. Če delodajalci ne bodo seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša bolonjska reforma, bo ta obsojena na neuspeh, generacije študentov pa se bodo znašle v težavah pri iskanju delovnega mesta na globalnem trgu dela. Bolonjski proces je torej idealna priložnost za redefinicijo odnosa med področjema visokega šolstva in  dela, potrebno jo je le smiselno in celovito uresničiti. V Sloveniji so bili delodajalci zelo slabo obveščeni o spremembah v visokem šolstvu, še slabše pa vključeni v reformni proces. Vlada bi morala načrtovati konkretne ukrepe za vključevanje delodajalcev v diskusijo o prihodnosti visokega šolstva, medtem ko je naloga visokošolskih zavodov spoznavati nove lastnosti področja dela in ustrezno reformirati kurikule in programe. Seveda je pri tem treba ohranjati smiselno mero avtonomije univerz in akademske svobode, saj zagotavljanje izobražene delovne sile ni edina funkcija visokega šolstva.

Vesna Tušar
Članica projektne skupine

Zakaj se je modro udeležiti EU projekta na Danskem?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Minuli teden smo gostili študente z druge mednarodne danske šole, ki so prihajali z  Japonske, iz Izraela, Kenije in Mongolije. V principu gre za podoben program in izmenjavo študentov, kot jo imamo v Ryslinge Hojskole. Gostujoči študentje so imeli skupaj z nami predavanje pri predmetu EU in skupaj smo prišli do zanimivih zaključkov.

Deset najpomembnejših stvari, ki smo se jih naučili in doživeli med večmesečno študentsko izmenjavo:
1. Učenje o različnih kulturah, narodih in državah.
2. Življenje v mednarodni skupnosti in srečevanje z vsakodnevnimi skupnimi izzivi.
3. Mednarodno sodelovanje in reševanje konfliktov.
4. Tolerantnost, odprtost, razvijanje strpnosti do drugih.
5. Razvijanje in poglabljanje znanja tujega jezika in drugih osebnih talentov.
6. Spoznavanje samega sebe in razvijanje lastne kreativnosti na različnih področjih.
7. Učenje novih metod in pristopov pri osvajanju novega znanja.
8. Okušanje in raziskovanje danske kulture.
9. Preživljanje prostega časa na drugačen način v družbi drugačnih ljudi.
10. Uživanje življenja, zabavanje in sprostitev.

Izkušnje, ki jih pridobiš s sodelovanjem v izmenjavi, bogatijo vsakega človeka in še posebej študenta, ki pričenja spoznavati samega sebe in svet okoli sebe ter osvajati nova znanja. Mednarodne študijske izmenjave pomagajo razbijati stereotipe in predsodke o drugih narodih in so uspešen začetek odprtega medkulturnega dialoga med ljudmi  različnih okolij, religij, političnih sistemov in načinov vzgoje; začetek odprtega, tolerantnega in strpnega razumevanja ljudi okoli sebe in njihovega načina življenja.
Sodelovanje na izmenjavi študentov je ena izmed najbolj enkratnih dogodivščin v življenju. Zakaj bi torej odlašali? Zaradi obilice izobraževalnih organizacij, predvsem v EU, so izmenjave izvedljive tudi za bolj plitko denarnico. In kljub visokemu standardu skandinavskih držav je mesečno bivanje na Danskem za slovenskega študenta cenejše kot v Ljubljani.
Študentske izmenjave v Ryslinge Hojskole potekajo dvakrat na leto; naslednji termin je spomladi, traja 13 tednov, prične pa se 9. marca. Rok za prijavo je 20. november 2006.

Več informacij najdete na spletni strani www.ryslingehojskole.com, preko elektronske pošte pri koordinatorju projekta Rexu O. Shadeu: rex.o.schade@mail.dk, za praktične podatke in podroben opis pa pišite na ursa.cehner@gmail.com

Po napornih tednih je pred nami  težko pričakovani izlet v Barcelono. Veselimo se toplega vremena, saj se danska jesen hitro preveša v zimo. Odmor bo vsekakor dobrodošel, saj si bomo za končno predstavitev projektov nabrali nove moči in bivanje uspešno zaključili konec novembra. Do zadnjega poročanja pa – Farvil!

Tekst: Urša Cehner

Vse najboljše, AEGEE Ljubljana!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

AEGEE oz. Društvo evropsko usmerjenih študentov letos praznuje 15-letnico obstoja. Ob tej priložnosti člani decembra organiziramo dogodek Globalna časovna saga, praznovanje pa bomo zaključili z že tradicionalnim dogodkom Traditional Slovenian Drinks and Habits.

AEGEE Ljubljana je ena največjih in najaktivnejših članic AEGEE-ja in ima za sabo že vrsto uspešnih projektov. Bistvo našega društva vse od njegove ustanovitve ostaja isto: preko druženja z mladimi iz vse Evrope pripomoči k bolj odprti in tolerantni družbi. Tej ideji vsako leto sledimo s projekti, na katerih gostimo tuje študente, obenem pa našim članom omogočamo udeležbo na podobnih projektih po vsej Evropi.

Glavni projekt organizacije še naprej ostajajo poletne šole. Naša letošnja je bila nekaj posebnega, saj je potekala v sodelovanju z AEGEE Maribor in AEGEE Nova Gorica/Gorizia. Vožnja s traktorjem do mlina, delavnica trebušnega plesa, rafting na Soči predstavljajo le delček ponudbe 16-dnevnega potepanja po Sloveniji. AEGEE Ljubljana pa ni ponosna le na poletne šole, temveč tudi na številne druge projekte, med katerimi izstopajo strokovni seminarji in izmenjave z drugimi članicami. Jeseni leta 2003 je v Ljubljani potekal izjemno uspešen projekt z naslovom Europe's (Torn) Identity, katerega častni pokrovitelj je bil gospod Milan Kučan. Na njem je 35 tujih in 12 slovenskih udeležencev razpravljalo o različnih vidikih evropske identitete. Projekt na podobni ravni smo izpeljali tudi letos, ko je v aprilu potekal Diplomatski seminar. 30 študentov iz 16 evropskih držav se je udeležilo predavanj in delavnic na teme lobiranja, protokola, strategij pogajanj. Med številnimi predavatelji sta bila tudi Ksenija Benedetti, šefinja slovenskega protokola, in izkušen diplomat, dr. Danilo Türk.

AEGEE organizira tudi izobraževanja za svoje člane in tako smo v društvu spomladi leta 2005 organizirali t.i. Training for Trainers, na katerem so izkušeni člani prenašali svoje izkušnje, pridobljene v organizaciji, na manj izurjene člane. Jeseni leta 2004 smo v Ljubljani gostili tudi regionalno AEGEE srečanje.

V spekter mednarodnega sodelovanja sodi še en pomemben projekt: izmenjave z ostalimi članicami. Do sedaj smo sodelovali že v dveh izmenjavah. Leta 2004 so naši člani po en teden preživeli v nizozemskem Utrechtu in v glavnem mestu Malte, sami pa so gostili kolege v prestolnici. Naslednje leto smo gostili študente iz Osla, turškega Eskişehirja in italijanskega Termolija. Veselimo se že naslednje štiristranske izmenjave, saj se 10 naših članov aprila prihodnje leto odpravlja v Oviedo, kjer bodo s kolegi iz Patre, Budimpešte ter Ovieda spoznavali španske praznike.

AEGEE ne deluje le na mednarodni, temveč tudi na lokalni ravni. Za izobraževanje manj izkušenih članov organiziramo motivacijski vikend, pozimi smo se odpravili na sankanje, spomladi pa smo se zbrali na velikem pikniku, kjer smo obeležili 15-letnico. Piknik pa ni edini dogodek, s katerim praznujemo 15. rojstni dan društva. Od 4. do 8. decembra v Ljubljani pričakujemo 25 udeležencev, ki se bodo podali na krajše časovno potovanje z imenom Global Time Saga. Eden od namenov dogodka je namreč sprehoditi se skozi nekatere najbolj odmevne dogodke, ki so zaznamovali zadnjih 15 let. Drug izziv za udeležence so kreativne delavnice, saj se bodo preizkusili v risanju grafitov, slikanju na majice in v impro ligi. Delo bo začinjeno z večernim družabnim programom, kamor sodi tudi raziskovanje ljubljanskih lokalov. Kdor bo letalsko karto ali vozovnico za vlak rezerviral za čas po desetem decembru, pa se bo lahko udeležil še t.i. post-eventa, ki bo potekal od 8. do 10. decembra v Kranjski Gori. Že osmič zapored se bo namreč odvil izjemno priljubljen dogodek Traditional Slovenian Drinks and Habits (TSDH). Tudi letos pripravljamo bogato pokušino slovenskih klobas, sirčkov, sladic, pa tudi borovničk in drugih pijač. Novost letošnjega dogodka je kratek tečaj slovenščine, ponovno pa bodo z udeleženci zaplesali člani skupine, ki predstavlja slovenske narodne plese. Krasno okolje in dolga tradicija dogodka sta vsekakor zanesljiva popotnica, da bo tudi letošnji TSDH nepozaben!

In kaj je tisto, kar nas najbolj žene? Prav gotovo energija, ki se ustvari, kadar skupaj trčijo mladi, polni entuziazma in želje po spoznavanju drugačnega okolja. In prav to energijo bomo skušali izžarevati tudi v prihodnje ter z njo ogreti še več mladih!
 
Pripravila: Tina Baloh

Koliko je ravno prav in koliko je preveč

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vitamini so organske snovi, ki jih naš organizem potrebuje za normalno delovanje. Večino vitaminov moramo zaužiti s hrano, nekatere pa lahko naše telo izdela samo. Vitamini niso vir energije, so pa zelo pomembni, saj skupaj z encimi vplivajo na vse metabolične procese v našem telesu. Poznamo vitamine, ki so topni v maščobah (A, D, E in K) in take, ki so topni v vodi (B in C). Prvi v našem organizmu ostanejo dlje, vodotopni pa se v telesu ne kopičijo, zato jih moramo zauživati pogosteje.  

Kratek pregled …

Vitamin A najdemo v jajčnem rumenjaku, maslu, zelenjavi s temnozelenimi listi (npr. blitvi), mleku, siru in ribah. Potrebujemo ga, ker pospešuje rast organizma (zlasti kosti), ščiti vid, kožo in sluznice ter povečuje odpornost organizma do nalezljivih bolezni. Pomanjkanje povzroča nočno slepoto, suhe oči in suho kožo, domnevajo tudi, da povečuje tveganje za razvoj raka.

Vitamine B kompleksa najdemo v jetrih, mesu, mleku in kvasu. Potrebujemo jih za presnovo sladkorja in sproščanju energije. Pomanjkanje povzroča bolezen beriberi, težave s kožo, izpadanje las in anemije.

Vitamin C najdemo v močno zelenem in rumenem sadju in zelenjavi, v mleku, v jetrih in svežem mesu. Potrebujemo ga za razvoj telesnih tkiv, zlasti kosti, zob in ožilja in celjenje poškodb, npr. zlomov. Povečuje tudi naravno odpornost in sodeluje v številnih procesih metabolizma. Pomanjkanje povzroča utrujenost, neješčnost in hujšanje, pa tudi mišične motnje, krvavenje dlesni in drugih sluznic, zlasti nosne votline. Včasih so predvsem mornarji zaradi pomanjkanja vitamina C pogosto obolevali za skorbutom.

Vitamin D lahko pod vplivom sončne svetlobe organizem proizvaja tudi sam, zaužijemo pa ga lahko z mlekom, maslom, mastnimi ribami, jajčnimi rumenjaki in kvasom. Potrebujemo ga za razvoj in trdnost kosti, saj regulira metabolizem fosforja in kalcija. Pomanjkanje povzroča rahitis, bolezen, ki povzroča mehčanje in ukrivljanje kosti.

Vitamin E najdemo v jajcih, zelenjavi z zelenimi listi, olju, orehih, lešnikih, mandljih, rumenjaku in svežem mleku. Potrebujemo ga, saj upočasnjuje staranje, pomembno vlogo ima pri regulaciji krvnega obtoka in povečuje plodnost. Pomanjkanje povzroča bolezni mišic in živcev ali cirozo jeter, vendar se taki zapleti pojavljajo redko.

Vitamin K najdemo v suhomesnatih izdelkih, svinjskih jetrih, zelenjavi, olivnem in sojinem olju, proizvajajo pa ga tudi bakterije v črevesju. Potrebujemo ga za preprečevanje krvavitev in strjevanje krvi. Pomanjkanje povzroča slabo celjenje ran in poškodb, vendar se to ne dogaja pogosto.

Koliko vitaminov je priporočljivo zaužiti?

Ob poplavi neštetih vitamskih dodatkov in podobnih zadev se nam zelo hitro lahko zgodi, da zaužijemo preveč vitaminov. Prav tako kot je škodljivo pomanjkanje vitaminov (hipovitaminoza), nam lahko škodi tudi preobilica vitaminov (hipervitaminoza), predvsem pri vitaminih A in E, katerih prevelika količina je lahko močno škodljiva. Nevarnost hipervitaminoze je največja ravno pri vitaminih, ki se skladiščijo v maščobi, saj se vodotopni vitamini izločajo preko ledvic in se v telesu ne nalagajo v velikih količinah. Vitamini topni v maščobah pa se izločajo iz organizma le s presnovo v jetrih, zato obstaja nevarnost kopičenja teh vitaminov v organizmu. Shranjujejo se v jetrih in maščobnem tkivu.

Zelo pomembno je, da upoštevamo tako imenovane priporočljive dnevne potrebe (s tujko jih imenujemo RDA), ki nam povejo, kolikšno količino določenega vitamina moramo zaužiti na dan. V grobem velja, da lahko zadostimo dnevni potrebi po vitaminih že s tem da zaužijemo minimalno 400 g svežega sadja in zelenjave.

Za vitamin A je priporočen dnevni odmerek od 800 do 1000 mikrogramov retinola. Ocene kažejo, da lahko dnevne potrebe po vitaminu A pokrijemo z 10 grami korenja, 5 grami špinače, 15 grami ohrovta ali 300 grami hrušk, 50 grami jabolk, 30 grami breskev ali 30 grami marelic.

Pri vitaminu D so dnevne zahteve zelo majhne in jih odrasli lahko pokrijejo z izpostavljenostjo soncu ali pa z vnosom s hrano. RDA znaša približno 5 do 10 mikrogramov.

RDA  pri vitaminu E so med 8 in 10 miligramov za odraslega človeka, vendar so različne zaradi različnih oblik vitamina E, ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih. Dnevne potrebe po vitaminu E lahko pokrijemo zgolj z 22 grami (1,5 žlice) koruznega ali 15 grami sojinega (žlica) olja.

Pri vitaminu C je priporočen dnevni odmerek med 60 in 90 miligramov, v preventivi in zdravljenju pa uporabljajo večje odmerke. Povečane potrebe po vitaminu C se pojavljajo v nosečnosti, pri doječih mamicah, pri alkoholikih, kadilcih, pri stresu, poškodbah, zdravljenju z nekaterimi zdravili (oralne kontracepcijske tablete, tetraciklini, acetilsalicilna kislina) in pri dolgotrajnih driskah. Takrat je potrebno vnos povečati. Najbolj izdatna naravna vira vitamina C sta ohrovt in brstični ohrovt. Dnevne potrebe pokrijemo že z 80 grami te zelenjave.

Tekst: Veronika Žagar

 

1...2.1132.1142.115...2.143Stran 2.114 od 2.143